september 1999
MIHAELOVA IMAGINACIJA
… duhovni svet se nam razodeva, _e prodremo v fizi_ni svet z duhovnim pogledom. Spodbudi nas, da pojave v fizi_nem svetu uporabimo kot slike, s katerimi se skuša razodeti duhovnost…_e ta razodetja _utimo z vso globino in resnostjo, se iz _utenja oblikuje kozmi_na imaginacija, ki predstavlja tudi povezanost _loveka, mikrokozmosa, z makrokozmosom. Taka imaginacija je realni izraz tega, kar v svetu kot takem in kar v _loveku _ivi in se razodeva tudi v spremembah, ki jih v naravo prinašajo letni _asi. Imaginacija septemberskih dni se oblikuje iz podo_ivljanja sprememb, ki jih prinaša v naravo prehod visokega poletja v jesen.
Iz imaginativnega, torej slike razumevajo_ega do_ivljanja sprememb, ki smo jim sedaj v naravi pri_a, se nam razodene podoba Mihaela v borbi z zmajem. Ta slika predstavlja nalogo, ki se postavlja pred _loveško dušo. Slika Mihaela v borbi z zmajem je duhovni izraz tistega, kar deluje v kozmosu in skuša obvladati _ivalsko, arimani_no naravo po_elenj. Mihael stoji pred nami z me_em. Z njim opozarja na višjo, duhovno naravo _loveka. Mihaelovo postavo _utimo kot bi stopila iz oblaka duhovnosti. Pogled je pou_en, dober in strog obenem. Deluje kot dvignjen prst. Roka, v kateri dr_i me_, je kot da je z vseh strani obdana z meteornim _elezom. Mihaelovo imaginacijo razumemo pravilno, _e si predstavljamo, da je Mihaelov obraz stkan iz zlate svetlobe poletja, _e razumemo njegov strog pogled kot opozorilo, ki nas kot _arek svetlobe usmerja. Sliko Mihaela razumemo prav, _e stegnjeno roko, obdano z ognjem in meteornim _elezom, razumemo kot ka_ipot _loveštvu na poti razvoja od nizke _ivalske narave k višji – poduhovljeni naravi _loveka.
_e _lovek podo_ivlja pomlad, se predaja prebujajo_emu, nastajajo_emu _ivljenju, sam vzcveti z vsakim cvetom, sam raste z vsakim listom. Spomladi se _lovek dogajanju v naravi lahko preda. Jeseni pa _lovek ne sme do_ivljati na podoben na_in, saj bi podo_ivljal umiranje, izginjanje _ivljenja. Pri do_ivljanju jeseni se mora _lovek v sebi postaviti po robu odmiranju, ki je ta _as prisotno v naravi. Zavest, podo_ivljanje narave, se v _loveku mora preobraziti v samozavest.
Kar nas iz duhovnega sveta sre_uje jeseni, je mogo_na slika: ozaveš_anje dogajanja v naravi naj se v _loveku preobrazi v samozavest! Za preobrazbo potrebuje _lovek mo_. V pomo_ nam je razodetje kozmosa – to, kar _utimo iz duhovnega poglabljanja v jesensko naravo in nam prihaja naproti kot imaginacija Mihaela. Iz Dr. R.Steiner 15.10.1923
Narava, tvoja materinska bit
v telesu volje tebe nosim;
in volje moje mo_ ognjena
kot jeklo kuje sle duha,
rodila da zavest bi sebe,
da bi nosila me, v meni.
Dr.R.S., Koledar duše 26
R_ (Secale cereale)
R_ so naši predniki kultivirali v Aziji okrog leta 1000 pred Kristusovim rojstvom, zato jo uvrš_amo med mlajša _ita. Velja za sekundarno kulturno rastlino, saj se je prvotno pojavila v pšeni_nem polju kot plevel in šele pozneje so jo sejali kot posebno kulturo. R_ je, kar se ti_e tal, mnogo manj zahtevna kot pšenica. Rada ima hladno klimo, prenese v zimskih tleh do – – -25° C, zato jo sejejo v severnih in gorskih predelih. Na ju_nih celinah pa jo, tako reko_, ne poznajo. Po svetu jo sejejo malo. Pridelamo jo manj kot desetino toliko kot pšenice ali ri_a. Pa ni bilo vedno tako. Še v srednjem veku so ljudje jedli prete_no r_en kruh. Šele v 19. stoletju se je uveljavil pšeni_ni kruh. Danes je druga_e: pojemo samo okrog 20% r_enega in kar 80% pšeni_nega kruha.
