Že v prastarih časih, dolgo pred krščanstvom, je bil čas poletnega Sončevega obrata – to je takrat, ko doseže Sonce svojo najvišjo točko – čas praznovanj.

Krščanstvo je prastari praznik poletnega solsticija poimenovalo po Janezu Krstniku. On je kot nekakšen predkrščanski element opozarjal na delovanje Sonca, je pripravljal pot duhovnemu Soncu, Kristusu, se nato umaknil, da bi njemu, duhovnemu Soncu, prepustil mesto.

Če opazujemo naravo vidimo, da nam je v času izdiha zemeljske duše od Božiča do Janezovega pričarala neizmerno pestrost vseh mogočih oblik življenja: bujnost zelenja, vonjav, cvetenja, čarobnost ptičjega petja… Za Janezovo to razkošno razdajanje zunanjemu svetu nekako zastane. Duša Zemlje, ki je za Janezovo čisto v kozmosu, se počasi, kot mi, ko se zjutraj prebudimo, spet vrača in prinaša iz kozmosa v svoje zemeljsko telo novih spoznanj. Zdi se, da se Zemlja okrog Janezovega naenkrat spomni trajnih vrednot. Razvijanje in razdajanje zunanjih oblik življenja počasi zavira in jih predaja smrti. Osredotoča se v oblikovanje  semena, v katerega strne vse v tisočletjih pridobljene sposobnosti, da bi tako omogočila bodočnost.

Janez Krstnik je s svojim »Metanoite! Spremenite se, ne glejte na minljivo, glejte na večno, na duha, ki za minljivim živi!« govoril iz razpoloženja, ki za Janezovo preveva kozmos.

Tudi za človeka je Janezovo pravi čas, da se odpre resnicam, ki ga iz globin kozmosa skušajo doseči. Zamaknjenost v zunanjost, sangvinično razdajanje lepotam in užitkom se mora preobraziti. Čustvena zanesenost in brezumje ravnanja, utemeljenega na interesih, se mora preobraziti v odgovornost. Odgovornost do planeta, ki je človeku zaupan, do lastnega telesa, darila bogov, s katerim lahko uresničujemo svojo voljo, se izražamo v odnosu do soljudi, živali, rastlin in mineralnega sveta kot do bratov in sestra s katerimi smo skupaj vpeti v večne ritme, veliki kozmični red. Preobraziti se mora v osredotočanje na notranje, duhovne komponente bitja človek. Kristusa v meni. Ta naj bi s človeku mogočo, vzvišeno Kristusovo ljubeznijo prinesel luč v temo kalijuge.

ALI DELUJE NEKAJ, KAR NE DELUJE?

O homeopatiji

Pacientko, ki ji na urgenci v veliki bolnici niso mogli pomagati, so poslali k zdravniku, ki zdravi s homeopatijo. Seveda se je zgodba dogajala v tujini. Mlada gospa je imela ponavljajoče napade nevzdržne bolečine v obraznem delu glave. Bolečine je povzročala nevralgija trigeminus. V kliniki so poskušali odpraviti težavo s celo vrsto različnih zdravil, vendar se stanje ni izboljšalo. Naposled so se začeli spraševati kako bi acientki pomagali z drugačnim načinom zdravljenja in so jo poslali k homeopatu. Homeopat je vbrizgal pacientki »potenciran organski preparat«, narejen iz trigeminus živca ubite živali, in sicer v potenci D 30, povsem  v skladu z antropozofsko zdravniško prakso. Nekaj minut pozneje se je pacientka čudila, ker je lahko delala stvari, ki so ji prej povzročale neznosne bolečine: govorila, žvečila in požirala brez najmanjših težav.

