september 2002

Vedno trdneje se zavedamo: V vsem, kar zaznavamo: v zvezdah, oblakih, vodah, v vseh kraljestvih narave, pa tudi v tem, kar nam povedo ljudje, je neizčrpna polnost, ki je z razumom ne moremo nikoli dognati. V to se moramo vživeti s čustvi in voljo. Toda čimbolj globoko so v fizičnem telesu zasidrane sposobnosti duše, ki jih moramo aktivirati, tem močnejša mora biti zavest duha, da jih razume in usmerja. Širimo jo z molitvijo, ki usmerja v preteklost in  z vdanostjo, ki nas spremlja v prihodnost. Prisrčnost, ki pripada sedanjosti, obe povezuje. Molitev naredi notranjega človeka resničnega, vdanost ga naredi dobrega, prisrčnost pa lepega. Te tri pripeljejo do žive sposobnosti prepoznavanja., če jih venomer vadimo. So organi spoznanja, ki kalijo, rastejo in cvetijo kot čarobna roža. Z razumom, ki se giblje v tistem, kar je umrlo, je ne smemo zanemariti, ker bi se posušila.

Če iz svobodne pobude razvijemo svet v svoji notranjosti in se v ljubečem interesu posvečamo svetu zunaj, prihaja duh v vesolju duhu človeka naproti, tako kot prihaja svetloba naproti rastlini.                                         Sternkalender 71

MIHAEL

Duh zmagoviti

prežemi s plamenom nemoč

duš neodločnih

samoljubje sežgi,

sočutje zaneti

nesebičnost            

kot tok da življenju

človeštva postane vir

novega rojstva v duhu.  

                                                             Dr. R.S.                                       Ven moraš. Ne le iz doma in hiše.

                                                                                                             To ni dovolj. Leteti velja še više.

                                                                                                             S pogumnimi krili! Kako tke tam gori!

                                                                                                             Od tod se zrcaliti hoče nebo na tvojem čelu.

                                                                                                             Govoriti ti v misel Luč sveta: JAZ SEM!

                                                                                                             Smeš! Duh Te bo nosil

                                                                                                                                      Iz Vzpni se na Parnas in glej

Izdaja: Društvo za b-d gospodarjenje AJDA, Vrzdenec 60, 1354 Horjul

Tel. 01-7540743, Fax 01-7540751, e-mail:ajda.slovenija@siol.net

BITJE ŽITO

Kako delujejo žita na človeka (nadaljevanje)

Vprašanja, kako deluje prehranjevanje z žiti na človeka, bomo obravnavali v skladu s tridelnostjo človeškega organizma. Pri tem je potrebno razlikovati:

                                                                                                  Področje živčevja in čutil, ki je predvsem v glavi

                                                                                                  Sistem presnove, ki ga predstavljajo trebušni organi

Srce in pljuča, ki med obema polarnima področjema skrbita za izravnavo

Kar navajamo kot osnovno, si bomo pri obravnavanju posameznih žit ogledali poglobljeno. Skušali bomo pokazati, kako vsako od sedmih vrst postavlja posebne poudarke, ki tisto, kar je splošnega, presegajo.

Področje živčevja in čutil

Kot smo že rekli, se v žitnem zrnu izražajo predvsem sile korenin, ki pri rastlinski  rasti odločajo o vsem, kar ima opraviti z minerali.

Miselni procesi povzročajo razpadanje beljakovin v živčnih celicah.  Živčno tkivo je prežeto s solmi; ne v obliki grobe snovi, temveč v močno razredčeni obliki.  Oblikovanje misli je mogoče zaradi takšnih procesov mineralizacije v sferi organskega. Primerljivo je z vlogo korenin pri rastlinah. Videli smo, kako se številne lasnice korenin žita posebno intenzivno soočajo z mineralnim elementom zemlje. Procese v človeških možganih lahko podpiramo z žitno prehrano. Najpomembnejše je delovanje kremena.

Pri dolgoletnem proučevanju žitne prehrane, se je to v praksi vedno znova pokazalo. Poskusne osebe so prejemale tri obroke hrane iz polnih žitnih zrn na dan. Ves dan, tja do večera so se počutile izrazito budne, ohranjale so zbranost in pozornost. To značilnost, ki je bila najbolj izrazita, so opazili že po nekaj dneh take prehrane.

Te ugotovitve smo preverili tudi po obratni poti. Uporabili smo Paulijeve in Meilijeve metode preverjanja. Če so preizkusne osebe po tej prehrani  nekaj časa, ponavadi za tri tedne, uživale običajno hrano z mesom in krompirjem, po obroku povečanja sposobnosti koncentracije ni bilo več mogoče zaznati.

Med čutili za prehrano je posebno pomembno čutilo za okus. Tudi ta se, kot so pokazali naši poskusi,  z žitno prehrano izostri. Tudi tukaj igrajo procesi kremena temeljno vlogo. Pri Rudolfu Steinerju bi našli s tem v zvezi tale stavek: «Če v nas ne bi imeli kremenastih sokov, bi lahko jedli nič koliko sladkorja, pa v ustih ne bi imeli sladkega okusa. Tega omogoča kremen, ki ga imamo v sebi, toda ne zaradi svoje snovi, temveč zato, da je v njem volja, da bi postal šesterokoten kristal. To deluje. To je pomembno. Človek potrebuje to silo oblikovanja šesterokotnikov.«

Take ugotovitve nas privedejo do teme srečevanja duha z materijo. Kremen ima tendenco, da tvori šesterokotne kristale. Protisila, ki jo mora zagotoviti človeški JAZ, da  tako zgostitev snovi v telesu prepreči, se prebudi v delovanje čutil na nivoju fizičnega telesa.

Poleg znanih čutil za zaznavanje zunanjega sveta prežemajo ves človeški organizem še drugačna čutila. Delovanje organov je v medsebojni odvisnosti. Organi zaznavajo drug drugega. To zaznavanje pa je pod pragom naše zavesti. Če je delovanje kremenove kisline pravilno porazdeljeno, so funkcije organov v ubranem sozvočju. Lahko govorimo o »organizmu kremenove kisline«, ki je v celotni organizem nekako vgrajen.

