M I H E L O V O                 september 1998

_e no_emo, da se za _loveštvo nadaljuje pot dekadence, moramo spet najti pot v duhovni svet. To bo mogo_e le, _e se spet nau_imo, delati in govoriti iz duha.

V _asu atlantske kulture smo ljudje še _iveli tako. Skozi misterije se nam je razodevala karma in vsak je vedel, kako naj _ivi. S_asom pa ljudje tajn zvezdnega neba niso mogli ve_ do_ivljati, še dolgo pa so razumeli sporo_ila letnih _asov. Vedeli so, da je Zemlja _iv organizem, ki ima dušo in da se njena duhovnost izra_a v letnih _asih.

Leta 1879 je spet napo_il Mihaeli_ni _as. _lovek je dozorel in sedanjost pri_akuje, da se bo spet usmerjal po duhovnih vrednotah in po njih naravnal svoje _ivljenje. Mihael, vzvišeni borec proti nizkotnim arimani_nim silam, ki delujejo z materializmom in egoizmom, mora postati genij, vzor civilizacije. Od _loveka, ki se je razvil v svobodno individualnost a _ivi izolirano, pri_akuje, da bo naredil prvi korak po poti iskanja pravih vrednot. Ta korak je lahko _e prizadevanje, da bi doumeli pomen letnih _asov v njihovem duhovnem smislu. Letni _asi so velika skrivnost. Kdor jih doume, _uti, da v _asu okrog Mihelovega, ki je na za_etku jeseni, priteka na Zemljo intenzivna Mihaeli_na mo_. Zdru_ena je z dušo Zemlje, ki se, potem, ko je bila v _asu visokega poletja zdru_ena z zvezdami, spet vra_a, umika v Zemljo. Razumevanje dogajanja v zvezi z letnimi _asi Zemlje bo _loveku omogo_ilo, da bo lahko pristno do_ivljal to, kar se v naravi dogaja, in bo iz tega do_ivljanja velike praznike letnih _asov spet znal oblikovati in praznovati. Tako bo najpomembnejše skrivnosti _ivljenja lahko spet razumel in postal spet sposoben, do_ivljati duhovne dimenzije vsakdanjosti. Naši prazniki Bo_i_ (za_etek zime), Velika no_ (za_etek pomladi), Janezovo (za_etek poletja), so oblikovani iz skrivnosti, ki so jih doumeli naši davni predniki iz sanjske jasnovidnosti, njihove tedanje duhovne sposobnosti. Danes so ti prazniki za mnoge brez vsebine, le tradicionalni in le zunanji. Ko bodo ljudje praznike spet razumeli, jih bodo iz duhovne spoznaje lahko spet do_ivljali in oblikovali. In oblikovali bodo še _etrti praznik. Mihelovo. Praznik, ki je zares pomemben šele za _loveštvo sedanjega _asa. _e bomo imeli mo_, da oblikujemo Mihelovo iz duhovne spoznaje, bomo tako oblikovali praznik, ki v _ivljenje dru_be prinaša spet nekaj povezujo_ega, skupnega. Mihelovo je po pomenu podobno Veliki no_i, je tako reko_ druga stran Velike no_i. Praznovanje Mihelovega konec septembra bi bilo izjemno pomembno. Za to pa bi se morali najti pogumni ljudje. Ne taki, ki le razpravljajo o nekakšnih zunanjih formalnih organizacijah ljudi. S takim praznovanjem bi naredili nekaj, kar Zemljo in nebo spet res pove_e, kar fizi_ne razmere spet pove_e z duhovnimi. S takim praznikom bi duha spet privedli med ljudi, na Zemljo. Praznovanje takega praznika bi bil mogo_en impulz za nadaljevanje naše civilizacije in vsega našega _ivljenja.

                   Dr.R.S. 23.5.23, Berlin, _e Mihelovo 1996

TRNULJA (Prunus spinosa)

                        Trnulja, ki je stala, suha kot kost,                      vso zimo na skalnem robu gozda ali ob                      poti v suhih apnen_astih tleh gora,                        vzplamti zgodaj spomladi v pravi                       poplavi cvetja, ki ne krasi le vejic,                       temve_ objame celo trnje. Ko vzcveti                       trnulja, _as velikono_nega vstajenja ni                    ve_ dale_.