Pri drugem pacientu, ki je v Himalaji, na višini 5000 m nenadoma začutil grozljiv, utripajoč glavobol in je začel jecljati, se je stanje popolnoma popravilo, ko je použil samo dve, kot makovo zrno veliki kroglici (t.im.globuli) belladone C 30, sredstva, ki je narejeno iz volčje češnje. Preden je kroglice pojedel, je bil pacient zelo skeptičen. 50 majhnih tabletk naj bi pomagalo proti tako močnemu glavobolu? Presenečen  je potem vprašal:« Ali je bilo sredstvo tako koncentrirano, da ta drobcena kroglica tako močno deluje?« Bil je popolnoma zmeden, ko sem mu odgovoril:« Nasprotno. Ne, zdravilo ni bilo koncentrirano, temveč močno razredčeno.«

O homeopatiji ni še nikoli ničesar slišal. V obeh primerih sta pacienta prejela zdravilo, ki je vsebovalo komaj še izmerljivo količino izhodiščne substance, volčje češnje ali trigeminus živca. Koncentracija D 30 pomeni namreč razredčenje 1 grama izhodiščne substance na kvinkvilion grama (to je enka s 30 ničlami) razredčila (npr vode ali sladkorja). To je mnogo manj kot ena sama kapljica na vodo vsega Bodenskega jezera. Nepredstavljivo! In kljub temu očitno deluje. Kritiki menijo, da o resničnem delovanju sredstva ni mogoče govoriti, da je le upanje pacienta privedlo do ozdravitve. Zakaj pa potem upanje ni pomagalo pri vrsti drugih sredstev, ki jih je pacient dobil preden je prišel k homeopatu? In zakaj je zdravilo pomagalo pacientu kljub njegovi skepsi? Ti medikamenti niso enostavne razredčitve. Res je, da se izdelujejo na zahteven, ritmično urejen način. Razredčitev se opravlja po stopnjah, vedno v razmerju 1 : 10 pri decimalnih potencah oziroma 1 : 100 pri C- potencah. Prvotna substanca in nosilni medij se pri tem tesno povežeta. Izdelovanje na ritmično urejen način pomeni pri tekočinah običajno daljše stresanje, pri katerem se dela vrtinec. Čvrste snovi se praviloma polno uro  tarejo v možnarju, da bi se naredila  D1 oziroma C 1 stopnja potenciranja. Ko je narejena prva stopnja, D ali C 1, se en del te pomeša z devetimi deli medija in se dela na enak način kot v prvi stopnji. Tako se naredi D2 itn. D6 neke kovine ali minerala se tako šestkrat meša po eno uro, tako da vsebuje milijoninko izhodiščne substance. Pri trenju postane celo netopljiva snov tako fina da je kot kaloid in na nek način izgubi svojo težo oziroma pridobi nekakšno lahkost. Mnoge snovi so v telesu podobno kaloidalno raztopljene in lahko bi rekli, da jih je telo »potenciralo«. Pri teh zdravilih je prišlo v navado, da govorimo o potencah. Izraz prihaja od latinske besede Potentia, kar pomeni moč ali morda sposobnost. V resnici se delovanje zdravila s stopnjo razredčenja ne zmanjša, temveč je – nasprotno, presenetljivo velika. Samuel Hahnemann – utemeljitelj homeopatije – je to skrivnost pred približno 200 leti odkril in njeno uporabo razširil. Nekaj podobnega pa je že tisočletja znano.

Kdor verjame, da lahko deluje samo snov, delovanje teh zdravil le težko prizna. Če, kot v zgornjih primerih od substance živca ali volčje češnje ni nič več prisotno, kaj  pa potem deluje? Pri tem pa je naš vsakdan ves poln delovanja, ki ga ne povzročajo substance. Slik v televizorju ne povzroča substanca, ki bi jo lahko tehtali. Če posnamemo zvok na magnetofonski trak tudi najobčutljivejša tehtnica ne bo registrirala nikakršne teže. In kljub temu nosi magnetofonski trak vsebino mojega sporočila k prejemniku, pri katerem vest deluje, čeprav, da ga ni dosegla z moje strani niti ena molekula. Torej si je le mogoče predstavljati, da se nekaj, kar je karakter, kar je bit, kar je duh izhodiščne substance zaradi farmacevtske obdelave prenese na medij zdravila in se vanj vtisne.