R_ se razlikuje od drugih _it po posebni zeleni barvi in po tem, da nastavek lista ne sega okrog stebla; da torej ušesca, ki jih naredijo pšenica, je_men ali oves pri r_i manjkajo.
R_ je edino _ito, ki se ne oprašuje samo, temve_ potrebuje za opraševanje veter, zato je _istost sorte pogosto te_ko ohraniti. Klas r_i ima rese, nima pa plev.
Poznamo jaro in ozimno r_. Ozimna r_ ima 10 do 11 mesecev dolgo vegetacijsko dobo, jara pa pribli_no 6 mesecev.
Dolgotrajna vegetacija omogo_a r_i, da vzpostavi z mineralnim elementom – s tlemi – bolj intenziven odnos kot druga _ita. Steblo r_i je pogosto 1.80 m visoko in se odlikuje po dobri stabilnosti. To omogo_a nakopi_ena kremenova kislina, silicijev dioksid, ki ga ima r_ veliko, predvsem tudi v resah. V preteklosti so kmetje prekrivali strehe z r_eno slamo, saj je slama zelo trpe_na. Danes pridelovalci pogosto ne vedo kaj po_eti z dolgo slamo, zato imajo moderne sorte r_i mnogokrat krajša stebla. Taka r_ pa je videti kot bi bila oropana svoje mo_i.
Zrno r_i je podolgovato in modrozelene barve. _lovek ima ob_utek da nekako pripada zemlji.
Pri r_i imamo bolj pogosto kot pri drugih _itih opraviti z onesna_enjem – glivico, ki se naseli v klasu in povzro_i da se namesto zrna, oblikuje nekakšno glivi_no tkivo. Ro_i_ek, kot to tkivo imenujemo, je ve_ji od r_enega zrna. Zunanji del je _rne barve, v notranjosti pa je bel. Je strupen in ga moramo vedno odstraniti.
Sestavine (v 100 g) r_ pšenica oves
Beljakovine 8,7 g 11,5 g 12,6 g
Maš_obe 1,7 g 2,0 g 7,1 g
Ogljikovi hidrati 53,9 g 59,6 g 61,2 g
Minerali skupaj 1,9 g 1,8 g 2,9 g
Vitamin B1 0,35 mg 0,48 mg 0,52 mg
_elezo 4,6 mg 3,3 mg 6,0 mg
Balastne snovi 13,2 g 10,6 g 5,6 g
R_ ima sicer manj beljakovin kot pšenica, vendar so le-te visoko kvalitetne. Tudi r_ štejemo k _itom, ki so primerna za peko kruha, saj vsebuje lepljive beljakovine. R_en kruh pa se od pšeni_nega zelo razlikuje. Iz r_i ne moremo nikoli narediti tako lahkega, zra_nega kruha kot iz pšenice. R_eni kruh je temnejši in te_ji. Potrebno je ve_ pekovskega znanja, _e ho_emo da je dober. Lahko bi rekli, da ima r_en kruh ve_ vsebine, pšeni_ni pa ve_ oblike. Visok dele_ mineralov pri r_i je za _loveka pomemben. Znane so raziskave po katerih so imeli otroci, ki so redno jedli r_en kruh, bolj zdrave zobe. Tudi balastnih snovi ima r_ veliko. To je pomembno, saj današnja hrana praviloma vsebuje premalo balastnih snovi. Omembe vredna je koli_ina _eleza, kalcija in joda v r_i. Zanimivo je tudi, da ogljikovi hidrati niso prisotni v r_i le v obliki škrobov, temve_ tudi v obliki sladkorjev ali dekstrina, kar daje r_i sladek okus. Kruh in druge jedi iz r_i pripravljamo dalj _asa kot jedi iz drugih _it. V _asu priprave se škrobi preoblikujejo v sladkorje in r_ postane la_je prebavljiva.
