Delo v skladu s kozmičnimi ritmi


Rdeča nit predavanj dr. Rudolf Steinerja leta 1924, s katerim si je utemeljil biološko-dinamično metodo, je tale njegova ugotovitev: razlog za težave pri kmetovanju je dejstvo, da človek ne zna več delati s silami kozmosa.
Uporabljati biološko-dinamične pripravke, ki rastlinam preko planetov posredujejo sile življenja, potrebne za njihovo lastno zdravje in dobro kaljivost semen, skrbeti za povezanost rastline s silami Zemlje in silami kozmosa, že pomeni delati s silami kozmosa. Toda to še ni vse. V biodinamiki se pri opravilih ravnamo tudi po vplivih ritmov, ki jih v kozmos vnašajo s svojim gibanjem Zemlja, Luna in planeti in so nam pri delu z rastlinami v pomoč. Seznanimo se s primeri ritmov!

Ritem dneva nastaja zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi. Približno pol dneva je naša stran Zemlje obrnjena proti Soncu; je osvetljena, toplejša in prijetna za življenje. Drugo polovico dneva imamo noč; zdaj naša stran Zemlje ni osvetljena, je hladnejša. S temi dogajanji Zemlja diha. Ritem izdiha Zemlje čutimo v jutranjih in njen vdih v popoldanskih urah. Dopoldne so zgornji deli rastlin polni sokov in energije, okrog poldneva se energije preusmerijo v spodnji del in rastlina se zdi kot zmedena. Popoldne stremijo sokovi in energije v spodnji del rastline. To lahko ugotovimo tudi s primerom: približno enako razvito solato odrežemo istega dne eno zjutraj, drugo opoldne in tretjo zvečer ter jih damo v polivinilasto vrečko in v hladilnik. Čez nekaj dni se izkaže, da je le zjutraj odrezana solata še vedno lepo sveža. Podobno je z redkvico: če bi istega dne izruvali redkvico zjutraj, opoldne in zvečer, bi ostala dalj sveža tista, ki smo jo pobrali zvečer. To dejstvo koristno uporabimo pri presajanju. Rastline, ki jih mislimo presaditi, vzamemo iz zemlje zjutraj, jih zavite v papir spravimo v senco in nato posadimo na novo mesto proti večeru. Če je zemlja preveč vlažna, jo okopavamo zjutraj, saj bo z izdihom oddala odvečno vlago. Če je zemlja presuha, jo okopavamo proti večeru, da bo z vdihom sprejela vase vlago iz zraka. Da je popoldne okopana zemlja bolj vlažna, lahko opazimo že naslednje jutro. Ritem dneva je dobro upoštevati tudi pri nabiranju npr. cvetlic na dan za cvet zjutraj, listov zdravilnih zelišč zjutraj in korenin za čaje ali kot zdravilna zelišča popoldne. Preparate, namenjene zemlji, bomo škropili popoldne. V ritmu dneva imajo ure jutranjega svita in večernega mraka v sebi nekaj svetega; rastline imajo rade, če delamo z njimi ob tem času.

