»Prava vsebina praznikov, ki se vsako leto približajo človeku z nočjo posvetitve sveta, je, voditi človeško srce v ljubezni k velikim kozmičnim zvezam. Če taka ljubezen v človeškem srcu živi, bo z ognjem prežela hladen svetlobni element duše zavesti. Če duša ostane brez tega ognja, se človek ne bo nikoli poduhovil. Umrl bo v mrazu intelektualne zavesti ali pa zastal v duhovnem življenju, ki do razvoja duše zavesti ne bo napredovalo.«
Dr. R.S. 23.12.1920
Zdaj kot odčaran čutim
Duha otroka v naročju duše;
Ustvaril je v srcá svetlobi
Svetá besedo sveto,
Upanja nebesni plod,
Ki vriskajoče v svéta dalji raste
Iz temeljev božanskih
Mojih.
Dr.R.S. Koledar duše Razpoloženje za noč posvetitve sveta
Kakšna je pot do občutenja božičnega dogodka za dušo zavesti našega časa?
Začetek je ljubeč poskus spoznavanja Božične noči, noči posvetitve sveta. Na to nas praznik vsako leto znova navaja.
Duša zavesti sprejme najprej intelektualnost in nato dovoli, da se temu najbolj hladnemu elementu duševnosti, pridruži ljubezen. Ta teče najbolj vzvišeno, če velja Jezuščku, ki je prišel na Zemljo na dan posvetitve sveta. Človek dovoli, da deluje nanj najvišje zemeljsko – duhovno dejstvo in se poda na pot, da Kristusa sprejme vase. V polarnosti »najbolj hladnega elementa duševnosti« in »tople ljubezni« živi v današnjem času duša zavesti z eksistencialnimi nevarnostmi! Manifestira se lahko samo v razumevanju prirodoslovnih dejstev in razmišljajočem zajemanju življenjskih problemov, lahko pa se v njej zavestno odkrije tudi tista ljubezen, ki je zaveza božjemu duhu, dovoljenje, da nas spremlja v razmišljanju in delu. Če duša zavesti teh najbolj hladnih elementov in tople ljubezni ne zmore povezati, ne dovoliti, da se v njej oblikujejo, jo napetosti raztrgajo.
Iz P.Müller: »Božič v razlagi Rudolfa Steinerja
Izdaja: Društvo za b-d gospodarjenje AJDA, Vrzdenec 60, 1354 Horjul
Tel. 01-7540743, Fax 01-7540751, Spletne strani www.zveza-ajda-demeter.si
KUHAJMO Z ŽITI
NEKAJ PRAVIL:
KVALITETA: Uporabljamo žita iz biološko-dinamične ali vsaj iz biološke pridelave.
ČISTOST: Glede na poreklo in stanje bomo žita pred uporabo oprali in morda prebrali.
NAMAKANJE: Dodamo enako količino vode in pustimo da stoji čez noč. Zadošča 2-3 urno namakanje, nikakor pa ne več od 10 ur, ker se začne proces kaljenja.
KUHANJE: Voda, ki jo dodamo zrnom ali grobo mleti moki, naj bo vedno hladna. Kuhamo vedno pri blagi temperaturi. Nikoli ne dodamo soli na začetku temveč, ker bi zrna ostala trda, temveč šele ko se že napnejo. Zelišča in začimbe dodamo na koncu kuhanja.
NABREKANJE: Žito pustimo v termos posodi ali loncu, ki dobro ohrani toploto.
MLEKO naj bo sveže, ne pasterizirano, ne homogenizirano, če mogoče iz b-d kmetije.
SLADKAMO z zgoščenim sokom jabolk ali hrušk, z medom iz biološko-dinamične pridelave, javorovim sirupom, s sladom: Primerno je suho sadje iz b-d pridelave kot fige, rozine…
REDČIMO z dobro mineralno vodo, kislim mlekom, sirotko, skuto iz b-d kmetije.