Zavest ne sme čutiti delovanja organov. Zato ima kremenova kislina nalogo, da procesom prehrane in rasti v sferah čiste vitalnosti postavi mejo. Kot tvori kremenova kislina s kožo mejo navzven, tvori mejo tudi navznoter. Med notranjim in zunanjim mejnim področjem se razvija fizični temelj zavesti.

Vegetativni živčni sistem tako zagotavlja, da moč delovanja organov ne prodira v sfero, v kateri se razvija zavest. Lahko rečemo, da se pri tako imenovani vegetativni distoniji meja, ki jo ta sistem s pomočjo kremenovega organizma postavi, prebija in človek o delovanju svojih organov zaznava preveč, oziroma, da prihaja zaradi vplivov, ki se prelivajo iz duševnosti, do motenja  organov.

Kremenove procese je treba spodbujati s prebavo. Pri tem ne gre toliko za dovajanje kremenove kisline v obliki substance, kot za hrano, s katero se človeku posreduje dovolj kremenovih procesov v ustreznih rastlinah.

Prehrana modernega človeka vsebuje premalo kremenove kisline. Njena vsebnost v žitih, ki so gnojena z umetnimi gnojili, je močno zmanjšana in opaziti je, da je količina kremenove kisline indikator intenzivnosti procesov v rastlini.

Kremen je v telesu neke vrste nosilec sil oblikovanja.  V majhnih količinah ga snovno zaznavamo v krvi, kjer oblika še ni dokončna, je še v nekem vmesnem stanju. Področje delovanja kremena je široko in sega celo do področij, kjer se živo spremeni v mrtvo in dobi trdno začrtane obrise: kremen najdemo v obliki kremenove kisline v koži, v laseh, v kosteh in zobeh  pa tudi v veznih tkivih, v sklepih in diskih hrbtenice. Tu se sila oblikovanja organizma tako navzven kot navznoter konča.

Da bi razumeli nalogo kremenove kisline, moramo našo običajno predstavo mehanične nosilne funkcije razširiti. Kremenova kislina je lahko nosilec sil oblikovanja le zato, ker ne nastopa takoj in za vedno kot snov, ki je dokončna, temveč zato, ker je v stalnem procesu nastajanja in razblinjanja, sprejemanja in izločanja. V glavi deluje neprestana tendenca tvorbe šesterokotnih kristalov; JAZ se temu zoperstavlja in to tendenco v vmesnem stanju izniči. Tako do nastajanja kremenove strukture ne prihaja. V tem dinamičnem dogajanju nastajajo za JAZ možnosti poseganja v področje fizičnega s svojimi silami oblikovanja. JAZ vodi sile oblikovanja. JAZ določa človeško postavo.

Tako kot človek v sebi oživlja in usmerja toploto,  tako nosi v sebi kot del svojega eteričnega bitja element svetlobe. Ta je sicer sorodna svetlobno eteričnim kvalitetam zunanjega sveta, tvori pa, s tem, da se spreminja v duševnost, nekaj novega, v določenem odnosu nasprotujočega temu, saj se orientira po splošno človeškem. V odnosu do zunanjega svetlobnega etra, s katerim je preko čutil, hrane in kože v trajni komunikaciji, mora uveljavljati to, kar je njej lastno, to pa pomeni, da se mora zunanja svetloba pred sprejemanjem v notranjost človeka preobraziti. Procesi kremena igrajo pri tem vlogo posrednika.

S tem smo pri temeljnem motivu človeške eksistence: notranja gradnja substanc je samostojna reakcija na spodbudo, ki prihaja od zunaj. Je več kot preobrazba zunanjega v notranje: je novo stvarjenje iz sil človeškega JAZa. Herbert Sieweke je v zvezi s tem zapisal: «Kot človek v sebi vzdržuje proces nastajanja substanc, ga spodbuja in sproža s sprejemanjem hrane, tako razvija v sebi proces tvorbe svetlobe, ki ga sproži z aktivnim sprejemanjem zunanjega sveta svetlobe.«

Svetlobna presnova služi tvorbi organov. Kot so rastline stkane iz sončne svetlobe, so tudi človeški organi oblikovani na svojstven način iz svetlobnega etra. Herbert Sieweke formulira to v navedeni knjigi:« Slike oblik organov ustvarjajo sile svetlobnega etra.« Primer za to je rahitis, pri katerem kosti, torej organi, ki so se najmočneje razvili v obliko, zaradi pomanjkanja svetlobe postanejo mehki in izgubijo obliko. Procesi oblikovanja postave enako kot s kremenom vezano delovanje svetlobe, izhajajo iz glave. O oblikovanju živčnega sistema iz sil svetlobe, bomo govorili v poglavju o pšenici.

Menimo torej, da je izhodišče oblikovanja misli fina mineralizacija. Kaj pa procesi, ki delovanje življenja vzdržujejo? Pri tem gre za procese izgorevanja ali drugače povedano za »predihavanje« ogljikovih hidratov, sladkorja. Presnova v možganih je pretvorba sladkorja.

Možganom je nujno potrebno stalno dovajati sladkor iz krvi; skrajno občutljivo reagirajo na pomanjkanje preskrbe s sladkorjem. Če je v krvi premalo sladkorja, kot na primer pri previsokih dozah insulina, nas prestrašijo težki izpadi možganskih funkcij z nezavestjo. Pa tudi že majhno znižanje sladkorja v krvi zmanjša sposobnost koncentracije. To smo opazovali na primer po konvencionalnem zajtrku z belim kruhom in rafiniranim sladkorjem. Kratkemu porastu sladkorja v krvi sledi reaktivna faza nizkega nivoja sladkorja v krvi. V primerjavi s tem ostane po zajtrku s polnovrednimi žiti nivo sladkorja dolgo nad normalo.

Sladkor opravi svojo funkcijo v možganih le, če so prisotne tudi snovi, ki jih poznamo pod pojmom vitamin B kompleks ali tiamin. Zelo zanimivo je, da obrobni sloji žitnih zrn vsebujejo ravno prave odmerke teh snovi.  Tam so potrebne v času, ko zrno vzkali, ko se škrob preobraža v sladkor in skupaj z beljakovinami, minerali in maščobami služi izgradnji kali. Enake procese lahko opažamo v možganih. Kar v rastlini omogoča oblikovanje mlade kali, ustvari pri človeku substančno osnovo oblikovanja misli. Zaskrbljujoče je, če vemo, da najdemo danes pri 70% šoloobveznih otrok, pomanjkanje vitamina B1 (statistični podatki iz Nemčije). Razloga ni težko najti: le 5% žita pojemo v obliki polnega zrna, vse ostalo zaužijemo kot rafinirano belo moko. Ni se treba čuditi, da je toliko otrok nemirnih in imajo težave s koncentracijo.

