marec 1999

MAKROKOZMI_NI IN MIKROKOZMI_NI OGENJ

Goethe, eden najbolj navdahnjenih duhov novejšega _asa, je znal mo_ velikono_nih zvokov, velikono_nih zvonov, prikazati na pretresljiv na_in. Pred nas je postavil predstavnika streme_ega _loveštva, Fausta in pokazal, da velikono_ni toni in svetloba tudi v srcu tega iskalca smrti na robu zemeljskega bivanja, misel na smrt, impulz smrti, lahko premagajo.

Impulz Velike no_i je spremljal ves razvoj _loveštva na podoben na_in kot nam delovanje velikono_nih zvokov skuša pribli_ati Goethejev Faust.

Resni_no bistvo velikono_nega praznika namre_ ni ni_ drugega in ni_ manj, kot zunanji znak najglobjega krš_anskega misterija, ki ga je _loveštvo sposobno do_iveti.

V zunanjem prazniku Velike no_i imamo opraviti s simbolom tistega, kar je bilo ljudem na za_etku razvoja na Zemlji lahko razglašeno le iz globin svetih misterijev. To vedenje je vzbujalo slutnjo in prepri_anje, da _ivljenje v duhu smrt v materiji lahko premaga.

Zaradi razvoja _loveštva pa vedno ve_ in ve_ tistega, kar je bila modrost, skrivnost svetih misterijev, prihaja med _loveštvo, postaja splošna _loveška dobrina.

Ko bo _lovek z duhovnim poglabljanjem znal sam povezati praznike naše duše z vsem, kar _ivi in tke v mogo_nem vesolju, bo v teh dneh, ko se poraja pomlad, na nov na_in za_util, kako se duša širi in skuša dojeti, da nas izviri duhovnega _ivljenja lahko odrešijo iz materialnega _ivljenja, ozkosti na snovi vezanega bivanja.

_utenje, ki se ga _loveška duša u_i do_ivljati najmo_neje v _asu Velike no_i nam vliva gotovost, da je prav v _loveški duši izvir ve_nega, bo_jega bivališ_a, tistega, ki nas pelje iz ozkosti in nam dovoli biti eno z izvirom univerzalnega bivanja, brez bojazni, da bi se pri tem izgubili.

                            Iz Dr.R.S. Köln 10.aprila 1909

Izdaja: Društvo za b-d gospodarjenje AJDA

        1354 Horjul, Vrzdenec 60, tel.061 740743

BREZA (Betula alba)

Bela breza je vedno mladostno delujo_e, zelo nezahtevno drevo, ki zraste do 30 m visoko. Doma je predvsem v severni Evropi in uspeva na skromnih, najraje peš_enih tleh. Po tradiciji se uporablja kot okras, pri procesijah vnebohoda krasi na prostem narejene oltarje in se pogosto opeva predvsem v ruskih pesmih.

Prvi vtis, ki ga na opazovalca naredi drevo je nekaj mladostno pomladnega. Toda v sebi skriva tudi nekajtemu nasprotujo_ega. Predvsem _e opazujemo brezo kot se nam ponuja jeseni, odkrijemo v njej tudi nekaj otrdelega.

Lubje breze je belo in je kot narejeno iz usnju podobne plutovine, ki jo na notranjosti obdaja sloj, bogat s _reslovino. _imstarejše je drevo, tambolj se lubje trga in tem trše postaja. Zaradi smolastih betulinov je lubje tako reko_ neuni_ljivo in iz njega se lahko izdelujejo celo _evlji ali skodlji za streho. Iz drobnih vejih breze, ki so izredno pro_ne, se izdelujejo brezove metle.

Kdor ima brezo v vrtu je presene_en, koliko listov in drobnih vejic v toku leta z breze odpade. Znak mo_ne presnove. _e se starejša drevesa 2 do 5 cm globoko navrta, dobimo brezov sok, ki vsebuje sladkor in so ga _e v tradicionalni ljudski medicini uporabljali za krepilne eliksirje in kot sredstvo ki spodbuja rast las. Rudolf Steiner je za globje razumevanje breze kot zdravilne rastline dal obse_ne napotke.

Izgrajujo_i procesi beljakovin in procesi, ki tvorijo soli in urejajo izlo_anje, so pri brezi v listih in lubju lo_eni. _e iš_emo povezavo s _lovekom, bi brezove liste lahko pripisali organizmu pretvorbe, brezovo lubje z izlo_anjem in nalaganjem kalijevih soli pa _iv_evju in _utilom. Breza je tako kot zdravilna rastlina slika za vtoku leta razli_no delujo_e sile.