R_enega kruha ne pe_emo s kvasom, temve_ vedno z dro_jo, saj kislina dro_i spodbudi preoblikovanje sestavin, da so tako prebavi la_je dostopne. _e ho_emo, da bo kruh okusen, moramo pri r_i prav zaradi dostopnosti sestavin vedno ra_unati z daljšim _asom priprave. R_en kruh, ki ga spe_emo s kvasom im mu dodamo kislino, ima slabo aromo in je te_ko prebavljiv. _e r_enega kruha ne pre_ve_imo temeljito, je za _revesje prete_ak in nas pogosto napenja. Prebavljivost r_enega kruha pove_amo z za_imbami kot so: kumina, jane_ ali koriander. Pri kuhanju r_enih jedi pa dodajamo: brinove jagode, materino dušico, majaron ali isop.
R_ je zdravilo. Zdravniki danes pogosto ugotavljajo, da ima le malo otrok ob sprejemanju v šolo še normalno oblikovano hrbetenico. Te_ave s hrbtenico in dr_o se z leti stopnjujejo in v starosti so sklepi pogosto deformirani. Prihaja do poškodb diskov in vezna tkiva so na splošno oslabljena. V mnogih primerih pomanjkljivo zunanjo dr_o spremlja slabost duševne dr_e, saj je tisto, kar se poka_e na telesu samo odsev duševne situacije. In, ali ni res, da potrebuje _lovek današnjega _asa, da bi lahko prestal številne preizkušnje predvsem dobro hrbtenico?
In kako lahko pri teh te_avah pomaga r_? Skrivnost je v njeni sposobnosti, da oblikuje mo_ne korenine, kar je znak intenzivnega ukvarjanja rastline z mineralnim elementom. R_ pose_e globoko v zemljo, korenine mo_no razveja in zemljo rahlja. Vse, kar se dogaja v korenini, je nekako prisotno tudi v zrnju. Tudi tisti del rastline, ki se dviguje iz mo_nih korenin proti svetlobi, daje vtis mo_i. _vrstost predstavlja razmerje med višino in premerom stebla. Pri višini 1,20 m in premeru 4 mm je razmerje 300:1. Za primerjavo bi morali vzeti 300 m visok stolp s premerom 1 m. Kaj takega _lovek ne bi znal zgraditi. R_ pa zraste do višine 2 m pa tudi ve_, tako da dobimo vrednosti do 500 : 1. _e pomislimo, da steblo nosi klas, ki je nekajkrat te_ji od stebla, vidimo, da je nosilna mo_ izjemna, saj uspešno zdr_i tudi valovanje v vetru, de_ju in neurju.
Te lastnosti r_i so zapisane tudi v zrnju. R_ene jedi so zato izjemno zdrave. V r_i prisotni minerali spodbujajo v _loveku sile oblikovanja; te se posebej odra_ajo v hrbtenici, sklepih in veznem tkivu. Z u_ivanjem r_i spodbujamo sile vzravnavanja, ki jih modernemu _loveku tako zelo manjka.
V starih _asih so ljudje zjutraj jedli svojo _rno kašo. To je bila r_ena kaša. Dajala jim je mo_ za naporno delo.
Toda r_ena hrana ni odli_na le za tiste, ki opravljajo te_ka fizi_na dela. Ogljikovi hidrati r_i, škrob, nastajajo s pomno_jo fotosinteze. Beseda sama pove, da tvorbo spodbuja svetloba. R_ je mo_no povezana s Soncem, kar dokazujejo vsaj tri njene lastnosti: dolg _as od setve do spravila – ozimna r_ se seje septembra in _anje avgusta, ko r_ vzkali in prve konice kali obsije svetloba, se obarvajo rde_e; _e pogledamo polje ob ve_ernem Soncu imamo ob_utek, kot bi se vnel ogenj, r_ ljubi višinske lege in ka_e v tem svojo ljubezen do intenzivne svetlobe.