V mišicah daje sladkor energijo za gibanje. Toda tudi tu lahko izpolni svojo nalogo samo, če ga spremlja tiamin. Beri-beri bolezen, ki se je pojavila po uživanju poliranega riža, je privedla v deželah, kjer je riž glavna hrana, do smrtnih primerov zaradi paralize mišic trebušne prepone. Lahki znaki pomanjkanja, kot jih ugotavljajo pri nas, se kažejo kot slabost in pomanjkanje volje.

Škrob pa se v rastlini ne uporablja le za preobrazbo v sladkor, temveč se lahko zgosti v celulozo, tudi v les in daje rastlini obliko in stabilnost.  Sile, ki oblikujejo postavo delujejo v snovi in jo s kremenom, ki igra vlogo posrednika,  plasticirajo in oblikujejo. Tudi v človeku opravljajo ogljikovi hidrati nalogo oblikovanja postave s tem, da se zgostijo v vezna tkiva. Moč plasticiranja izhaja iz glave, spodbuja pa jo pretvorba ogljikovih hidratov. Po navedbah Dr. Rudolfa Steinerja spodbujajo ogljikovi hidrati funkcijo določenih predelov možganov, iz katerih izhajajo sile oblikovanja za ves organizem. »Če ne bi jedli ogljikovih hidratov, bi prišlo do deformacij telesa… In če je človek organiziran tako, da ogljikovih hidratov ne privede v možgane, shira, počasi pade vase, se pogrezne vase, oslabi, svoje postave ne zmore več vzravnati.«

S tem v zvezi Rudolf Steiner omenja posebej ogljikove hidrate žit. Tako razmišljanje nam lahko pomaga razumeti poglede moderne medicine. Znano je, da iz možganov preko živčevja, tečejo oblikujoči in hranilni impulzi v vse dele organizma. Govori se o tropični nalogi živčevja. Pri poškodbah živčevja se razvije slika troponevrotske motnje, pri kateri se razvijejo spremembe oblike in atrofije. Pri motnjah določenih centrov, kot na primer hipofize, pride do spremembe fizičnega telesa. Teh bolezni pa ne povezujejo s pretvorbo ogljikovih hidratov v možganih. Če pa igra pomembno vlogo v presnovi živčevja, kot to moderni možganski fiziologi menijo, je pri teh procesih na vsak način bistveno soudeležen.

Svoje impulze dobi iz možganov tudi tisto delovanje ogljikovih hidratov, ki se izraža v moči gibanja mišic in organov, omenjenih pri opisu sladkornih procesov v krvi. Pomembno je, da nikoli ne gledamo ločeno le procesa ene substance. Zato naj še enkrat omenimo, kar smo povedali o kremenu.

Več sem kot mrtev kamen.

Ker mojemu telesu je dal

da hodim vzravnano,

Oče, Stvarnik sveta.

Več sem kot speča rastlina.

Ker v mojem srcu biva

Sin, beseda svetov.

Več sem kot sanjajoča žival.

Ker mojo glavo razsvetlil

je Duh, ta, misel svetov.

Človek sem, skupnosti stvarnik.

bitje svobodno…

Z resnico,  z besedo ljubečo,

z velikimi, dobrimi deli.

Naravo odrešil bom zdaj.

           Zvezdni koledar 71

Sistem presnove

Pretvorba pomeni najprej preobrazbo, pred tem pa razkroj hranilnih substanc, pri čemer uporablja telo toploto in sokove. V vseh organskih dogajanjih pa se obenem uresničuje tudi duhovno-duševni element. Vsako izločanje žlez je naravnano tako, kot to ustreza človeku, in ga sploh ne moremo razumeti brez principa stalnega utelešanja JAZa. Katera sila duše deluje v presnovi in vodi do razblinjanja in segrevanja? Pri opazovanju fizioloških dogajanj v možganih, kjer življenjski procesi ohromijo, nastaja nekaj mineralnega, soli podobnega – v tem najdemo fizično osnovo za oblikovanje misli. Toplota – sila, ki snov – za kar pri pretvorbi gre – razkraja, je povezana z voljo. Ta ni primarno angažirana s snovjo v procesih soli, kot v sistemu živčevja; volja se oblikuje v telesu z razkrajanjem trdnosti substanc. Če govorimo o volji, ne mislimo na zavestno vodenje in usmerjanje volje, temveč njeno uresničitev, ki sega globoko pod nivo zavesti.

To je v zvezi z naukom o človeku precizno formuliral Rudolf Steiner v svoji knjigi »O skrivnostih duše« . Za njim je mnogo njegovih učencev v sebi oživilo te duhovne vsebine in jih intuitivno zaznalo kot višjo resničnost. Ali dosegajo na ta način samo vrednost neke hipoteze ali lahko dobijo pomen za življenjsko prakso in se v njej potrjujejo? Odgovori na to vprašanje se vedno znova porajajo pri natančnem opazovanju.

Tako kot sodi k raziskovanju funkcij živčevja in možganov razmišljanje in delovanje čutil, se mora pri prikazu tega, kar se dogaja v presnovi, upoštevati vedno tudi duhovno-duševna resničnost volje.

V presnovi vlada gibanje: ugriz ali žvečenje, peristaltika želodca in črevesja, delovanje prebavnih žlez, pretakanje prebavnih tekočin, pretvorbe v jetrih – neprestana razgradnja in izgradnja. V glavi je čisto drugače: tu vlada mir; misli oblikujejo zaključene, pregledne tvorbe. V volji vse sili naprej, je vse v stalnem teku.

Ali se organizem lahko v zadostni meri aktivira, je bistveno odvisno od prehrane. Žito v veliki meri izpolnjuje pogoje za to. Že pri žvečenju je potrebna moč. Grižljaj polnozrnatega kruha ali nabrekla, namočena cela zrna zahtevajo od človeka intenzivno uporabo zob. Za gibanje črevesja skrbijo tako imenovane balastne snovi žit. Svoje čase so gledali na obrobne sloje žita kot na obremenjujoče, nepotrebne snovi. Sedaj so spoznali, da so v obrobnih slojih žit življenjsko pomembne snovi: minerali, elementi v sledeh in vitamini. Z opazovanjem  gibanja v črevesju smo prišli do pomembne ugotovitve: obrobni sloji žita vsebujejo tako imenovano hemicelulozo, ki v črevesju voluminozno naraste, sten črevesja pa ne draži in zgolj spodbuja peristaltiko s polnostjo, ki pritiska in sili k premiku.