Da bi pacient to, kar se je  – brez zavestne naravnanosti  – vtisnilo, lahko zaznal in da bi to lahko postalo spodbuda za ozdravljenje, mora biti za zdravilo sprejemljiv. Tako kot sporočilo po magnetofonskem traku ne bo prispelo če obenem doni glasba iz drugih zvočnikov ali če ob poslušanju  naenkrat štiri osebe glasno govorijo,  je tudi pri sprejemanju potenciranih substanc. Preden se globuli na jeziku raztopijo, preden se  raztečejo použite kapljice, naj pacient ničesar ne vzame v usta, naj ne čisti zob, in naj ne kadi. Drugi močni okusi motijo sposobnost sprejemanja novega. Četrt ure po tem, ko je pacient vzel homeopatsko zdravilo naj tudi ne bi jedel ničesar, morda je celo dobro, da leže in miruje, tako, da se bo fino, toda potentno delovanje vtisnjenega, lahko razvilo.

                                                        Dr.M.Sommer, » a tempo« maj 2001

Pripomba:

Zdravljenje s homeopatijo je v zahodnem svetu uveljavljeno. Praviloma se s homeopatijo pozdravijo vse bolezni, ki niso prišle do svojega zaključka. Tudi pri antropozofskih zdravnikih je homeopatija najpogostejši način zdravljenja in uspe ozdraviti mnoge bolezni, ki za moderno šolsko medicino veljajo za neozdravljive.

SVETLOBA V MAKROKOZMOSU IN V ČLOVEKU

»Na začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po njej nastalo  in nič, kar obstoja, ni  brez nje nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bila luč ljudem. In luč sveti v temo toda tema je ni sprejela.«

S temi besedami se začenja stvarniška zgodba Janezovega evangelija. Svetloba v neposredni zvezi s stvarnikom, svetloba, ki se popolnoma identificira s stvarjenjem

Moderno prirodoslovje v popolnosti temelji  na tistem, kar je zaznavno s čutili  in se je odreklo prodiranju v svet bistvenega. Celo življenje obravnava le še na sledeh, ki ga življenje pušča v mrtvi materiji. Zveza svetlobe z življenjem je izgubljena. Fizika vidi v svetlobi le elektromagnetno valovanje: kvante v nanometerskem področju. Svetlobo obravnava le  kot obliko energije, ki ima opraviti z notranje atomskimi ali notranje molekularnimi spremembami stanja, podobno kot obravnava to pri električni energiji in toplotni energiji.

Na človeka pa deluje svetloba čisto drugače.

Če se ukvarjamo s fenomenom svetlobe najprej ugotovimo, da svetlobe ne moremo neposredno zaznati, zaznamo lahko le barve tistega, kar je s svetlobo obsijano.

S svetlobo in barvami se je veliko ukvarjal prirodoslovec J.W. Goethe. Zanimivo, kaj je zapisal v zvezi z barvami: da so barve dela in trpljenje svetlobe.

Svetlobe same neposredno torej ne zaznamo. Zagotovo pa in zelo jasno čutimo vpliv  svetlobe. Na primer njene intenzivnosti. Kako drugače se počutimo ob temačnem deževnem dnevu kot na dan, ko se nam iz modrine neba  Sonce kar smeji naproti. Morda našo povezanost  svetlobo označujemo tudi sami dobro s tem, ko pri ukvarjanju s problemom govorimo o tem, da »tavamo v temi« ali pri rešitvi da se nam je »posvetilo«.

Za prirodoslovno opazovanje, ki je v terapevtski praksi našlo svojo potrditev, se problem zaznavanja svetlobe oziroma barve odvija takole: Zunanja svetloba ali barva sproži v mrežnici očesa proces razgradnje (uničenje). Organizem odgovori na to z nasprotnim procesom: pri dražljaju ki ga sproži rdeča barva, nastane v očesu komplementarna barva, namreč zelena kot v nekakšnem procesu ozdrav itve. Močen dražljaj svetlobe od zunaj izzove močno notranjo protireakcijo. V srečevanju teh dveh procesov nastane v duši človeka zavest za rdečo barvo, za močnejšo ali slabotnejšo intenzivnost svetlobe. Pri dolgotrajni temi, kot je to pogosto pozimi, postanejo občutljivi ljudje pogosto depresivni. Terapija s svetlobo jim lahko pomaga.