Za ZGOŠČEVANJE vzamemo skuto, ajdovo moko, oreščke, pšenično moko iz b-d pridelave
Kot MAŠČOBE uporabljamo sveže maslo in hladno prešana olja iz b-d pridelave
IZOGIBAMO SE: beli in polbeli moki, homogeniziranemu in pasteriziranemu, predvsem Alpskemu mleku, belemu rafiniranemu sladkorju, sintetičnim sladilom, kvasu, pecilnemu prašku iz sintetičnih polnil, margarini in vsem segrevanim oljem.
RECEPTI
PŠENICA – NEDELJA – SONCE
Hrana, ki sprejema jo telo pomagaj,
da k svetlobi našlo pot
duhá bo seme v meni (Dorothea Letzsch)
Polnozrnata pšenična jed s fino paradižnikovo prikuho
30 dag pšeničnih zrn namakamo 1 uro, zavremo, pustimo da nabreknejo, dodamo: 3 dag fino zmletega riža, 3 žlice pasiranega paradižnika, 2 1/2 dl sveže kisle smetane, 2 1/2 dl vode, 1 čajno žličko soli. Zavremo in kuhamo ob mešanju še 5 minut. Dodamo poper, zeliščno sol, potresemo z ribanim sirom in kosmiči masla.
Pšenična torta s kolerabico
20 dag pšenice namočimo čez noč in kuhamo zjutraj v isti vodi 1 uro. Pustimo pokrito. Zmeljemo in premešamo z dodatki: 4 žlice skute, 6 žlic ovsenih kosmičev, 15 dag mletih orehov, 5 dag sezama. Premešano, namažemo na pekač in pečamo 15 minut. Potresemo z majaronom, rožmarinom, materino dušico in zeliščno soljo. Kolerabico z listi zrezano dušimo. Začinimo z meto, luštrekom in mletim muškatnim oreščkom. Položimo na pripravljeno delno pečeno testo, prelijemo s kislim mlekom, ki smo mu dodali smetano, sezam in orehe in pečemo še 10 minut.
Pira je prapšenica. Žanjemo tudi nezrelo. Za kuho je taka še posebej cenjena.
Polpete iz zelene pire
12 dag zelene pire, 5 dag pšeničnih zrn in 1 žlico ajde grobo zmeljemo. Dodamo 4 dl vrele vode ki smo ji dodali jedilno žlico zelenjavnega ekstrakta. Premešamo in pustimo da stoji. 1 strok fino zdrobljenega česna, 4 jedilne žlice ovsenih kosmičev, 3 žlice drobtin, 1 žlica skute, 1 čajno žličko majarona premešamo in dodamo 1 čajno žličko curryja, 1 jedilno žlico olja in soli. Vse premešamo in naredimo testo. Zvaljamo in izrežemo kroge. Med dva damo nekaj sira in zapečemo v ponvi na vročem olju.
Nezrela pira cela
30 dag nezrele zelene pire kratko popražimo v suhi ponvi. Dodamo 6 dl vode in kuhamo 30 minut. Pokrijemo in pustimo stati. Ko se ohladi dodamo veliko bazilike, sol, papriko, sveže maslo. Serviramo s praženimi rezanimi mandlji. K temu ponudimo solate ali zelenjavo z belo prelivko.
RIŽ – PONEDELJEK – LUNA
Roke sklenemo v zahvali za darilo:
Zemlji, vse iz nje nam zraste…
Tebi, dež, ki vse za nas zaliva.
Soncu zlatemu :
Toploto, svojo luč plodovom,
Nam, je dalo.
Bogu, ki nas združil
blagih src ob mizi (Johannes Kühn)
Riževa solata sladka
20 dag Demeter neoluščenega riža in 4 dl vode kuhamo 30 minut, pokrijemo in pustimo da se ohladi. Dodamo 10 dag skute, sok in lupino 1 Demeter limone in 1 Demeter pomaranče in 2 jedilni žlici medu. Vse dobro premešamo in dodamo zrezano sadje kot jabolka, grozdje, hruške … Po okusu dodamo cimet, sol, ingver in vanilijo. Pred serviranjem vmešamo 2 dl stepene sladke smetane.