Kako pa izgleda element gibanja v notranjosti, v  resnični presnovi? Spodbuja ga neke vrste izgorevanje ogljikovih hidratov. Beljakovine so namenjene izgradnji organov, maščobe oblikovanju toplote, ogljikovi hidrati skrbijo za delovanje presnove.

S katerimi živili pa zaužijemo največ ogljikovih hidratov? S krušnimi žiti. Potrebno je seveda, da  uporabimo vse zrno, torej tudi obrobne sloje, tako dobimo vse snovi, ki jih potrebujemo. Krompir in druga živila ne vsebujejo teh snovi v enaki meri kot žita.

Pot razgradnje ogljikovih hidratov vodi preko škrobov do sladkorja, ki teče skozi kri v različne dele organizma. Govorili smo o presnovi sladkorja v možganih in živčnem sistemu.

Na podoben način potrebujejo sladkor mišice. Mišičevje, kot organ gibanja, s svojo funkcijo odločilno določa moč, s katero se človek spoprijema z nalogami svojega življenja. Tu pa ni odločilna samo šibkost ali moč telesa, pri tem je soudeležena tudi duševnost: moč volje posega v telesne procese. Tu se dogaja psihosomatika. Volja posega v izgorevanje sladkorja, v toploto, v razblinjanje, se uresničuje v funkcijah telesa.

Oglejmo si prehranjevanje z žiti še enkrat. Kot smo že poudarili ogljikovi hidrati žit natančno ustrezajo človeku in njegovim potrebam in so tako bogato obdani z vitalnimi snovmi, da prehranjevanje z žiti krepko spodbuja delovanje mišic. S tem so pripravljena tla, na katerih se v telesu močna volja lahko razvije.

V volji se povezuje JAZ človeka – globoko pod pragom zavesti – s telesom. Za to so potrebne še druge preobrazbe snovi, kot na primer proces železa, ki deluje tudi kot priprava za dostop JAZa v snovi, ker  ga prenaša kri. Tudi za preskrbo z železom je prehranjevanje z žiti zelo pomembno.

Glavni organ presnove so jetra. Tudi ta razvijajo svojo dejavnost na presnovi ogljikovih hidratov s tem, da iz krvnega sladkorja tvorijo glikogen, ki je tako imenovana živalska beljakovina. Jetra neprestano tvorijo in razgrajujejo glikogen kot v nekakšnem dihanju. Tudi tu najdemo povezavo z oblikovanjem volje. Motnje delovanja jeter so najpogosteje vezane s pomanjkanjem volje tja do težkih depresij. Žitna prehrana je pri tem zdravilo.

Jetra so razen tega centralni organ toplotne organizacije organizma. Mnoge civilizacijske bolezni kot revma, skleroza, rak imajo svoj vzrok v slabotnem razvijanju toplote. Tudi v teh primerih je prehranjevanje z žiti zelo pomembno.

Sistem srca in pljuč

Med polarnima nasprotjema, sistemom živčevja in čutil ter presnovo deluje kot sistem izravnave ritmična funkcija srca, krvotoka in pljuč. Kar stremi navzgor, stopljeno in nediferencirano, kar pritiska od zgoraj kot konturirana oblika, ujamejo in povežejo ritmi cirkulacije krvi in dihanja. Ritem posreduje med zunaj in znotraj, zgoraj in spodaj. S tem nastaja lastno, tretje področje v področju prsnega koša.

Ali se v tem sistemu uresničuje duševna kvaliteta v podobnem smislu kot smo razmišljanje lahko pripisali  glavi in voljo presnovi? Tu je v fizičnem telesu zasidrano čutenje. To je več kot poetska floskula, ob tolčenju po prsih, da bi zagotovili iskrenost naših čustev. Verjetno ne bi prišli na misel, da se pri taki priložnosti primemo za glavo ali teptamo z nogo, kot to naredimo, kadar na poseben način poudarimo moč svoje odločitve.

Ritmična sredina organizma je po svoji biti prazdrava. Iz nje, posebno z dihanjem, izvirajo ozdravljujoče moči. Kar povzroča bolezen, prihaja vedno iz enega od obeh drugih področij: ali zaradi neprestanega vpadanja v sfero čutil zaradi preobremenjenosti z dražljaji kot so hrup, močna svetloba, kaotično razmišljanje, stresne situacije, premočno oblikovanje z otrdlinami ali pa na drugi strani z napačnim tokom procesov pretvorbe, motnjami v črevesju (»smrt tiči v črevesju«, so trdili stari zdravniki).  Sem spadajo tudi kronična vnetja, gnezda infekcij, ki privedejo do bolezni srca.

S preslabo presnovo tendenc strjevanja, ki sevajo iz glave, pogosto ni mogoče ujeti v zadostni meri. Ritmični sistem s svojo funkcijo izravnave je preobremenjen.

Kako deluje prehrana – posebej z žiti – v tej zvezi? Vsebnost kremena v žitni hrani krepi funkcijo čutil in s tem ublaži zgoraj omenjene vdore iz zunanjega sveta. Procesi soli, ki se pri oblikovanju misli odigravajo v možganih, se ob živi dinamiki mineralnih substanc žitnih zrn harmonizirajo; s tem se izognemo nevarnosti premočnega strjevanja.

Procesi kremena v žitu spodbujajo na drugi strani sile oblikovanja v organizmu in krepijo s tem srce in pljuča. Rudolf Steiner je opozoril, da se je tuberkuloza pljuč v Evropi lahko razširila šele takrat, ko je krompir izrinil žita.

O obremenitvi »srednjega človeka« od spodaj, s strani trebuha, smo že govorili. Neobvladani procesi pretvorbe v področju želodca in črevesja delujejo na srce in pljuča kot dražljaj. To lahko nadzorujemo s kontrolo razmerja dihanja in srčnega utripa. To razmerje je glede na konstitucijo človeka približno 1:4, kar pomeni, da na štiri utripe srca enkrat vdihnemo. Ta kvocient utripanja srca in dihanja pa je odvisen od načina prehranjevanja. Poskusi so pokazali, da obrok, ki ne prija, pahne kvocient iz ravnotežja, medtem ko zdrava hrana obdrži kvocient v merilu 4:1, ali ga tej normi približa.