                        Cvetje pa hitro premine, sladko-zagaten                    vonj se izgubi. Iz drobcenih brstov, ki                    so bili skriti globoko v _rnem lubju,                    se za_ne prebijati na dan tiso_e                     zelenih konic, ki stkejo okrog bode_ega                    grmovja paj_olan _udovite zelene                      sve_ine. Iz teh mladih poganjkov, ki                       obdr_ijo svojo pomladansko mo_ tja v                      poletje, dalj kot katerokoli drugo                       grmi_evje, veje, kot nekakšen spomin na                      _as cvetenja, ne_en vonj po mandeljnih.                    Medtem ko smo _ešnje obrali in je poletje z zorenjem pri marelici, breskvi in mandeljnih zaustavilo rast, jo preobrazilo v zaokro_anje in zorenje plodov, se trnulja, sicer njihov sorodnik, za to ne zmeni. Kot zelen, nekako skrit grm stoji v _asu, ko se veje njenih sorodnikov šibijo pod te_o plodov, še vedno v vsej svoji sve_ini in le po_asi, _isto po_asi, za_ne oblikovati svoje plodove, navpi_no navzgor rasto_e kroglice. Njihov okus je izjemno trpek, kisel, nezrel, usta kar potegnejo skupaj. Pravzaprav so jagode neu_itne. Vsa toplota poletja jih ne uspe pripeljati do prave zrelosti. O za zrele plodove karakteristi_ni sladkosti in mehkobi ni niti sledu. Nabito trde, kisle in trpke, kljubujejo jagode zorenju tja do pozne jeseni, ko se spremenijo v majhne modre slive. Zasladi jih šele bli_ajo_a se zima s svojo prvo slano. Plodovi nekako splahnijo, a ponavadi še vso zimo, tudi potem, ko je _e davnaj odpadlo vse listje, obvisijo na vejicah.

Na_in kako do_ivlja trnulja letne _ase, ki sicer vso naravo korenito spremenijo, nam ka_e, da je pre_eta s skrajno vitalnostjo in nezlomljeno prvobitnostjo. _e si ogledamo njeno postavo, deluje nekako zbito, kot da bi v razvoju zastala: kratki stranski poganjki se kon_ujejo v mo_nih in ostrih trnih, iz koreninskih odrastkov poganjajo mladike, ki se razrastejo v karakteristi_no, mo_no razvejano grmi_evje, pogosto v prave _ive meje. Svojih pravih sil pa rastlina le ne ka_e navzven. Ohranja jih v svoji notranjosti. Izjemno mo_an izraz _ivljenja v spomladanskem prebujenju zadr_i trnulja tudi takrat, ko privede preminevajo_e poletje rastline v zastanek rasti in zorenje semen. Silam zorenja in umiranja se trnulja vztrajno upira, z zorenjem plodov v primerjavi z drugimi rastlinami izjemno dolgo odlaša. Ko je plod le oblikovan, je s svojim pi_lim mesom, kot kamen trdim semenom, s svojim trpkim okusom, pri_a sil kr_enja, sil, ki _ivljenje nekako konzervirajo. Trnulja jih je o_itno nekako spravila v svoje plodove. To, kar marelica in breskev tako radodarno razdajata, razsipno tratita, skrije trnulja vase.

Sile, ki jih rastlina ne potrati v zunanjosti – fizi_nosti – pa so zdravilne. Trnulja jih ima v izobilju prav iz nenormalnosti ritmov svoje rasti in nenormalnosti svojih sil oblikovanja. Skrite so v cvetju, v listih in plodovih.

Cvetje, ki ga spremlja energi_en poseg v astralno sfero, torej v podro_je _ivalskega sveta, predvsem insektov, pospešuje presnovo, povišuje izlo_anje in _isti kri. S tem podpira organizem v premagovanju tendenc strjevanja, sklerotiziranja. Pomaga mu, da organizira pretvorbo nekako silam pomladi podobno. Cvet trnulje _aka pripravljen na cvetenje namre_ vso zimo. Zima krepi procese glave, _util in _iv_evja. Ti predstavljajo v organizmu nekaj podobnega kot zima v naravi. _e je zima _as miru, _as mraza in smrti, bi lahko rekli da je pomlad nekaj kar je predvsem pre_eto z ritmi, poletje pa podobno pretvorbi.

Zdravila iz mladih poganjkov trnulje stimulirajo eteri_ne procese in krepijo etersko telo, t.j. telo sil oblikovanja _ivljenja.