Svetloba deluje v _loveku na pomembnih podro_jih. Odlo_ilna je pri presnovi kalcija. Pomanjkanje sonca povzro_a rahitis, bolezen ki je kljub vsemu še vedno razširjena. Kako to? To razumemo, _e pretvorbo svetlobe v _loveku razumemo kot _ivo dogajanje, na katerega vplivajo prete_no trije faktorji: son_na svetloba ki priteka skozi ko_o in _utila, svetloba, ki jo sprejmemo vase s hrano v prebavnem traktu in kon_no, tista svetloba, ki sveti v naši duševnosti kot posebna kvaliteta in je z drugima dvema izvoroma svetlobe tesno povezana.
R_ spodbujajo_e vpliva na pretvorbo svetlobe, zato je zdravilo za rahitis, odpravlja motnje v kostnem sistemu in pomaga pri pretvorbi kalcija. R_i bi morali zato posvetiti ve_ pozornosti v naši prehrani _e zaradi preventive.
Pretvorba svetlobe je povezana tudi z mo_gani in presnovo v _ivcih. V zvezi z razmišljanjem pogosto re_emo, da se nam je nekaj posvetilo. To ni le prispodoba. Te besede temeljijo na fiziološki realnosti.
R_ spodbuja delovanje dolo_enih mo_ganskih centrov tako, da se spro_ajo sile oblikovanja in sile gibanja. In na koncu še pomembna sestavina r_i: visoka vsebnost kalija. S tem pa najdemo zvezo r_i z jetri, ki potrebujejo za svojo pretvorbo in izgradnjo substanc prav kalij.
Vedno pa velja, da moramo r_ za prehrano skrbno pripraviti, da bi bila tudi pri oslabljenem prebavnem sistemu dobro in lahko prebavljiva. Ernährungsrundbrief št. 79 Dr.sc.agr. Petra Kühnle in Dr.med.Udo Renzenbrink
R_en kruh – recept gospe Marije Thun
Zve_er premešaj v kozarcu: 5 _lic r_ene moke, _lico medu in malo tople vode. Zmes naj ne bo pregosta. Po_iva naj _ez no_, _e mogo_e pri 28°C. Zjutraj dodaj temu kozarec tople vode in 2 _lici r_ene moke ter premešaj. Pusti da stoji do ve_era. Zve_er vzemi ve_ji del r_ene moke, ki jo _eliš uporabiti za peko, toplo vodo in sol ( na pol kilograma malo _li_ko ), kumino ali jane_ ter laneno seme. Naredi iz vsega testo, ki naj stoji do zjutraj. Naslednje jutro dodaj ostanek r_ene moke in vode ter ponovno premesi. Pusti, da testo vzhaja. Ponovno premesi, tako dolgo, da bo testo suho. Testo daj v model, da vzhaja. Peci 75 minut pri 220°C.
R_ – zaš_ita proti raku?
Na simpoziju v Bergisch Gladbachu, posve_enemu r_i, so predstavili ugotovitve znanstvene raziskave na to temo, ki so jih opravili na Norveškem.
Izhodiš_e skandinavskih raziskovanj je bilo dejstvo, da o_itno netopljive balastne snovi in z njimi povezane sestavine š_itijo pred rakom. Primerjava med prehrambenimi navadami finskih in ameriških _ensk je pokazala, da Finke jedo mnogo ve_ balastnih snovi kot Ameri_anke. V tem primeru je šlo predvsem za tiste snovi, ki jih najdemo v r_i. Pogostost rakastih obolenj na dojki ali _revesju je na finskem mnogo manjša kot v primerjalni ameriški skupini. Epidemiološke raziskave na Finskem so pokazale, da je rakastih obolenj tudi regionalno in _asovno ve_ tam, kjer uporabljajo manj r_i. Profesor Adlercreutz iz oddelka za klini_no kemijo Univerze v Helsinkih je pri raziskavah odkril v r_i lignane kot sestavni del balastnih snovi. Ker ima r_ veliko balastnih snovi, je tudi dele_ lignanov visok. Lignani se pri prebavi v _revesju preobrazijo v substance, ki delujejo kot zaš_itni faktor pri rakastih obolenjih. Prof. Adlercreutz je dokazal, da lignani zaustavljajo rast rakastih celic pri raku na prostati in _revesju. DBZ 19/98 Dr.Zentgraf
Kot vemo imamo sedem dni v tednu, sedem tonov v tonski lestvici, sedem metalov… in sedem vrst _it. Nedelji pripada pšenica, ponedeljku ri_, torku je_men, sredi proso, _etrtku r_, petku oves in soboti koruza.Vsa _ita so za popolno prehrano _loveka pomembna, vsako pa je nosilec specifi_nih sil. R_ torej pripada _etrtku. _etrtek je Jupitrov dan, dan modrosti. R_ – _ito modrosti?