Rižev narastek
20 dag riža kuhamo v 5 dl vode 30 min. Dodamo en narezan por, eno korenje in košček gomolja zelene. Vse naj se duši še 10 minut. Vmešamo 10 dag skute, 5 dag ovsenih kosmičev in 2 jedilni žlici olja. Začinimo s soljo, materino dušico, luštrekom in zeliščno soljo. V formi pečemo 30 min pri 180°C. Serviramo s fino prikuho ali prelivom.
JEČMEN – TOREK – MARS
Za kruh se zahvaliti znati
Pomagati v stiski vsaki
Dela dobra, vedno ko potrebna
Ljubiti tebe in kar si ustvaril
Naj zmorem milostno, gospod.
Ječmenova juha
Dva pora in dva korenčka drobno zrežemo in dušimo v dveh žlicah olja z malo vode. Dodamo 1 l vode, doma narejeno vegeto in vmešamo 3 dag grobo zmletega ječmena (ki smo ga zmešali z malo vode). Vremo 15 minut. Dodamo 1 dl kisle smetane, muškat, sol, luštrek in druga zeliča po okusu.
Ječmenova juha še enkrat
8 dag grobo mletega ječmena namočimo za eno uro v 5 dl vode. Segrejemo 1 ¼ l zelenjavne juhe, vmešamo namočen ječmen in vremo 10 minut, in pustimo pol ure pokrito. Začinimo s soljo, domačo vegeto, veliko materine dušice in dodamo po okusu maslo in kislo smetano.
Ječmenove omlete
25 dag ječmena fino zmeljemo, dodamo pol litra vode in 1 čajno žličko soli. Pustimo da stoji. Na vročem olju spečemo omlete.
Serviramo z prikuho iz paprike ali drugo pikantno zelenjavo.
Ječmenove polpete
6 dag ječmena srednje fino zmeljemo in dodamo enako količino ovsenih kosmičev. Prelijemo s pol litra zelenjavne juhe in pokrijemo da stoji 20 minut. Dodamo sesekljano majhno čebulo, žličko soli, 7 dag mletih lešnikov, žlico sveže mlete ajde in veliko svežih zelišč kot so: peteršilj, rožmarin, koper, žajbelj, luštrek. Zmešamo, oblikujemo polpete in spečemo v vročem olju.
Ječmenova voda
10 dag ječmena namočimo v 2 litrih vode za 5 ur. Dodamo pol cimetove paličice, 2 figi, 5 nageljnovih žbic, pol Demeter limone, narezano z lupino vred. Vse počasi vremo 2 uri. Odcedimo, Ko se voda ohladi, dodamo med, sol, 3 do 5 dl pomarančnega, jabolčnega ali malinovega soka. Serviramo vroče ali ohlajeno. Ječmenova voda osveži in okrepi.
PROSO – SREDA – MERKUR
Iz teme svoje Zemlja je rodila
V plodove svoje Sonce vgradila
Ljubezen svojo vso
tako človeku daje
In upa
Da cilj in smisel njen
v darovih človek najde
Prosena juha
5 dag fino mletega prosa kratko pražimo na 5 dag masla in zalijemo z 1 l vode. Kuhamo 10 minut. Dodamo janež, komarček, sesekljan peteršilj, zelenjavno juho, in zeliščno sol.
Prosena juha še enkrat
Na drobno zrežemo in dušimo v 3 žlicah olja: 2 pora, 2 korenčka, gomolj zelene, nekaj listov zelene, majhno čebulo. Dodamo 8 dag prosenih kosmičev in še malo dušimo. Dodamo 1 l vode, domačo vegeto, muškat in sol, lahko druge začimbe po okusu.
Proseni kroketi
1 ½ žlice masla raztopimo in dušimo v njem sesekljano čebulo. Dodamo kosmiče iz 15 dag prosa. Dodamo 3 dl zelenjavne juhe. Ko se malo shladi dodamo 30 dag fino naribanega korenja.
Naredimo omako iz skute, mleka in paprike. Posebej pripravimo drobtine s poprom. Krokete oblikujemo, povaljamo v omaki in v drobtinah ter pečemo v vročem olju.