Plodove predelamo s kuhanjem in stiskanjem v sok, ki predstavlja mo_an izziv za _loveško presnovo. V _loveku stimulira organizacijo toplote, v presnovi aktivira sile izgradnje in regeneracije, celo tvorbo krvi. Posebno primeren je za krepitev slabotnih, bledih, slabo prehranjenih otrok, kakršne pogosto sre_amo v mestih. Priporo_amo ga tudi iz_rpanim odraslim, rekonvalescentom in ostarelim. Priporo_amo ga nose_nicam in materam ki dojijo, kot podporo pa vsem v _asu velikih obremenitev. Sok trnulje pripravimo lahko brez sladkorja. U_ivamo ga v _aju ali kot sok, razred_en z mineralno vodo.

Snovi, ki jih najdemo v plodovih trnulje: kisline, sladkorji, _reslovine, barvila in beljakovine, so za delovanje trnulje nedvomno pomembne, _eprav niso zna_ilne za sliko, ki jo u_inki predstavljajo sicer. Še enkrat lahko ugotovimo, da so sile, ki se v trnulji izra_ajo, s katerimi deluje, predvsem izraz zna_ilnih procesov in odnosov s katerimi se rastlina postavlja v _as.

Iz Pelikan Heilpflanzenkunde I in Dr. Zwiauer Weleda št. 125

Recept iz knjige Sv. Hildegarde

“Kdor ima slab _elodec, naj pra_i plodove trnulje nad plamenom, naj jih torej duši ali kuha v vodi. Take naj pogosto u_iva. _elodec se bo tako o_istil sluzi in nesnage. Tudi zau_ite koš_ice ne bodo škodovale.”

_IVLJENJE – KAJ JE TO, PRAVZAPRAV?

_eprav je biologija – znanost o _ivljenju – do_ivela v tem stoletju viharen razvoj, na mnogih podro_jih ni prišla niti koraka dalj od svojih za_etkov – raz_lenjanja. V _asu renesanse so secirali trupla, danes seciramo makromolekule. “Izvir _ivljenja” iš_emo v vedno manjših delcih, tam kjer ne moremo najti niti osnovnih sestavin ve_, kve_jemu elemente osnovnih sestavin. Raziskovalci prihajajo do prepri_anja, da “_ivljenje” v resnici ni ni_ drugega, kot neverjetno zapleten slu_ajen splet najmanjših kemi_no-fizikalnih procesov.

Ni_ presenetljivega. Na tej poti procesov _ivljenja ne moremo odkriti. S seciranjem in analiziranjem ostajajo procesi _ivljenja ob strani – tako reko_, uni_imo jih. Tak na_in raziskovanja lahko primerjamo z umetniško sliko. Delamo, kot bi hoteli smisel, pomen neke umetnine, neke slike, najti v kemi_ni analizi barv, ki jih v sliki najdemo. Odlo_ujo_ pa tako tu kot tam ni material, odlu_ujo_e niso kvantitativne lastnosti substanc, temve_ re_ija, kateri so substance podrejene – odlo_ujo_e je tisto, kar dolo_a njihov medsebojni odnos, njihovo kompozicijo. Z analizo se razumevanju re_ije ne bomo pribli_ali. Pripeljala nas bo do posameznih igralcev, igra pa ostane, _e je ne vidimo v kontekstu celote, skupne kompozicije – ki delom, igralcem, elementom, barvi, molekulam dolo_a njihovo vlogo in jim šele s tem daje smisel – nepojasnjena.

Prepoznati “_ivljenje” pomeni, prepoznati zakonitosti, ki dajejo kot dirigenti delom njihov smisel.

Glasba ni nizanje tonov. _e bi slišali tone v zaporedju, tako reko_ atomisti_no, glasbe nebi mogli do_iveti. Kar slišimo, so sozvo_ja in sozvo_ja sozvo_ij – tonske podobe kompleksnih vrst, pri katerih je odlu_ujo_e prav to, _esar ne najdemo v posameznih tonih, temve_ kar najdemo kot harmoni_no celoto nad posameznimi toni.

Tragedija zablodnega iskanja “_ivljenja” je morda še ve_ja, _e vemo, da so prvi koraki na plodni poti vendar _e narejeni.

J.W. Goetheja pozna marsikdo le kot pesnika. Ta pa je bil sam mnogo bolj ponosen na to, kar je zapustil _loveštvu kot prirodoslovec, ne kot poet. Ne le s svojo barvno teorijo. Predvsem kot za_etnik nauka o zakonitosti kompozicij organizmov, poti, ki izhaja iz primerjave organov, na_ina njihovega sozvo_ja, ki gre odtod k razvoju, zaporedju organov in zajame iz zasledovanja preobrazbe organov, nastalih variacij, za tem dolo_ujo_i, dirigirajo_i, skupni duktus.