S tem v zvezi se je prehrana z žiti posebno izkazala. V smislu naših opazovanj je prehrana z žiti »hrana po meri človeka«. To pomeni: posebnost človeške kapacitete prebave je v bistvu popolnoma prilagojena vzorcu žitnega zrna.

Žitna prehrana pa ne deluje na srce in pljuča le indirektno preko zgornjega oziroma spodnjega področja organizma, temveč tudi neposredno. S tem v zvezi je potrebno omeniti kot nosilca posebnega delovanja sil substanco, ki jo najdemo v obrobnih slojih zrn: magnezij. Ta element ima – kot to pravi moderna znanost – ključno funkcijo pri prevodu živčnih dražljajev na srčno mišico. Če ga primanjkuje, pride do motenj v funkciji srčne mišice, ki se lahko stopnjujejo do srčnega infarkta. V pomanjkanju magnezija v hrani vidimo enega glavnih razlogov te civilizacijske bolezni. Z uživanjem žitne hrane iz polnih zrn, bi se temu dalo pomagati.

Druga substanca, ki je za cirkulacijo krvi in dihanje pomembna, je železo. Vsako krvničko drži tako rekoč železno jedro. Železo veže kisik pri dihanju in ga s cirkulacijo krvi nese tja, kjer je v telesu potreben. Eden od zanesljivih virov železa je žitno zrno.

Dokaz za to je bil poskus, ki so ga v zadnji vojni izvedli v velikem obsegu v Švici.  V stiski so predpisali fino mletje žit, število pitanih živali pa so omejili tako, da so ljudje uživali več žit. Posledica je bila, da se je nivo železa pri večjem delu prebivalstva, posebej pri otrocih, povišal.

V predavanju za delavce 18. julija 1923 v Dornachu, je Rudolf Steiner predstavil rezultat okultnih raziskav, da je namreč človeško srce nastalo iz stisnjenih sil svetlobe in se iz teh sil tudi nenehno obnavlja. Za to potrebuje sile svetlobe, ki so prisotne v hrani.

S tem v zvezi se kaže pomen svetlobne kvalitete naše hrane. Na splošno rastline danes trpijo zaradi akutnega pomanjkanja svetlobe. Zaradi premočnega gnojenja so preveč debele in manjka jim občutljivost za svetlobo.

Biološko-dinamični način gospodarjenja omogoča rastlinam z uporabo preparata kremen iz roga povečano pripravljenost sprejemanja svetlobe.

V človeškem organizmu se substance stalno spreminjajo. Pri izgradnji novih je pri tem udeleženo delovanje notranje svetlobe v človeku kot aktivnost individualnega organizma svetlobe, ki kot fizični organizem komunicira z okoljem in ga je potrebno spodbujati s hrano.

Žita so globoko prežeta z delovanjem svetlobe in lahko kot hrana spodbujajo funkcijo svetlobe v človeškem organizmu.

To, le na kratko opisano delovanje žit na tri področja človeškega organizma, bomo pri opisu sedmih vrst žit dopolnili.

Tu bi omenili le še problem, ki je pomemben za prepoznavanje učinkovanja žit v človeku. Zastavimo si vprašanje v kolikšni meri se žito v človeškem organizmu razgradi, sprejme in uporabi. Odgovor bo pri različnih ljudeh različen. Kdor je od otroštva vajen hrane iz polnega žitnega zrna, bo tako hrano bolje izkoristil kot tisti, ki začne uživati polnozrnato hrano pozneje. Pri ustrezni pripravi hrane iz polnih žitnih zrn pa se na tako hrano lahko vsak prilagodi. Določeno vlogo igra pri tem fitin. To je povezava fosforja v žitu, ki s kalcijem, železom in magnezijem tvori težko topljive substance, ki jih črevesje ne more resorbirati. Človeški organizem pridobi s privajanjem na uživanje polnozrnate hrane sposobnost, da tvori encim, tako imenovano fitazo, ki fitin razkroji in ustvari s tem za resorbcijo ugodne pogoje. Do fitaze prihaja tudi v zrnu samem in jo lahko aktiviramo s primernim načinom peke, daljšo pripravo testa ali tri do štiriurnim namakanjem grobo mlete moke iz polnega zrnja.                                                          Iz »Sedem vrst žit«  Uda Renzenbrinka

Priporočila pri gnilobi listov na krompirju in paradižniku

Krompir zadnje čase vse bolj ogroža gniloba cime, fitoftora. Proti tej bolezni škropimo krompir pod večer s koprivovim čajem, ko je razvit drugi listni par krompirjevine, na dan za list. Ob naslednjem dnevu za korenino škropimo zgodaj zjutraj s preparatom iz kremena. Ko je ta zmešan, dodamo pol litra rmanovega čaja na deset litrov pripravka. Čez devet ali deset dni so zopet dnevi za korenino in kremen škropimo drugič. Zmešanemu kremenovemu preparatu dodamo pol litra kamiličnega čaja na deset litrov pripravka. Čez devet ali deset dni so zopet dnevi za korenino in pravi čas za tretje škropljenje. Tokrat dodamo zmešanemu pripravku pol litra regratovega čaja (iz regratovih cvetov) na deset litrov pripravka. Na ta način bo listna površina dobro strukturirana, glivični trosi, ki jih prinaša dež, vanjo ne morejo prodreti.

Tudi pri gnilobi listov in plodov pri paradižniku priporočamo uporabo čajev. Ob dnevih za list, ko s koprivovim čajem škropimo krompir, škropimo tudi paradižnik. Čez približno deset dni, na dan za plod, lahko zgodaj zjutraj opravimo prvo škropljenje paradižnika s kremenovim pripravkom, ki mu dodamo rmanov čaj, čez devet ali deset dni škropimo zjutraj paradižnik drugič s kremenom, zmešanemu preparatu pa dodamo čaj iz hrastovega lubja ( lubje damo v mrzlo vodo, vre naj deset minut in ohlajenega dodamo preparatu ). Za tretje škropljenje s kremenom čez devet ali deset dni, na dan za plod, zgodaj zjutraj, dodamo zmešanemu pripravku pol litra čaja iz regratovega cvetja. Če se gniloba listov le pojavi, bomo takoj pri prvih znakih gnilobe škropili proti večeru tri dni zapored rastline in zemljo pod njimi s čajem iz njivske preslice. Če uspeh še ne bo zadovoljiv, pa z mešanico mleka in vode.