Prosen kiš
30 dag prosa skuhamo v 4 ½ dl mleka in toliko vode. Ko je kuhano, dodamo praženo čebulo, česen, poper in muškat ter 15 dag na kocke narezanega tilsiter sira. Pekač postavimo v toplo pečico. Pred serviranjem obrnemo na ploščo in garniramo z mandlji in feferoni.
RŽ – ČETRTEK – JUPITER
Kruh iz zrna, zrno iz luči…
Luč iz božjega obličja.
Plodove Zemlje, ta jih luč rodi…
Naj tudi v srcu mojem
se taka luč rodi…
Martin Tittmann
Enolončnica z ržjo
Zjutraj kuhamo 10 minut 15 dag rženega rižka v 6 dl vode z listom lovorja in brinovimi jagodami. Pustimo pokrito do poldneva.
60 dag mešane zelenjave dušimo v 3 žlicah olivnega olja, 5 žlicah vode z žličko zeliščne soli.
Kuhan rižek premešamo z zelenjavo in dodamo mleto kumino, materino dušico, luštrek, baziliko, zeleno, zeliščno sol, maslo in smetano. Po potrebi dodamo vodo.
Serviramo z ribanim sirom.
Ržena pizza
20 dag grobo mlete rži z žličko soli, 3 žličkami olja in ¼ l vode zgnetemo v testo. Pečemo 20 minut na z oljem namazanem pekaču. Nato dodamo na olju dušeno čebulo, dušen paradižnik, poper, sol, sir, nekaj oliv in origano in pečemo še 10 minut.
Rženi piškoti
20 dag rži kuhamo 15 min v 4 dl vode. Pokrito naj stoji. Ko se shladi, dodamo 3 žlice skute, 3 žlice kislega mleka, 4 žlice mletih lešnikov, 2 žlici olja, 1 žlico mlete kumine in veliko mletega koriandra, nekaj materine dušice, majarona in soli. Oblikujemo majhne kupčke, jih položimo na pooljen pekač, potresemo z lešniki in pečemo 20 minut pri 200 °C.
OVES – PETEK – VENERA
Videl pozimi njivo si prazno
Zibati v klasju poletno polje
Ko k mizi boš sedel zato ne pozabi
Kruh zate vsakdanji
Skrivnostne roke
Iz božje ljubezni so stkale
Juha z ovsenimi kosmiči
1 por, 2 korenčka in 5 dag ovsenih kosmičev pražimo na 5 dag masla Prelijemo z 1 l vode in dodamo zelenjavno juho, sol, zeliščno sol, mlet muškat. Vremo 10 minut. Pred serviranjem potresemo z narezanim peteršiljem.
Špinačna juha z ovsom
4 dag ovsene moke in 2 žlici olja pražimo. Dodamo 15 dag listov špinače. Prelijemo z 1 l vode, zavremo in kuhamo 10 minut. Dodamo kislo smetano, muškat, zeliščno sol in sveža zelišča.
Namesto špinače lahko vzamemo koprivo ali regrat.
Solata z ovsom in kislim zeljem
15 dag ovsenega riža kuhamo v 3 dl vode 15 min. Pokrijemo in pustimo da se ohladi. Premešamo s 30 dag kislega zelja in 30 dag grobo ribanih jabolk, 3 žlice olja, 15 dag skute. Začinimo s papriko in soljo.
Ovsene rezine
25 dag ovsenih kosmičev, 3 dl vode, 10 dag skute, 10 dag mletih lešnikov, 2 jedilni žlici olja, sol, muškat, curry, zeliščna sol. Vse sestavine premešamo in razprostremo v z oljem pomazan pekač. Posujemo s sezamom in lešniki in pečemo 15 minut.
Ovsen musli
20 dag ovsenega rižka skuhamo. Vmešamo 5 dag ajdove moke, 10 dag mletih lešnikov, pol žličke soli, pol žličke muškata, 2 žlici olja, 6 žlic vode. Razprostremo na pekač in pečemo pol ure. Serviramo z omako iz curryja. Lahko oblikujemo majhne tortice in jih popečemo z obeh strani v ponvi.