Ritem meseca povezujemo z ritmom Lune. Luna v približno enem mesecu enkrat obkroži Zemljo. V tem času se premakne mimo vseh ozvezdij zodiaka in opravi pot, za katero Sonce potrebuje eno leto. Dr. Steiner je v Kmetijskem tečaju opozoril, da iz zodiaka pritekajo sile življenja in da bi jih bilo potrebno dobro preučiti. Prav temu se je že pred 60 leti posvetila Marija Thun in o svojih ugotovitvah že od 1961 poroča tudi v vsakoletnem Setvenem priročniku; ta že petintrideset let izhaja tudi v slovenskem prevodu. Če vemo, da govori o učinkovanju ozvezdij zodiaka astrologija, utemeljena pred dobrimi 3000 leti, če vemo, da sta kitajska in pozneje grška kultura poznali različne kvalitete energij življenja, ki iz kozmosa pritekajo, lahko smatramo delo Marije Thun za znanstveni pristop v raziskovanju teh skrivnosti. Marija Thun je dokazala različnost energij življenja, ki pritekajo iz zodiaka na Zemljo, njihovo učinkovanje na rastline ter tudi točno določila širine delovanja posamezne zvezdne slike zodiaka. Njeno raziskovalno delo tudi kaže, da sile iz ozvezdij zodiaka sprejemamo v vedno nekoliko drugačni mešanici. Planeti, ki se gibajo po svojih krožnicah okoli Sonca, očitno privlačijo in usmerjajo na Zemljo energije tistega ozvezdja, pred katerim ravno potujejo. Količina in kvaliteta sil, ki jih dobimo na Zemljo, sta tako odvisni od pozicij planetov pred ozvezdji zodiaka, najmočneje pa čutimo energije, ki jih posreduje glede na svojo pozicijo pred zodiakom Zemlji najbližja premičnica, Luna. Kvaliteta teh energije se pogosto spremeni zaradi razmerij med planeti. Tako prihaja do opozicij ali trigonov, ki siceršnje delovanje okrepijo ali pa do mrkov, prekritij, vozlov… ki siceršnje delovanje negativno spremenijo, včasih pa tako motijo, da čas za delo z rastlinami sploh ni primeren. Marija Thun ugotavlja, da iz 12 ozvezdij zodiaka pritekajo štiri kvalitete energij. Iz ozvezdij Dvojčkov, Tehtnice in Vodnarja so to tako imenovani svetlobni etri, ki pri rastlinah učinkujejo na oblikovanje cvetja. Zato Marija Thun dneve, ko Luna potuje pred enim od teh ozvezdij, praviloma priporoča za setev in nego cvetnic, okopavanje oljnic, nabiranje zelišč. Ob dnevih, ko Luna potuje pred ozvezdji Raka, Škorpijona in Rib, priteka na Zemljo v obilju tako imenovani kemični eter; ta pri rastlinah oblikuje predvsem stebla in liste, se pravi zelene dele rastlin, kjer se z asimilacijo in fotosintezo odvija največja kemija našega planeta. Ti dnevi so praviloma najugodnejši za setev, presajanje in okopavanje solat, blitve, špinače, listnega peteršilja, kapusnic.. torej rastlin, kjer želimo imeti veliko listne mase. Ko se Luna giblje pred ozvezdji Leva, Strelca in Ovna posreduje na Zemljo v obilju tako imenovani toplotni eter, ki oblikuje predvsem plod in seme. Ti dnevi so praviloma najboljši za posevke in nego plodovk kot paradižnika, paprike, vseh žit, fižola, sadja, trte, jagodičevja, jagod… Ko Luna potuje pred ozvezdji Device, Kozoroga in Bika, priteka na Zemljo v obilju eter življenja. Ta spodbuja pri rastlinah tvorbo korenin. Ta čas je praviloma najboljši za sajenje krompirja, setev korenja, rdeče pese, repe, pastinaka itd., skratka za delo s korenovkami. Ker etri, energije življenja v rastlini, predstavljajo kot hrana vir energije in vitalnosti tudi živalim in človeku, je modro, delati z rastlinami vedno na za njo tipičen dan: s korenovkami na dan za korenino, listnatimi rastlinami na dan za list, plodovkami na dan za plod in s cvetnicami na dan za cvet. Tako rastlina vgradi kar največ energij življenja prav v tisti del, ki nam služi kot hrana. Ko skušamo Setveni priročnik razumeti, ugotavljamo, da si v priporočilih praviloma sledijo glede na pot Lune okoli Zemlje dnevi za cvet, dnevi za list, dnevi plod in dnevi za korenino. Kadar je drugače, je to utemeljeno, kot že omenjeno, z vplivom drugih planetov in njihovimi medsebojnimi razmerji, ki se jih naučimo razumeti po navedbah v koloni »konstelacija« in »pripomba«.