Spomladi nam sve_a zelena barva brezovih listov predo_a prevladujo_e procese izgradnje, ki jih lahko najdemo preobra_ene tudi v regenerativnih silah organov naše pretvorbe. _e gledamo na procese odlaganja soli v kotka men trdem lubju breze, _utimo sorodnost s _loveškimi _utili in sistemom _iv_evja: procesi rasti in regeneracije se tu umaknejo v korist telo osvobajajo_ih procesov zorenja, kot se ti izra_ajo v zavesti i

BREZA (Betula pendula)

                              Med mnogimi lepimi vrstami drevja, ki jih                           krasijo ka_ice, bi morala kraljevsko krono                          nositi plemenita breza. Breza je, zaradi                          svojega ve_no mladostnega videza, nekakšna                         mlada kneginja svetlih severnih logov in                            gozdov. Vso svojo postavo razdaja v lahkotno                              zra_nost, kot da se je zaobljubila svetlobi in                          vetru. Celo tisto, kar jo povezuje s temno                          zemljo, njeno deblo, njena “nakopi_ena zemlja”,                            se preobra_a v svetlobni steber. Nobeno drugo                             drevje ne odeva svojih debel v táko srebrno                         belino kot breza. Kje bi bil svetlobno zeleni                            maj lepši kot v brezovem gaju? Kaj bi sprejelo                            z duhom prepojene Binkošti bolj dostojno kot                              “majniški brezov mlaj” z brezovimi vejicami,                              ozaljšanimi z ne_nimi listi? Celo temna                             mo_virja, melanholi_no poraš_ena z brinjem, se                          zdijo kot odrešena, _e se v njih, kot sel lu_i,                             pojavi mo_virska breza.

                              Breza, bircha, biricha, björk – vse to so imena                           za brezo, ki jih najdemo v starih govornih                          oblikah skandinavskih jezikov. Morda so                              povezani z besedo “berechta”, ki pomeni sijaj,                             lesket, ali odbijanje svetlobe. B R E Z A. V                              evritmiji ponazarja soglasnik “r” gibanje. V                              besedi “breza” stoji pred njim soglasnik “b”,                             ki ponazarja ljubezen. O_itno je dobila breza                             tudi za evritmijo pravo ime. Med drugimi                             drevesi je, pravzaprav, resni_no videti kot pravi evritmist. Njen prhutajo_i paj_olan iz vej, ki se neprestano gibljejo, njeno pozibavanje v vetru…

Bohotne, bogate zemlje in peko_e vro_ine, naše drevo ne mara. Ljubši so ji predeli “hiperborei_nega Apola” kjer se menjavajo hladne in stroge sile oblikovanja s svetlimi in dolgimi dnevi. Najraje ima tla, ki skrivajo v sebi s svetlobo napolnjen kremen, prakamenine in granit. Grmi_asta ina_ica in oblike polarne breze osvajajo visokogorja in celo arkti_ne predele. Hladno vodo gorskih potokov in ledenikov breza vpija, jo izdihuje spet v zrak, je zdravilo za tla prepolna vlage.

_e prvi pogled na brezo pove, da je lubje njen glavni organ. Tu nalaga mo_i, ki jih drugo drevje privoš_i svojim vejam in listom, cvetju in plodovom. V nasprotju z mehkim, belim lesom brezovo lubje kljub ne_ni, srebrnobeli zunanjosti kmalu potemni in postane trdo kot _elezo. Postane tako reko_ neuni_ljivo. Ker ne prepuš_a vode, ga prebivalci severnih krajev uporabljajo kot surovino za izdelavo mnogih uporabnih predmetov: strešno kritino, škatle, no_nice in celo _olne. V lubju najdemo pri brezi, kar najdemo sicer v cvetju: namre_ arome, betulin, pa tudi hranilne substance (tako da so v _asih nuje mleli lubje brez in ga dodajali kruhu). Betula lenta tvori v lubju celo sladkorje. Prav zato, ker izlo_a breza v lubje marsikaj, kar bi se lahko razvilo kot barva cvetov, kot vonj, sladkost in te_a plodov, ostane drevo v zgornjem delu tudi pri mo_nem oblikovanju krone nedokon_ano, vedno mlado.