KORUZA – SOBOTA – SATURN
Zemlje moč, življenje v sebi nosi
Kruh naš črni.
Lakoto prežene.
S kruhom hrani nas,
Življenje dan na dan podarja
Bog naš,
duh, ki nam življenje daje
Koruzna pizza
7 ½ juhe in 15 dag koruznega zdroba zmešamo, pristavimo da zavre, dodamo nekaj soli in 2 dag masla. Mešamo ob vretju 10 minut. Ko je gotovo, razprostremo 2-3 cm na debelo v pekač.
V olju pražimo čebulo, dodamo paradižnikov pire in paradižnikovo mezgo, lahko tudi kolute svežega paradižnika, sol, poper, zelenjavno juho in namažemo koruzno testo. Potresemo z zrezanim tilsitrom, garniramo z olivami, potresemo z origanom in pečemo 15 minut pri 200°C.
Koruzni narastek
2 jedilni žlici masla, veiko sesekljano čebulo, stisnjen strok česna, 15 dag koruznega zdroba, lovorov list premešamo in rahlo pražimo. Dodamo 2 drobno zrezana paradižnika, 2 drobno zrezana feferona, žlico limoninega soka 6 dl vode žlico juhe 5 dag ribanega sira 1 dl kisle smetane, 3 jedilne žlice skute, sol in zeliščno sol. Vse premešamo, damo v naoljen pekač in pečemo 30 min pri 180°C.
Koruzne palčke
15 dag koruznega zdroba z malo soli skuhamo v 6 dcl mleka. Dodamo dve ribani jabolki. Zmes razprostremo na hladno ploščo. Ko se ohladi, zrežemo v paličice. Te pomočimo v jajce ali kislo mleko, povaljamo v drobtinah in pečemo na maslu. Iz Emma Graf Kuhajmo z žiti v ritmu tedna
2
Martin Tittmann
Lahko bi se vprašali: zakaj imamo ravno sedem vrst žit? Je to slučaj?
Za gotovo ne. Kot ni slučaj, da tvori mavrico sedem barv, da predstavlja oktavo sedem tonov, da se človek razvija v sedemletnih ritmih, da delimo čas na sedem dni v tednu, da imamo sedem klasičnih planetov.
Bi lahko našli povezave? Ali lahko žita povezujemo z drugimi vsebinami, ki poznajo členitev na sedem enot? To smo skušali narediti in v toku let spoznali, da sorodnosti obstajajo. Za znanstvenika bo to manj zanimivo. Za tistega pa, ki ima v kuhinji vsak dan opraviti z žiti in se žitom pri mizi z ljubeznijo posveča, bo s takim razmišljanjem poglobljen odnos do zrnatih plodov dragocen. Pri tem gre za duševno doživljanje. Nekaj umetniškega duha nam bo koristilo. Povezavo z dnevi v tednu in s planeti bomo obravnavali skupaj, saj so dnevi v tednu s planeti usklajeni. V starih časih, so iz modrosti polnega uvida v duhovno urejenost kozmosa in gibanje časa, ki ga ureja duhovni svet, določili red tednov in red dni v tednu. Planeti so tedaj veljali za zunanje podobe božanskih bitij. Jupiter je bilo ime za vzvišeno božanstvo pa tudi za enega od sedmih planetov. K planetom so šteli tudi Luno in Sonce. Človekov nazor je temeljil na neposrednem zaznavanju. Neptuna in Urana niso prištevali k sedmim klasičnim planetom, saj sta se jimpridružila kot gosta v sistemu šele pozneje.