Svetloba tvori živo substanco, v rastlini spodbuja asimilacijo. Substanca, ki pri rastlini, živali in pri človeku  posreduje svetlobo je porpirin. Ta tvori tako zelenilo listov kot rdeče barvilo krvi. Medtem pa, ko se rastlina v najširšem smislu za svetlobo odpre, se žival in človek za svetlobo zapirata. Človek prenese le toliko svetlobe, kolikor jo potrebuje za lastne eterične sile – sile, ki oblikujejo življenje.

Ultravioletni delež sončne svetlobe spodbuja v človeku proces, ki je nasproten procesu tvorbe pigmenta in v človeku provitamin D preobrazi v vitamin D3, ki je nujno potreben za tvorbo kosti. Ta vitamin, imenovan tudi antirahitični vitamin, imenujejo tudi »neposredno iz svetlobe oblikovan zemeljski mineral svetlobe«. Še en vitamin bi se lahko imenoval pravi zbiralec svetlobe. To je vitamin A, ki se tvori iz rastlinske predstopnje, oranžnega ali rumenega barvila, karotina. Vitamin A je odgovoren za ponovno tvorbo purpura vida, ki se v procesu vida v mrežnici stalno uničuje. To je prepoznavno tudi po tem, da se zaradi pomanjkanja vitamina A pri človeku lahko razvije nočna slepota.

Svetloba ima tudi duševne in duhovne kvalitete in ne le življenje spodbujajoče, na telo vezane funkcije. Pri občutenju notranje svetlobe kot na primer pri razrešitvi matematičnega problema ali pri nepričakovanem uvidu, nadomesti notranje delo našega JAZa siceršnjo zunanjo spodbudo svetlobe. JAZ, sposobnost človeka da se zaveda samega sebe, se identificira s stvarniškim aktom misli, živim procesom, ki pripelje do svetlobe spoznanja. Svetloba je, ki sveti iz teme prizadevanj da do spoznanja pridemo,  ne potrebuje pobude sončne svetlobe iz zunanjosti.

Za fizično telo veljajo zakoni težnosti. Če te sile po težkem dela

polnem dnevu prevladajo, čutimo njihovo težo. Ko se po osvežujočem spancu prebudimo, čutimo svežino in lahkotnost.

Z zvezo med svetlobo in življenjem se mora začeti ukvarjati tudi prirodoslovje bodočnosti. Le z duhovno znanostjo obogateno prirodoslovje bo lahko privedlo v naš togi materializem novo, sveže življenje in tako rešitev vedno bolj eksistencialno pomembnih življenjskih problemov našega planeta.

                                                                  Dr.Olaf Titze, Weleda 208 D

VABILA – OBVESTILA

Zelo sem vesela, da Vam lahko ponudim izjemno bogat, dragocen program.

Petek, 15.6.01 od 18. do 21. ure.  Predavanje Dr. Mayrhoffer: OBLOGE IN OBKLADKI na Waldorfski šoli v Ljubljani, Rodičeva 2.

Na predavanju se bomo skušali naučiti, kako lahko prepoznamo resnost neke bolezni, kako sebi ali drugemu pri obvladovanju bolezni pomagamo z oblogami in obkladki, kdaj lahko zdravimo sami, kdaj potrebujemo zdravnika…Izjemno dragoceno znanje. Predvsem za tiste, ki imajo otroke in vnučke. Kotizacija 1.000,00 SIT.

Sobota 16.6. Ogled biološko-dinamičnih sadovnjakov v Egni, razgovor, predavanje dipl.ing. C. Casera.  Odšli bomo z dvema avtobusoma. Zato imamo še 10 prostih mest. Izkoristite enkratno priliko! Stroški so samo 6.000,00 SIT po osebi, vključno kosilo.

Spet bo med nami Dr. Heilmann.