————————————————————————-Izdaja: Društvo za biološko-dinami_no gospodarjenje AJDA,
1354 Horjul, Vrzdenec 60, tel.061-749741, fax 740751
IZ _IVLJENJA DRUŠTVA
Zelo smo veseli, da se najmlajši otrok društva, sekcija za semenarstvo, dobro razvija. 32 _lanov društva, ki so vklju_eni v to izjemno pomembno nalogo, je prevzelo na sebe skrb za razmno_evanje, prilagajanje ali regeneracijo naših kulturnih rastlin, predvsem _it. Še enkrat tolikšno število skuša razmno_iti DEMETER semena za zelenjavo. Prve posevke smo opravili pred letom dni in v nedeljo 12.9. je imela sekcija za semenarstvo na centru društva na Vrzdencu razstavo pridelkov in dodeljevanje semen za nove posevke. Sre_anje je vodil Marius Hörner, ki nam je pripravil tudi predavanje: Kako skrbim za izboljšanje plodnosti tal.
_lane društva, ki se _elijo v razmno_evanje zdravih semen
vklju_iti prosimo, da se javijo. Velikost površin ni pomembna.
Za bodo_nost je to izjemno potrebno in pomembno delo.
* * * * * * * * * *
Obveš_amo Vas, da smo v posevkih 98/99 pridelali v okviru sekcije semenarstva _e prve koli_ine Einkorna, prednika pšenice, ki je še starejši od pire in jo tudi po svojem zdravilnem delovanju prekaša. Bolnim _lanom društva bomo _e letos izjemoma omogo_ili nakup manjših koli_in tega _ita, ki ga priporo_amo kot 20% ni dodatek pšeni_ni, pirini ali mešani moki za peko kruha.
* * * * * * * * * *
Julija smo bili z avtobusom na izletu pri Dr.Wistinghausnu v Rengoldshausenu v Nem_iji in pri Dr.Ottu v Rheinau v Švici. Udele_enci izleta smo se lahko prepri_ali, da je biološko-dinami_na metoda primerna tudi za res velike kmetije (Rengoldshausen ima ve_ kot 200 ha površin, Rheinau pa 140 ha) in za najmodernejše na_ine pridelovanja tudi v rastlinjakih (rastlinjak v Rengoldshausenu je velik 1/2 ha ). V razgovorih smo našli polno potrditev za vsa naša prizadevanja, predvsem za pridelovanje semen, saj nam grozi preplavljanje trga z gensko manipuliranimi, ni_vrednimi semeni. Konvencionalnih semen pa koncerni, ki semenarstvo obvladujejo, ne bodo dali na trg.
Pribli_no 40 interesentov za ta izlet smo morali pustiti doma. Ve_ kot 50 nas ni moglo na pot, zato bomo izlet ponovili.