Pri težavah z gnilobo listov bomo ugotovili, da je izbira bolj odpornih sort ključnega pomena. Pri odbiri semena paradižnika bomo odbirali samo semena rastlin in plodov, ki so bili najbolj zdravi. Pri krompirju bo s časom vsekakor potrebno, da si vzgojimo lasten semenski krompir z metodo regeneracije s sajenjem srednjih očesc (v razmaku 10 cm) na dan, ko sta Luna in Sonce pred ozvezdjem Ovna, ali pa s setvijo krompirjevih semen (malih zelenih kroglic, ki se razvijejo po cvetovih). Seme bomo posejali v lončke v februarju in ravnali s sadikami tako kot s paradižnikom.*

                                                              Iz M. Thun: Krompir in paradižnik(*Glej zapis predavanja g. Thun  4. 10. 98)

 

LUNIN KRAJEC PRIPOVEDUJE

Mlada Luna zvečer. Visoko in postrani spomladi, nizko in pokončno jeseni.

Vsak mesec znova se lahko zgodi, da nas zvečer preseneti nežen Lunin krajec, ki stoji nizko nad horizontom. Spomnimo se, da je preteklo kar nekaj časa, odkar smo Luno zadnjikrat tako opazovali.

Ko zavlada tema, mlada Luna zasveti močneje in njeni obrisi postanejo bolj ostri. Krajec ne izgleda več tako nežen. Svetlobo Sonca zrcali zahodni rob Lunine ploskve, njena oblika pa kaže v smeri zahajajočega Sonca. Ko se zahodno nebo stemni, je Luna vedno bolj vidna. Nato večerni Lunin krajec počasi pada in ko postanejo zvezde vidne, izgine v meglah nad zahodnim horizontom.

Če naslednji večer Luno spet pozdravimo, opazimo, da je od Sonca bolj oddaljena.  Ploskev, ki je osvetljena, je večja. Tudi pozicija krajca se menja. Lahko je bolj vzravnan ali pa bolj položen. Desni, osvetljeni del je morda bolj podoben jadru ali pa krmi ladje. Če Luno tako opazujemo, vidimo, da vzhaja vsak dan malo pozneje po zahodu Sonca in postaja vedno večja.

Lunin krajec ima vsak mesec drugačno pozicijo. Tako bo 9. in 10. septembra stal nizko na jugozahodnem nebu in bo podoben klasičnemu loku. Naslednji večer bo od Sonca bolj oddaljen in bo stal na vzhodu komaj nekaj više kot dan prej.

Pol leta pozneje, v marcu, bomo mlado Luno lahko opazovali dalj časa in bolj natančno. Pri Sončnem zahodu bo stala višje na nebu in bo podobna kravjemu rogu. Takrat, v marcu, pripoveduje Lunin krajec zgodbo o rasti, ki se v naravi začenja. Na podoben način pripovedujejo nizki, komaj vidni, lovskemu loku podobni večerni Lunini krajci v septembru drugo zgodbo – zgodbo o tem, da so procesi rasti v naravi zmanjšani na minimum…

Kljub temu da kaže Luna Zemlji vedno eno in isto stran, kljub temu da je njena površina vedno enaka, da je njeno telo trdo in mrtvo, je slika, ki jo o njej na Zemlji dobimo, živa in polna nemira in nam pripoveduje vsak mesec, vsak dan, drugo zgodbo….

              Liesbeth Bisterbosch                                                                                           

A tempo 9/2002

Občni zbor društva AJDA Vrzdenec                                                    Vrzdenec, dne 19.9.2002                                             

                                      V  A  B  I  L  O

V soboto, dne 30. novembra 2002 ob 16. uri sklicujem v prostorih društva AJDA na Vrzdencu 60

redni letni, to pot volilni občni zbor društva.

Dnevni red : 1. Otvoritev, izvolitev delovnega predsedstva

• Poročila
• Diskusija, predlogi in sklepi
• Razrešitev dosedanjega in volitve novega vodstva društva
• Razno

Prosim, da se občnega zbora udeležiš.                                                                         Meta Vrhunc, preds.

Iz dela društva

Društva AJDA postajajo v slovenskem prostoru vse bolj prepoznavna. AJDE za Goriško, Ljubljana Sostro in Domžale so posebno aktivne  in na svojih področjih s predavanji in sodelovanjem na sejmih in razstavah prinašajo močne impulze za opuščanje zastrupljanja narave in pridelovanje hrane, ki bo omogočila zdravje zemlje, rastlin in živali, človeku pa tudi boljšo sposobnost odgovornega razmišljanja. Razvija se plodno sodelovanje na nivoju občin, ki naše delo sprejemajo z mnogo večjim razumevanjem in podporo kot država.

Aktualna in pereča je problematika v zvezi z opravljanjem kontrol za blagovno znamko DEMETER. Ker država ne prizna blagovne znamke DEMETER in kontrol v zvezi s to za dodeljevanje subvencij, morajo naši kmetje opravljati dve kontroli. Da bi stroške zmanjšali, smo v dogovoru s Kmetijskim zavodom v  Mariboru, da bi ta z našimi usposobljenimi kontrolorji prevzel opravljanje obeh kontrol naenkrat. DEMETER International je v duhu tega poslal v Slovenijo strokovnjaka, ki je izvedel v Mariboru dvodnevno šolanje za kontrolorje DEMETER kmetij. Te dni bodo kontrole z našima kontrolorjema Janezom Turinekom in Edvinom Tomažičem v duhu tega novega sodelovanja stekle.

S petimi stojnicami smo sodelovali na prvem, zelo dobro pripravljenem  EKO prazniku, ki je bil  7.9. v Ljubljani. Drugo leto bomo poskrbeli za še lepšo predstavitev naših društev.

Izdali smo reprezentativni prospekt. Enega prilagamo, več jih lahko naročite po ceni 50 SIT /kom.