Sicer pa poznamo različne ritme Lune. Najbolj znan je ritem Luninih faz: mlaj, mlada Luna, polna Luna, stara Luna. Poleg teh poznamo še druge ritme, tako ritem oddaljevanja od Zemlje, ki se konča v apogeju – največji oddaljenosti Lune od Zemlje in približevanja, ki se konča v perigeju, največji bližini Zemlje. Če bi rastline vedno sejali v času apogeja, bi postale ovijalke, če bi jih vedno sejali v perigeju, bi postale stolčene, nizke. Poskusi so pokazali, da je čas, ko je Luna v perigeju, neprimeren za delo z rastlinami. Ritem Luninih faz, torej polne Lune, mlaja, prvega in zadnjega krajca, v raziskovalnem delu g. Marije Thun ni pokazal posebnih učinkov na rast in razvoj rastlin razen v zvezi z glivičnimi boleznimi.
Kaže, da je razen sideričnega ritma Lune – pot pred vsemi ozvezdji do izhodiščne točke – ki traja 27,32166 dni – za delo z rastlinami zelo pomemben tako imenovan tropični Lunin ritem. Ta ritem traja 27,32158 in je ritem polmesečnega dvigovanja Luninih lokov nad horizontom in polmesečnega zniževanja Luninih lokov nad horizontom. Ko je Luna pred ozvezdjem Strelca, so njeni loki, ki jih riše nad horizontom najbolj plitvi, potem so vsak dan malo višji in so najvišji, ko Luna doseže ozvezdje Bika. Ko je Luna pred ozvezdjem Dvojčkov, se njeni loki nad horizontom začno zniževati. S temi loki posnema Luna Sonce, njegovo dvigovanje lokov nad horizontom, ko se dnevi od Božiča do začetka poletja daljšajo in njegovo padanje lokov, ko se dnevi od začetka poletja do Božiča krajšajo. To letno pot Sonca pa ponovi vsak mesec. V času, ko se Lunini loki nad horizontom znižujejo, to je v času, ko Luna potuje od ozvezdja Dvojčkov, mimo Raka, Leva … do Strelca, tekočine pritiskajo v zemljo; ko se loki dvigujejo, vleče Luna tekočine v nadzemeljski del rastline. Čas, ko se Lunini loki znižujejo, imenujemo čas za presajanje. Rastline, ki jih v tem času presadimo, se na novem mestu hitreje znajdejo in rastejo naprej. Čas, ko Luna pritiska tekočine navzdol, je zelo dober za obrezovanje sadja, živih mej, trte, saj takrat ne izgubljajo sokov. V drugi polovici meseca, ko se Lunini loki nad horizontom dvigujejo, imenujemo čas za obiranje. Takrat Luna v rastlini vleče tekočine v zgornji del rastline in na primer pri cepljenju sadnega drevja, cepič hitreje napolni s sokovi. Vse kar je ritmično, krepi. Tudi rahljanje zemlje vedno na tipičen dan za posamezne rastline, krepi naše rastline. Vsako okopavanje pa deluje tudi kot blago gnojenje: okopavanje na dan za korenino kot gnojenje z dušikom, okopavanje na dan za list kot gnojenje s kalcijem, okopavanje na dan za cvet kot gnojenje s kalijem in fosforjem in okopavanje na dan za plod kot gnojenje z žveplom.

Ritem leta je ritem letnih časov. Je posledica kroženja Zemlje okrog Sonca. Pri ritmu leta velja, da je polovica leta, to je čas od Božiča do Janezovega, izdih Zemlje. Loki Sonca preko neba se dvigujejo, dnevi pa daljšajo. Čas od Janezovega do Božiča pa je vdih Zemlje. Loki Sonca preko neba se nižajo, dnevi pa krajšajo. V času od Božiča do Janezovega Zemlja razvije pestrost rastlin in z njimi svoje sile izdihne v kozmos. Za Janezovo je dan najdaljši, duša Zemlje je čisto v kozmosu. Rastline so se razvile in bodo iz vegetativnega razvoja prešle v nekakšno izgorevanje, zorenje, ovenele in odmrle bodo, ostal pa bo koncentrat v obliki semena. Od Janezovega do Božiča se duša Zemlje iz kozmosa z novimi idejami in močmi vrača na Zemljo, podobno kot je s človekom, ki se prebudi iz spanja z novimi močmi in idejami. V času izdiha Zemlje posejana rastlina naredi več nadzemeljske substance, v času vdiha pa več korenin. To lahko primerjamo s posevki npr. kolerabice ali redkvice v maju in septembru, ki sta po temperaturah primerljiva. Če ta ritem poznamo, tudi vemo, zakaj delamo preparat iz koprive konec junija. Kar je rastlina pri izdihu Zemlje oblikovala nad zemljo je po kakovosti nekaj povsem drugega kot to, kar oblikuje pri vdihu. To velja za vsa zelišča, saj vemo, da korenine navadno nabiramo jeseni!