Rudolf Steiner je prvi opozoril na najpomembnejšo brezino posebnost, ki je temu razlog: znamenit proces izlo_anja. Breza se od vseh drugih rastlin razlikuje po tem, da _e v korenini dva procesa medsebojno strogo lo_uje: proces sprejemanja soli in proces tvorbe beljakovin. Posebno kalijeve soli, ki so v brezovi vodi mo_no koncentrirane, se izlo_ajo na površje, v tvorbo lubja. Beljakovine, osvobojene soli, pa ostanejo listom. V listu breze je prisoten poseben beljakovinski proces, ki je osvobojen soli, medtem ko je lubje vej  pre_eto z intenzivnim procesom soli, posebno procesom kalija. _e bi bila ta dva procesa _e v korenini zdru_ena, se postava drevesa sploh ne bi mogla oblikovati, rastlina bi se razvila v _udovito cveto_e in plodonosno zeliš_e. (Rudolf Steiner).

Posebnostim breze je pripisati tudi njene posebne zdravilne lastnosti. Listi in njihovi soli prosti beljakovinski procesi delujejo na _isto druga podro_ja _loveške organizacije kot brezovo lubje s svojim intenzivnim procesom soli. Da bi ti dve zdravilni lastnosti lahko razumeli, moramo razumeti dve smeri organizacije _loveškega organizma. R. Steiner ju je prikazal v predavanjih za zdravnike v marcu 1920. Procesi tvorbe beljakovin in procesi izgradnje, procesi tvorbe soli in procesi izlo_anja niso prisotni le v brezi, temve_ tudi v _loveku. Toda, s tvorbo beljakovin in soli, imamo opraviti pri _loveku v _isto drugih delih _loveške organizacije. Tako lahko govorimo o “centralni sferi _loveka”, ki je prete_no v “spodnji organizaciji”, kjer potekajo predvsem procesi preobrazbe in prebave beljakovin ter izgradnje _loveških beljakovin. Razen tega, nekako temu nasproti imamo “periferno sfero _loveka”, ki deluje prete_no iz zgornjega pola, pola _util in _iv_evja. V tem polu potekajo predvsem procesi razgradnje, procesi tvorbe soli, na najfinejši na_in mineralizirajo tam _ive beljakovine, ki jih ustvarja “centralna sfera _loveka”. _e bi lahko rekli, da je “centralna sfera _loveka usmerjena podobno kot _ival”, saj v njej delujejo predvsem fizi_no telo, etersko in astralno telo, torej principi, ki konstituirajo _ival, je v “perifernem _loveku” prisotna tendenca uveljavljanja duhovnih _lenov bitja, tendenca, darovati te samemu sebi in dovoliti, da delujejo v telesnem le njihovi odtisi. Na ta na_in pride duhovnost lahko do zavesti in samozavesti. Fizi_no pa prihaja s tem na pot mineralizacije.

Vse te procese mora voditi duhovnost, _loveški JAZ, kot najvišji _len bitja. V nasprotnem preti nevarnost bolezni v dveh smereh: v smeri animal__nega ali mineralizacije. “Vzemite liste breze, v katerih so konzervirane sile tvorjenja beljakovin. V njih najdete tisto, kar posebej velja za centralno sfero _loveka in se poka_e kot dobro zdravilo pri putiki in revmi” (Rudolf Steiner). Listi breze vsebujejo dragocene beljakovine, ki so se v naravnem postopku, ki jih je tvoril, osvobodile soli.

Z brezovim lubjem lahko delujemo predvsem na “perifernega _loveka”. _e iz “perifernega _loveka” izhajajo_i procesi ne najdejo sozvo_ja s procesi, ki izhajajo iz “centralnega _loveka” – šele sozvo_je obeh polov nas za _loveka naredi –  pride do zastojev, odlaganj, neobvladanih snovi razgradnje, mineralizacije in strjevanja. V tem primeru moramo skrbeti za “razsoljevanje” pri _emer so odli_na pomo_ prav preparati iz brezovega lubja.

Od sredine svojega _ivljenja (od 35. leta) je _lovek v nevarnosti, da tendence razgradnje “zgornjega” “perifernega” telesnega pola za_no prevladovati nad “spodnjim”, “centralnim” _lovekom. Z rednimi, morda spomladanskimi kurami s preparati iz brezovega listja, procese izgradnje “centralnega _loveka”  lahko krepimo. Tako bomo pritiske “perifernega _loveka”, ki so od sredine _ivljenja vse mo_nejši, la_je obvladovali. To priporo_a Dr. Rudolf Steiner.