Naše spletne strani aktualno obnavljamo. Ste jih že videli? Ponavljamo naslov: zveza-ajda-demeter.si

Zanimivost: V našem setvenem koledarju priporočamo pri pojavu glivic uporabo mešanice mleka in vode. Zamislite si: na Univerzi v Adelaidi v Avstraliji so to, kot poroča tamkajšnji znanstvenik Peter Crisp,  tudi ugotovili! V magazinu Bild der Wissenschaft navajajo, da npr. že 10% mešanica mleka z vodo enako uspešno pomaga pri napadu oidija na trti kot kemična sredstva! Kako razveseljivo je, da so na svetu tudi znanstveniki, ki se ne postavljajo le v službo kemičnih koncernov. Več v Archiv von wissenschaft.de. Ddp/bdw-Ulrich Dewald.

Kakšen je odnos med kvaliteto zemlje in kvaliteto zavesti

Depresije, agresije, pomanjkanje volje, neozaveščenost, pomanjkanje energije, utrujenost, vse to so pojavi sodobne industrijske družbe.Vzporedno opažamo izginjanje humusa in propadanje zemlje na celem planetu. Logična in verjetna je misel o medsebojni zvezi. Že nekaj let potekajo raziskave, ki bi lahko potrdile zvezo med zdravjem zemlje in zdravjem rastlin, živali in psihičnimi motnjami ljudi.

Pomembnost DNK

Vsebnost kislosti ( pH ) človeške krvi ( 7 do 7,2 ) je primerljiva s kislostjo zdrave zemlje. Zemlja postaja prekisla. Postavlja se vprašanje, kakšna je hrana, ki jo pridelamo na pretežno prekisli, torej nezdravi zemlji ? Zdravstveno stanje človeka je odvisno od nekaterih proteinov DNK, sestavljenih iz nukleinskih kislin. DNK uravnava bioimunsko funkcijo celic. Protoplazmični protein je snov, ki daje celicam življenje, uravnava njihovo rast in vzdržuje njihovo zdravje. Protein in plazma sta nosilca življenjskih procesov.

Zaradi spremembe tal, ki ji botruje predvsem uporaba kemije v kmetijstvu, danes kvaliteta proteinov ni več zagotovljena. Zaradi degenerirane hrane in posledično zaradi reducirane aktivnosti in prenosa slabe informacije v organizem ( na nivoju genov ) se DNK spreminja. Številni celični toksini, ki pridejo v organizem pa ne povzročajo sprememb le pri človeku, temveč na podoben način tudi pri rastlinah in živalih s katerimi se hranimo. Posledica pri vseh so motnje presnove, ki na različne načine slabijo imunski sistem.

Pri proučevanju aktivnih procesov v zemlji ugotovimo, da se v koreninskem sistemu rastlin nahajajo enake mlečne bakterije kot v prebavnem traktu človeka. V procesih presnove v humusnem delu tal in v prebavnem traktu človeka najdemo paralele. Če življenje v plasti humusa upada, ali če je zemlja tako degenerirana, da rastlinsko rast lahko vzdržujemo le še na umeten način, rastline niso zdrave. Ker pa služijo za prehrano človeka in živali, to ne more ostati brez posledic za fizično in psihično zdravje tistih, ki se z rastlinami prehranjujejo.

Svetloba in silicij

Novejše raziskave so pokazale, da vsaka celica oddaja svetlobo. Jakost te svetlobe je spremenljiva in kaže na stopnjo reda v njej. Ti svetlobni signali omogočajo uravnavanje celičnega sistema. Sistemi uravnavanja so kozmične narave, usklajeni s stvarstvom, so torej naravni zakoni, ki so osnova sestave zemlje in živega humusa in enako delujejo na planet, rastline, živali in ljudi. Kaj se zgodi, ko človek poseže v strukturo proteinov? Svetlobni signali se spremenijo, ves v kozmosu zapisan sistem uravnavanja se poruši. Človeško vmešavanje v zemljo je povzročilo grozljive spremembe, takšne, da o regulacijski funkciji zemlje sploh ne moremo več govoriti. Posledice teh posegov na rastlinah lahko izmerimo. V zadnjih 50 letih se je npr. vsebnost silicija zmanjšala za 40%! Današnje rastline s tistimi izpred 50 let niso več primerljive. Ali spremembe kot npr. degenerirani proteini, ki se nadaljujejo v prehrambeni verigi v živalih in pri človeku in jih ti organizmi očitno ne zmorejo »popraviti«. Potrebno je omeniti tudi spremembe, ki jih povzročajo sevanja kot: nuklearno, radarsko, radio-televizijsko, telefonija in sevanja drugih tehničnih naprav. 

Zmanjšane vrednosti silicija v žitih

SiO2 (%) v pepelu po Duflosu 1840 in po Menzel Lengerku 1940

Slama pšenice            rži                        ječmena                   ovsa

1840    81                  82                         71                            79

1940    63                  48,2                      52                            46,5

Svetloba in zavest

Poenostavljeno rečeno oblikuje svetloba proteine. V teh procesih imajo pomembno vlogo encimi, ki vsebujejo fosforne spojine Encimi razgradijo proteine in sprostijo svetlobo v organizmu.Ta svetloba v organizmu je življenjska moč, je svetlobna energija življenja, in v celicah možganov in živčevja ureja procese zavesti.

Zemlja, na kateri pridelujemo na industrijski, konvencionalen način, je praviloma preobremenjena z dušičnimi gnojili in drugimi mineralnimi solmi. Namesto kvalitete pridelamo na tak način proteine slabše kvalitete v katerih aminokisline niso uravnotežene. Pri prebavi takih proteinov postane pomanjkanje svetlobe v živilu problem. Odraža se v procesih zavesti, kjer prihaja do nepravilnosti. V tem vidimo tudi razlog za premoč intelekta, ki je izgubil svoj nujno potreben drugi pol, duhovnost.

Sodobno kmetijstvo pa je razlog degeneracije in razvrednotenja življenja tudi sicer. Način obdelovanja zemlje in metode gnojenja provocirajo gnilobo. Gniloba je razkroj proteinov v anaerobnem okolju. Pri tem nastaja žveplovodikova kislina, ki je močno nevrotoksična. Širjenje gnilobe se stopnjuje z obroki silaže in koncentratov in vodi v različne oblike psihopatologij. Že Andre Voisin je opozarjal na ta problem.. Škoda, ki je nastala na mentalnem zdravju ljudi, povzroča pa jo uničevanje zemlje in prikrito zastrupljanje, je grozljiva. Je vzrok depresij, agresivnosti in številnih drugih motenj.