Poznavanje starih božanskih mitov je sčasoma zbledelo. Pod imeni dni v tednu ljudje v glavnem ne pojmujejo ničesar več. Pri nedelji in ponedeljku je v nemščini in angleščini povezava s Soncem in Luno še jasna, toda že beseda »torek« malokomu kaj pove. »Mardi«, francoski izraz za torek je latinski izraz za Mars. Mars kot bog vojne pa tudi planet. Bledo zveni v nemščini »Mittwoch«, sreda. Ta dan je bil prvotno poimenovan po germanskem bogu Wotanu. Morda spominja nanj še angleški Wednesday. Francoska beseda za sredo »mercredi« je ustreznejša, spominja na grškega boga Merkurja. Četrtek spominja v nemčini na Donarja, boga groma. Francozi so s svojo besedo za četrtek »jeudi« bliže, saj pomeni »jeudi« dan Jupitra. Z besedo »Freitag«, petek v nemščini, bi morda pomislili že na dela prost konec tedna. To bi bilo zelo moderno. Petek je bil kot dan posvečen germanski boginji Freyi. Francoz izpelje svojo oznako za petek »vendredi« od imena grške plenetne boginje Venere. Za soboto so Angleži izbrali najboljšo besedo: Saturday. Njeno poreklo je latinski izraz »Saturni dies«, dan Saturna.
Ali danes z božanstvi in planeti lahko povežemo še kakšno sliko ali karakteristično razpoloženje, ki bi nam omogočilo, doživljati dneve v tednu v njihovi različnosti? Morda odkrijemo večen red, ki tudi danes še velja?
Človek današnjih dni je moral z razvojem svoje zavesti na nek način osvoboditi in se je pri oblikovanju svojega življenja iz čvrstega kozmičnega reda izločil, zato pa lahko po svoji volji vsak dan v tednu razvija svoje individualno delo. Ritem dni v tednu pa je kljub temu resničnost. Z njim lahko dobi življenje novo barvo in obliko. Skušajmo si narediti predstavo o vsakem od posameznih dni v tednu in se nato vprašajmo ali je mogoče umestiti v to ustrezne vrste žit? Če bi nam to uspelo, bi bila potrjena povezava s planeti. To je pomembno za naše duševno doživljanje, manj pa v prehrambenem, fiziološkem pogledu. Tudi za kmeta pri posevku, obdelavi tal in pri žetvi ni pomemben dan v tednu temveč trenutna konstelacija na nebu.
NEDELJA pripada Soncu. V vrsti sedmerih pripada Soncu sredina. Nedelja je krščanski praznik. Človeka želi pozvati, da v razmišljanju, v svoji notranjosti, najde bistvo, svojo sredino. Vsak dela to na svoj način: v pomembnih srečanjih z drugimi ljudmi ali z naravo, v religioznem življenju v umetnosti ali duhovni znanosti. Žita so otroci Sonca, pšenica pa še posebno. Razširjena je po vsej Zemlji in uteleša harmonično sredino. Za pšenico je, bolj kot za druge vrste žit, značilna zlata barva Sonca. Tudi v človeku je njeno delovanje enakomerno in harmonično razdeljeno na vse organe, nobenih posebnih poudarkov ne postavlja. Pšenico torej pripisujemo Soncu in nedelji.
PONEDELJEK s svojo zvezdo, Luno, posreduje čisto drugačno razpoloženje. Luni primanjkuje moči svetlega Sonca, v milem, srebrnkastem siju svetlobo le zrcali. Sonce daruje življenje, Luna v ritmičnem menjavanju daje življenjsko moč. Zato se ravna kmet s posevki in spravilom po njenih ritmih. Luna deluje predvsem preko elementa voda, ki se giblje v skladu z njenimi fazami. Sonce vlada kot zvezda dnevu, Luna je vladar noči. Naše razmišljanje vodi v področja skritega, skrivnostnega, nevidnega. Za Luno in njej pripadajoči ponedeljek sta značilna pasivnost in predajanje. Kako malo primerno je to razpoloženje za naš ponedeljek, dan ko začnemo z delom, razvijamo aktivnost. To se je udomačilo pri nas na zahodu. Smislu tedenskega reda pa to ne ustreza. Želja po delu pripada šele torku, dnevu Marsa. Pred tem ima razmišljanje nalogo zrcaliti uvide, ki jih je prinesel praznik, smiselno načrtovati. Ponedeljek bi rad rekel: »Razmisli preden pristopiš k delu: vzemi si čas za to!«
To razpoloženje v veliki meri na daljnem zahodu še živi. Azijci si privoščijo bistveno več muze kot zahodnjaki, ki jih preganjajo roki. Žito, ki mu Aziati dajejo prednost je riž. Ta ima tudi, kot že prikazano v prejšnjem poglavju, nekakšno sorodnost z elementom vode in s silami izgradnje v vsem živem. Azijci so blagoslovljeni z obilico otrok in živijo še močno v skupinski družinski zavesti. To so lastnosti, ki imajo opraviti z delovanjem Lune. Zagotovo ne bo narobe, če Luni in s tem ponedeljku, štejemo riž.