Breza, to na poseben na_in mladostno drevo, pomaga tako _loveku povezati mladostnost in zdravo staranje.

                                         Pelikan Heilpflanzenkunde

SVET _IVEGA

Planet Zemlja je videti, gledano iz kozmosa, enkratno barvit. Tak je, _e uporabimo Goethejev izraz, odsev sfere _ivljenja, ki se kot tan_ica okoli njega ovija – sega nekaj tiso_ metrov visoko nadenj in nekaj metrov pod Zemljino površje. Nad to ovojnico, biosfero, pa zamre vse _ivljenje v mrazu vesolja, ali  suhi vro_ini zemeljske notranjosti.

Petino zemeljske površine pokrivajo morja, “pra-maternica” vsega _ivljenja na planetu. _ivljenje na Zemlji brez vode ni mogo_e. Iz morja se dviga v nebo, zdru_uje se v oblake in de_uje nazaj na Zemljo. Tam se zbira v curkih, izvirih, potokih in rekah in spet stremi nazaj k morju. Voda _ez dan izpareva s toploto Sonca, preko no_i pa jo akumulira in tako ustvarja pogoje za razvoj vseh oblik _ivljenja na Zemlji.

KAJ PA _IVLJENJE JE?

S telesnimi _utili _lovek _ivljenja ne more zaznati: ne more ga videti, ne slišati, ne more ga vohati niti okusiti ali otipati, _etudi je sam _ivo bitje in obdan z neštetimi _ivimi organizmi.

Izkušnje nas u_ijo, da se _iva bitja gibajo ali v dolo_enem _asu spremenijo. _ivali menjajo svoje mesto, rastline v toku leta kalijo, rastejo, cvetijo in oblikujejo plodove.

_ivemu se lahko pribli_amo, _e si vzamemo _as: _as da bi z vsemi _uti, ki so nam kot _loveku na razpolago, zaznavali.

Klju_no vlogo igra barva. Ta nam omogo_a, da _iv list razlikujemo od odmrlega, da lo_imo truplo od _ivega bitja. Drug pomemben _ut je _ut za gibanje, ki nas v zvezi s sposobnostjo razmišljanja, in drugimi našimi _utili – na primer pri opazovanju neke rastline – nau_i lo_iti pasivno gibanje rastline zaradi gibanja zraka od po_asnega ritmi_nega gibanja rastline same.

Razvoj rastline, kot ga lahko dokumentiramo s fotografskim aparatom, moramo ponazarjati v naši notranjosti v meditativnem ukvarjanju z rastlino. Šele tako se v naši notranjosti rodi spoznanje, da se fizi_na materija lahko postavi v slu_bo višjega reda, v red organizma, red _ivljenja.

Fizikalni zakoni, kot zakon te_nosti v svetu _ivega, v _asu _ivljenja neke organizacije ne veljajo, oziroma so postavljeni v slu_bo _ivljenjskih procesov in kot taki spet delujejo šele po smrti. Na ta na_in je rastlini, ki kali, mogo_e prebiti trd sloj asfalta: lahko premaga tako silo te_nosti kot upor. Sila, ki to zmore, je sila _ivljenja, ki je s fizikalnimi zakoni ni mogo_e pojasniti. Fizi_na pogoja delovanja _ivega na Zemlji sta voda in toplota.

Odkod prihaja sila _ivljenja? Tako kot je jasno, da sila, ki vrti magnetno iglo v smeri sever – jug, ni skrita v magnetni igli sami, tako verjetno je, da sila _ivljenja ni skrita npr. v kali rastline, temve_ deluje na kal od zunaj. Zakon negativnega geotropizma – zmo_nost rastline, da se usmerja proti sili te_nosti – je v _ivem svetu rastlin o_itno nekaj splošnega. Zadnja gotovost o zakonitostih izven naravoslovno merljivega sveta pa se lahko dobi le, _e svojo zavest razširimo v imaginacijo z medidativnimi vajami kot tisto, ko v mislih podo_ivljamo razvoj rastline.

Druga_e kot v svetu rastlin deluje sila _ivljenja v _ivalskem svetu. Medtem, ko je rastlina kot odprt sistem vpeta v polarne sile zemlje in kozmosa, in temu ustrezno do_ivlja spremembe v toku letnih _asov, tvorijo _ivali organizem _ivljenja v sebi. Ta je glede na vrsto in stopnjo razvoja bolj ali manj neodvisen od letnih _asov.