Nove poti k zdravljenju zemlje so znane in preverjene. Države bi jih morale podpirati z vsemi sredstvi. Toda kaj se dogaja? Smernice Evropske Unije v bistvu še vedno podpirajo intenzivno kmetijstvo! Nadvlada gospodarskih interesov multinacionalk nad politiko je očitna.

F. Kochert v » Le Monde »: Alergijo ima vsak peti Francoz, 5,7% otrok, 15% mladine, 31% odraslih

Švica je potrdila naraščanje alergij, od 0,8% v letu 1926 na 4,8% v letu 1958, 6,1% v letu 1981, 15% leta 1989, in 24% leta 1996.

** www. biophoton. online. de 

    www. lifescientsits.de

International Institut of biophysic

Karl-Ernst Osthaus: Biodynamis  junij 2002 No 38 Prevedla Frančiška Pirnar

Kapellener Strasse, Neuss 41472

Knjiga : Le message de notre nourriture

Svetloba iz širin sveta

naprej v notranjosti

krepko  živi.

In duše luč postane.

Duha globine osvetli.

Plodove tam razveže,

ki v toku časa

JAZ čoveka

iz svetov JAZa

pustil je zoreti.

                               Dr. R.S. Koledar duše, 22

Teža je prevladala v človeku. Preveč ga obvladuje grob. Da, pod Zemljo je mir. Toda v tej tišini ne smemo iskati zadnjega akorda, izzvenel bi v nič.

Ko bo moje truplo pokopano, hočem v Zemlji doživeti kaj je Zemlja nekoč bila in kaj nekoč hoče postati: zvezda, polna gibanja, s svojimi ritmi, polna prelepih zvokov. Imela je čustva, bila je ŽIVO BITJE. Umrla je. Toda: pride čas vstajenja. Iz akorda smrti, v kar se je melodija življenja spremenila, se bo nebeška melodija življenja spet rodila.

Zakaj sem utrujen? Tistega, kar prihaja vame iz mrtve Zemlje z močmi sfer ne zmorem preobraziti. Iz moči duha, z glasbo, moram nemoč narave premagati. Ji spet vrniti življenje.                         

                                                       Iz »Genius smrti«

VABILA – OBVESTILA

                Jesenski seminar o preparatih pod vodstvom Pavle Buh in Iztoka Kramžarja bo

29. 9. 02., tokrat v nedeljo na sam praznik Mihelovega.

Dopoldne, z začetkom ob 9.30 bo teorija, popoldne od 13. ure pa praktično izdelovanje preparatov.

Enostavno kosilo bo. Priporočamo se za predjedi ali poslastice.

Prinesite nabrana zelišča! Prosim, da pridejo popoldne tudi izkušeni člani AJDE, da bi vodili posamezna dela! V dobro naše zemlje in našega lastnega zdravja moramo preparate čimveč uporabljati! Enkratna udeležba na seminarju (teorija in praksa) je pogoj za preskrbo s preparati. Kdor še ni bil, naj torej vsekakor pride. Ne pozabite posodic in stekleničk za preparate!

V času popoldanskega premora bomo spuščali zmaje in tistega, ki bo naredil najlepšega, nagradili z našo veliko knjigo. Zmaje naj bi po Mihelovom spuščali kot simbol prepoznavanja in obvladovanja zla!

11.-15. okt. 02. bo sejem Narava in zdravje. Pridelovalce z blagovno znamko DEMETER pozivamo, da se vključijo v prodajo pridelkov na stojnici. Člane z izkušnjami prosimo, da se vključijo v dežurstvo. Vse ostale vabimo, da si ogledajo stojnico in se udeležijo predavanj, ki jih bomo v okviru sejma imeli. Ponudili smo za vsak dan dve predavanji, primerni za izgradnjo temeljnega znanja. Uro in prostor predavanj bo objavljen na sejmu in tudi na naših spletnih straneh.

18., 19. in 20. okt.2002 bo spet med nami Dr. Heilmann. Predaval bo pri AJDI Ljubljana Sostro, Ajdi za Goriško in Ajdi za Gorenjsko.

8., 9. in 10. nov. 2002 vabimo na seminar o astronomiji z Dr. Heldom v prostorih Waldorfske šole v Ljubljani, Rodičeva 2. Obravnavali bomo naš planetarni sistem: geocentrični in heliocentrični aspekt, ritme planetov in ritme človeka, pojem makro in mikrokozmosa.

Predavanja bodo: v petek, 8. novembra od 18. ure

v soboto, 9. novembra od 10. do 18. ure (za kosilo bo piknik. Prinesemo doma pripravljene predjedi, solate, poslastice, sadje, čaje – vsak kolikor sam potrebuje, vse pa gre na skupno mizo)

                           v nedeljo, 10. novembra od 10. do 13. ure

Člani AJDE iz oddaljenih krajev lahko prenočijo na Vrzdencu. Dr. Held je vodja astronomske sekcije v Goetheanumu, na centru antropozofije. Njegov seminar je enkratna dragocenost.

22., 23. in 24. nov. vabimo na seminar o antropozofiji z Dr. Zwiauerjem.

Predavanje bodo v petek, 22.nov. ob 18. uri bo na Waldorfski šoli v Ljubljani, Rodičeva 2

                           v soboto, 23.nov.  od 10. – 17. ure na Vrzdencu in

                           v nedeljo, 24. nov. od 10. – 13. ure na Waldorfski šoli v Ljubljani.

V soboto bomo poskrbeli na Vrzdencu za skromno kosilo. Kot ponavadi prosimo za prispevek v obliki predjedi ali poslastic za skupno mizo. Člani AJDE iz oddaljenih krajev lahko prenočijo na Vrzdencu.

Antropozofija je tista zakladnica, v kateri je utemeljena naša biološko-dinamična metoda. Modernemu človeku omogoča razumeti smisel in enkratnost sveta in lastnega življenja. Seminar z Dr. Zwiauerjem bo izjemen dogodek. Ne bo se sicer neposredno dotaknil našega dela z zemljo, vendar bo vse naše delo po tem seminarju imelo druge razsežnosti.