                            Dr.A. Suchantke, Weleda Nr.150

OB_NI ZBOR DRUŠTVA

          V A B I L O

V nedeljo, 27.9.1998 s pri_etkom ob 13.30 uri

sklicujem v prostorih Centra društva AJDA na Vrzdencu 60

redni letni ob_ni zbor društva.

Dnevni red:

1. Otvoritev, izvolitev delovnega predsedstva in zapisnikarja

2. Poro_ila: predsednice, blagajnika, preds. nadzornega odbora

3. Razrešitev dosedanjega vodstva društva

4. Diskusija, predlogi, sklepi

5. Volitve novih organov društva Ajda

6. Razno

Prosim, da se ob_nega zbora udele_ite.

Vrzdenec, 10.9.1998               Meta Vrhunc, predsednica

VABILA – OBVESTILA

Poznavalci problematike na trgu semen menijo, da bo _e v treh letih ve_ji del semen za poljš_ine gensko manipuliran, v petih letih pa bomo imeli tako situacijo tudi pri semenih za vrtnine. Z antropozofskega stališ_a smo mnenja, da bodo plodovi gensko manipuliranih rastlin za _loveka manjvredna hrana, saj te rastline ne bodo “priklju_ene” na pravzorce, izvire stvarniških energij. Plodovi gensko manipuliranih rastlin _loveka v njegovih najodli_nejših nivojih (duh in duša) ne bodo mogli primerno prehranjevati. Na gensko manipulirana _ivila moramo gledati kot na nov napad proti razvoju _loveka. Namesto razvoja v vse bolj poduhovljeno, vse bolj Kristusu podobno bitje grozi – sedaj tudi zaradi prehranjevanja s plodovi gensko manipuliranih rastlin – nevarnost stagnacije _loveka na nivo _ivali (strasti, nagoni) in rastline. Z jesenskim programom zato nadaljujemo veliko temo tega leta:

Razmno_evanje lastnih semen, regeneracija semen,

ki smo jo za_eli s predavanji g.G.W.Schmidta v marcu. Vabimo Vas, da si tudi Vi pridobite za ohranjanje in regeneracijo semen potrebno znanje in se vklju_ite v projekt AJDE za razmno_evanje semen. Skušajte najti v Vašem okolju stara semena in jih prinesite s seboj! Zdru_imo pri tej pomembni temi vse naše sile! Skušajte tudi Vi razmno_iti katero od semen!

v nedeljo, 27.9.98 od 10^h predava na Vrzdencu Marius Hörner, sodelavec raziskovalnega centra HERA. Tema bo

– Predstavitev metode regeneracije semen in

– Preskrba z lastnimi semeni, iniciativa za bodo_nost

V projekt vklju_eni pridelovalci dobijo ta dan  semena v razmno_evanje in terapijo. Vse, ki so razmno_ili semena prosimo, da jih za prodajo društvu ali _lanom prinesejo s seboj. Kotizacija 500 SIT. Po predavanju – in pred letno skupš_ino ki sledi – enolon_nica. Priporo_amo se za poslastice! Mizo bomo okrasili z razstavo pridelkov. Prinesite nakaj svojega!

Gospa Maria Thun bo spet med nami!

v petek, 2.10. od 18^h bo predavala v Kulturnem domu na Brezjah. Tema: Skrb za plodnost tal, temelj vsake pridelave

v nedeljo 4.10.98 od 10^h seminar z g. Marijo Thun v Centru društva na Vrzdencu s temo:

– Kako ohranjati dobro kaljivost in zdravje semen?

– Metode zatiranja plevelov in škodljivcev

Kotizacija 1.000 SIT. Za enolon_nico bomo poskrbeli. Priporo_amo za dobrote h kavi in _aju ter sadje in marone za praznovanje.

istega dne, 4.10. od 16^h praznujemo Mihelovo. Sodelujte pri prešanju mošta in peki maronov ali prispevajte nekaj _isto svojega! V znak obvladovanja zmaja bomo spet tekmovali v spuš_anju zmajev. Prinesite svojega! Zmagovalca _aka nagrada.

v nedeljo, 11.10.98 od 10^h jesenski seminar o preparatih. Po uvodnem predavanju od 12^h  prakti_na izdelava pod vodstvom Jo_eta Grabljevca. Prinesite nabrana zeliš_a! Prosimo, da se udele_i seminarja tudi nekaj izkušenih _lanov, da bi vodili posamezna dela! Za enolon_nico bomo poskrbeli. Priporo_amo se za nekaj Vaših dobrot, mošt in marone!

v soboto 7.11. od 10^h bomo na Vrzdencu premazovali sadno drevje. Kdor bi vzel premaz domov, naj prinese posodo!

v soboto, 28.11. od 14^h izdelujemo na Vrzdencu bo_i_ne okraske.