_IVILA Z BLAGOVNO ZNAMKO DEMETER SO ZDRAVILO
NAŠI NOSILCI BLAGOVNE ZNAMKE DEMETER NUDIJO:
Ana Borštnik tel. 061 650049 meso, skuta, mleko
Milka Koren tel. 062 305774 zelenjava, oves
Marija Kozina tel. 061 863018 slive, korenje, oves
in ovseni kosmi_i
Franja Neral tel.062-104731 Einkorn, r_, ledvi_ni
fi_ol v zrnju
Ivan Ogrinc tel.061 861307 med, bu_e
Marija Osvald tel. 061 860022 korenje, rde_a pesa, podzemska koleraba
Ivanka Šilc tel. 061 861320 korenje, mleko, skuta
Turk Šega Ljuba tel. 061 855385 krompir, r_, pira, sadike drevja
Videmšek Cvetka tel. 061 712003 krompir, fi_ol
Vrhunc Meta tel. 061 740743 korenje, r_, oves
* * * * * * * * * *
Cene pridelkov z blagovno znamko DEMETER so povsod po svetu in tako tudi pri nas, upravi_eno višje od cen konvencionalno pridelanih _ivil. Spoštujte prizadevanja pridelovalcev za ohranjanje naravnih bogastev in pridelovanje takih _ivil, ki gradijo Vaše zdravje.
VABILA – OBVESTILA
Predavanja in seminarji, na katera vabimo s tem obvestilom, predstavljajo le del izobra_evalnega in delovnega programa društva. Delovne skupnosti, iniciativa DEMETER in sekcija za semenarstvo imajo dodatna predavanja, sre_anja in seminarje.
Nedelja, 19.9. ob 10h na Centru AJDE na Vrzdencu predavanje Dr.Zwiauer: Zdrava prehrana in
od 14h: Elementarna bitja.
Opoldne enolon_nica. Prosimo za doma narejene poslastice ali sadje. Kotizacija SIT 1.000
Pon. 20.9. ob 18h predavanje v Ko_evju, Drevesnica na Marofu
Dr. Zwiauer: Poglobljeni aspekti zdrave prehrane Prostovoljni prispevki.
Sobota 2.10. od 9.30h jesenski seminar Izdelovanje biološko- dinami_nih pripravkov pod vodstvom Jo_eta Grabljevca na Centru društva.
Do 12h teoreti_ni del, po kosilu od 13h prakti_ni del. Vsaj enkratna udele_ba na seminarju je pogoj za dodeljevanje biološko-dinami_nih pripravkov. Pridite torej. Prosimo, prinesite nabrava zeliš_a! Predvsem kamilic imamo premalo. Ne pozabite rokavic in predpasnika! Prosimo, da pridejo tudi izkušeni _lani društva, da bi vodili posamezne skupine.
Poskrbeli bomo za skromno kosilo. Priporo_amo se za doma narejene poslastice ali sadje. Brez kotizacije.
Delili bomo pripravke, prinesite posodice.
Sobota 6.11. ob 10h dve predavanji na Centru društva
Dr. Heilmann: Biološko-dinami_no gospodarjenje kot kulturna naloga
in po kosilu: Kako pove_ujemo plodnost tal.
Primer: te_ka ilovnata zemlja pri obilici padavin. Poskrbeli bomo za skromno kosilo. Priporo_amo se za doma narejene poslastice ali sadje. Kotizacija 1.000 SIT.
Sposobnost, da vse kar s _utili zaznamo oplemenitimo,
sposobnost, da najbolj mrtvo snov v povezavi z duhovno idejo o_ivimo, je zanesljivo zagotovilo naše nadzemeljske narave. Ne glede na to, kako nas tiso_i in tiso_i lepot Zemlje privla_ijo in ve_ejo – notranje hrepenenje nas vedno znova prisili, da dvignemo pogled v nebo. Nepojasnljiv, globok ob_utek nam daje gotovost, da smo tudi mi prebivalci svetov, ki skrivnostno svetijo nad nami, da se bomo nekega dne vrnili tja.
J.W.Goethe
OB_NI ZBOR DRUŠTVA
V A B I L O
V soboto, 2.10.99 s pri_etkom ob 17. uri sklicujem v prostorih društva Ajda na Vrzdencu 60 redni letni ob_ni zbor društva.
Dnevni red:
1. Otvoritev, izvolitev del. predsedstva in zapisnikarja
2. Poro_ila predsednice, predsednikov del.skupnosti in sekcij
3. Diskusija, predlogi, sklepi
4. Razno
Prosim, da se ob_nega zbora udele_ite.
Vrzdenec, 14.9.99
Meta Vrhunc, predsednica