S darom duševnosti, kar razlikuje _ival od rastline, postane sila _ivljenja diferencirana: deluje razli_no v razli_nih organih. Dolo_eni organski sistemi kot _utila ali mo_gani izgubijo za rastlinski svet karakteristi_no sposobnost regeneracije v korist višjega reda – reda, ki velja za organizem _utenja.

Princip diferenciacije velja tudi za _loveka, pri katerem se del sil za rast in regeneracijo po zaklju_ku embrionalnega razvoja in zgodnje mladosti _rtvuje za sposobnost stvarniškega razmišljanja. _im mo_neje telo obvladujeta duša in duh, _im mo_neje _lovek razvije svojo individualnost, tem mo_neje se postavijo _ivljenjske sile v njegovo slu_bo.

                            Dr. med. Olaf Titze, Weleda št.212

VABILA OBVESTILA

Spomladanski program bo v prvem delu tudi letos namenjen za_etnikom in tistim, ki se tako po_utijo. Oblikovali ga bomo takole:

sobota 10.4. od 10. ure predavanje Temelji b-d metode

sobota 17.4. od 10. ure predavanje Kompost, gnojenje, kolobar

sobota 24.4. od 10. ure predavanje Hrana kot zdravilo

       Blagovna znamka Demeter: organizacija, kontrola, tr_enje

sobota 8.5. od 10. ure predavanje Principi b-d sadjarstva

Dopoldanski del pomladanskih sobotnih sre_anj se zaklju_uje z enostavnim kosilom. Po kosilu je obvezno skupno prakti_no delo.

Za tiste, ki sodelujejo pri prakti_nem delu kotizacije ni.

nedelja 16.5. Spomladanski seminar o izdelavi in   uporabi biološko-dinami_nih pripravkov z Jo_etom Grabljevcem. Dopoldne od 10. ure je teoreti_ni del. Po enolon_nici bomo izkopali zrele pripravke in jih   pripravili za skladiš_enje. Pripravili bomo rogove s kremenom in jelenov mehur.

Pripravke dobijo pri društvu tisti _lani, ki se najmanj enkrat udele_ijo seminarja za izdelavo in uporabo pripravkov in po dogovoru pri nabiranju zeliš_ in izdelavi pripravkov sodelujejo. Za nove _lane, ki _elijo z uporabo pripravkov za_eti _imprej je v nedeljo, 16. maja prilika, da temu pogoju zadostijo. Pridite!

Seveda prosim za udele_bo tudi in predvsem tiste naše _lane, ki delo _e obvladajo, da bodo vodili posamezna dela in skupine.

Za poslastice h kavi in _aju se priporo_amo.

IZ DELA DRUŠTVA

Internacionalna zveza DEMETER je priznala pravico uporabe blagovne znamke DEMETER slede_im _lanom društva AJDA:

      Borštnik Ana in Gabriel, Rakitna, tel. 061-650049

      Grabljevec Jo_e, Podre_je, tel. 061-714800

      Kocjan_i_ Marica, Brezje, tel. 064-738864

      Koren Milka, Maribor, tel. 062-305774

      Neral Franja in Vjekoslav, Maribor, tel. 041-698903

      Ogrinc Ivan, Bre_e, tel. 061-861307

      Osvald Anica in Franc, Ribnica, tel. 061-863096

      Osvald Marija in Franc, Ribnica, tel. 061-860022

      Pahor Veronika, Kranj, tel. 064-246688

      Poto_nik Silva in Peter, Brezje, tel. 064-738279

      Šilc Ivanka, Ribnica, tel. 061-861320

      Tav_ar Jo_e in Ivanka, _irovnica

      Toma_i_ Edvin, Rogaška Slatina, tel. 063-815140

      Turk-Šega Ljuba Ko_evje, tel. 061-855385

      Vrhunc Margareta, Horjul, tel. 061-740743

Pravica uporabe blagovne znamke BIODYN je dodeljena

      Marinko Majdi in Janezu, Jezersko, tel. 064-441142

      Orehovec Bernardi, _akovec

      Videmšek Cvetki, Dom_ale, tel. 061-712003

Za prazni_no peko:

ven_ek z vrtnicami ali

velikono_no jagnje

in nekaj lepih pisanic