                     * * * * * *

_ivila z blagovno znamko DEMETER so _ivila za duha, dušo in telo. Na Ajdi Vam povemo, kje si jih za ozimnico priskrbite!

TRNULJA

Naredimo si sokove iz plodov vitalnih rastlin

Substance, ki jih najdemo v plodovih trnulje kot kisline, razne vrste sladkorjev, _reslovine in barvila pa tudi beljakovine, so za delovanje trnulje nedvomno pomembni, _etudi pravzaprav niso karakteristi_ni za sliko, ki nam jo u_inki ponujajo sicer. Da bi prodrli preko snovi do sil, ki se v trnulji izra_ajo, s katerimi trnulja deluje, se moramo s posebnostjo tega divjega plodu temeljiteje ukvarjati.

Kaj lahko opazujemo?

Kot divja rastlina raste trnulja brez _lovekove nege, torej na tleh, ki si jih izbere sama in ki so praviloma skopa. Slika rastline dokazuje nezlomljeno prvobitnost in skrajno vitalnost.  Grm deluje nekako zbito, kot da bi v razvoju zastal: kratki stranski poganjki, se kon_ujejo v mo_nih, ostrih trnih. Iz koreninskih odrastkov poganjajo mladike, ki se po_asi razrastejo v karakteristi_no, mo_no razvejano grmi_evje, pogosto v prave _ive meje. Pri tem se zdi, kot da v rastlini zbite sile nekako no_ejo priti do izraza. V zgodnji, še mrzli pomladi, pa le ne morejo ve_ zdr_ati, kar izbruhnejo v mogo_no cvetenje, ki grm spremeni v belo morje cvetja. Listi se razvijejo šele po cvetenju. Za oblikovanje plodov si vzame rastlina veliko _asa, vse poletje in vso jesen. Šele pozno jeseni, ko so kultivirani sorodniki (_ešnje, breskve, mandeljni in slive) _e davno obrani, dozorijo temno modre jagode trnulje kot majhni, okrogli, nabiti plodovi. Njihov okus je izjemno trpek, kisel, nezrel, usta kar potegne skupaj. Pravzaprav so jagode neu_itne, vsa toplota poletja jih ni uspela privesti do prave zrelosti. Za zrele plodove karakteristi_na sladkost in mehkoba sta popolnoma odsotni. Nabito trde, kisle in trpke, kljubujejo jagode tako tja do prve zmrzali. Šele mraz jih omeh_a, tako da nekako splahnijo, ponavadi pa še vso zimo ostanejo na vejah, tudi, ko so zdavnaj _e izgubile vse liste. Neposredno vidno je, da moramo zorenje nadaljevati z nekakšnim procesom toplote, _e ho_emo iz plodov narediti primerno dietno sredstvo. Sok trnulje dobimo s kuhanjem in stiskanjem. Koncentrat soka deluje zelo mo_no pri obvladovanju pa predstavlja mo_an izziv za presnovo.Odlikujese predvsem po tem, da posebej stimulira v _loveku organizacijo toplote. Soktrnulje štejemo k dietnim sredstvom. Ta delujejo – kot za_imbe – mo_neje in bolj enostransko kot _ivila, zaradi _esar jih glede na delovanje tudi umeš_amo med _ivila in zdravila.

Sok trnulje aktivira v presnovi sile izgradnje, celo tvorbo krvi. Posebno je primeren za krepitev slabotnih, bledih, slabo hranjenih otrok, kot jih pogosto najdemo v mestih. Priporo_amo ga tudi za iz_rpane odrasle in rekonvalescente ter ostarele, pri katerih _elimo podpreti sile izgradnje in regeneracije. Sok trnulje priporo_amo nose_nicam in materam ki dojijo, kot podporo pa vsem v _asu velikih obremenitev. 

Sok trnulje lahko pripravimo brez sladkorja. U_ivamo ga v _aju, ali sok, razred_en z mineralno vodo.

                                 Dr. Johannes Zwiauer