V petek, 29.6. ob 18. uri bo predaval za Goriško delovno skupnost

V soboto, 30.6. bo od 10. do 17. ure seminar na Centru društva na Vrzdencu. Tema je: Izgradnja plodnosti tal, analiza strukture tal ( preizkus z lopato), kako z izbiro prave mehanizacije preprečimo zbijanje in uničevanje strukture tal. Kotizacija 1.000,00 SIT. Enostavno kosilo je zagotovljeno. Za predjedi, sadje ali poslastice se priporočamo.

Od 1. – 4. julija bo na Borlu v okviru letošnjega IDRIARTa koncentriran sklop predavanj o biološko-dinamični metodi južnoameriškega strokovnjaka, dipl.agr. Tadeua Caldasa. Vsak dan najmanj 4 ure predavanj, spremljajoče delavnice in koncerti. Privoščite si to bogastvo za dušo in duha. Prijave in informacije na naslovu:

Sabina Snajder, tel. 031 866058 ali 02 7620143.

BRAVO!

Dr. Michael KASSNER bo spet tu. Naš uvodni seminar o prehrani nadaljujemo s sklopom predavanj o kruhu, pomenu prehrane z žiti in o tem, kako s prehrano krepimo samozavest. Predavanja bodo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani

V petek, 6.7. od 18. do 21. ure (kotizacija 1.000,00 SIT)

V soboto 7.7. od 10. do 19. ure (kotizacija 4.000,00 SIT)

V nedeljo 8.7. od 10. do 13. ure (kotizacija 1.000,00 SIT).

Prahrana je najpomembnejši vir našega zdravja. Poglobljenega znanja o živilih in o tem, kako so nam na razpolago kot orodja za izgradnjo zdravja telesa, duše in duha, v Sloveniji žal ni. Kar nam prinaša s svojim znanjem Dr. M. Kassner, je izjemna dragocenost. Pridite, če se le da.

24. junija je Janezovo. Dan pade na nedeljo. Od 19. do 22. ure vabimo na prijateljevanje, kresovanje in koncert. Priporočamo se za sadje, predjedi, poslastice, za skupno mizo. Veselim se skupnega praznovanja.

OBVESTILA

Ministrstvo smo zaprosili za dodelitev subvencij. Finančna sredstva nujno potrebujemo. Predvsem  za izdajo reprezentativnega prospekta za slovensko DEMETER iniciativo in za zaposlitev tajnika društva. Delo pri skoraj 1000 članih presega mere, ki so obvladljive brez zaposlenih.

Na prošnjo smo dobili odgovor. Preberi si ga.

Denarja očitno ne bo. Priznanje pa smo za naše delo dobili, kar je tudi prav.

Sprašujem se, kako bi se lotili reševanja stiske, v kateri smo. Včasih si mislim, da smo že tako veliki, in da imamo med člani veliko visoko kvalificiranih, sposobnih članov,  da v bistvu države niti ne bi potrebovali, če bi le vsi razumeli prizadevanje za biološko-dinamično delo z naravo kot našo skupno, pomembno nalogo, ki ji vsak od nas po svojih močeh pomaga. Ali ne bi bilo prelepo?

Bi se morda za čas, dokler stvari ne uredimo bolje, med člani našla upokojenka, ki bi po štiri ure na dan opravljala pisarniška dela?

Na Vrzdencu smo izkopali preparat iz koprive. Spet so nam ga deževniki temeljito premešali in preparata verjetno ne bo za vse dovolj. Zato naj spomnim, da je izdelovanje preparata iz koprive zelo enostavno in da je za to sedaj pravi čas. Postopek izdelovanja je večkrat opisan v Setvenem koledarju. Torej: na dan za cvet porežeš ves nadzemeljski del kopriv. Pustiš da rahlo ovene. Napolniš v vrečo in jih položiš v ca 50 cmg globoko jamo. Okrog vreče nasuj malo šote, nato zasuješ. Naj zori 1 leto.

Prosim, sporoči nam z dopisnico Tvojo novo telefonsko številko.

Na Tebi je, v tej Sončni uri

Da prepoznaš modrost:

Sveta lepotam ves predan

prežameš svojo notranjost

čuteč življenje.

Človeški JAZ lahko se izgubi

in najde spet

v JAZu se svetov.

Dr.R.Steiner: Koledar duše 16.-23.junij