Razmišljanja polnemu ponedeljku sledi aktivni TOREK, dan Marsa. Mars je bil svoje čase bog vojne. V njegovem imenu so odšli Grki v Trojo. Toda Mars se je v toku časa spremenil. Vojna ni več del božanskega reda sveta – zadnji vojak, ki se je še bojeval po nalogu bogov, je bila devica orleanska. Če danes gledamo navzgor k Marsu ali se skušamo vživeti v razpoloženje torka, se čutimo pozvani k prebujanju svoje aktivnosti, k pogumnemu zavzemanju za tisto, kar prepoznamo kot resnično in dobro, toda pri vsej odločnosti in ne da bi pozabili ljubezni polne sile srca. Če se vprašamo po žitu, ki enako impulzira glavo in roko, bo najbolje, da se spomnimo Grkov. Njihovo žito je bil ječmen. Grki so vedeli: ječmen je srž mož, je žito, ki podpira moč odločanja. Pa tudi jed za filozofa, saj aktivira sile glave. Omogoča, da smo močni v okončinah in budni v glavi.
Kar torkovih, starih bojevniških sil Marsa še nismo mogli preobraziti, ostane za sredo, za dan MERKURJA. Bog Merkur je veliki preobraževalec, tudi zdravnik z Merkurjevo palico, krilati bog, ki kot božji sel povezuje nebo in Zemljo. Ni težko, prepoznati proso kot Merkurju ustrezno žito. Zrno prosa je najmanjše in najbolj gibljivo med žiti. Nevesti so dajali svoj čas za poroko v čevlje proso, da bi dokumentirali: bodi bistra, živa in hitra. Proso deluje na človeške organe, ki služijo izmenjavi s svetom zunaj. To so koža z lasmi in nohti ter čutila.
ČETRTEK je bil posvečen očetu bogov, JUPITRU. Iz njega veje velikodušno, kraljevsko razpoloženje. V domovih pogosto imenujejo četrtek tudi »mala nedelja«. Waldorfski učitelji skušajo izkoristiti njegovo velikodušnost in modrost in imajo vedno ob četrtkih svoje konference.
In katero od žit bomo izbrali zanj? RŽ. Na nas naredi vtis s svojo visoko, moči polno postavo in stabilnostjo. Človeku posreduje moč oblike, vzravnano »hrbtenico«. Pomaga mu k polnemu, zvenečemu glasu. Kot smo videli, podpira jetra, tisti organ, ki od nekdaj velja za sfero Jupitrovega vpliva.
PETEK je posvečen VENERI. Kako dobro, da Jupitrovi modrosti in vzvišenosti sledi lepota. Človeško življenje je pogosto tako trezno. Obsedeni smo z učinkom in napredkom in tako malo pozornosti posvečamo kraljestvu lepega, umetnosti in igram. VENERA skrbi še za eno področje: je mati zelenega, rastočega življenja, vegetacije. Oves je za to odličen primer. Je žito z najmočnejšim odnosom do življenjskih sil izgradnje in ostaja najdalj časa zelen. Res pa je, da se nam na prvi pogled neroden German kot predstavnik človeka, ki se prehranjuje pretežno z ovsom ne zdi pravi partner za nežno Venero. Toda nasprotja se privlačijo. In končno robatemu fantu srečanje z Venero ni škodovalo: v deželi ovsa so nastala krasna umetniška dela, razvilo se je zelo urejeno vrtnarstvo. Povežimo torej Venero ob petkih z ovsom.
SOBOTA. Koncu tedna daje svoj pečat planet SATURN. Naši sliki o veselem koncu tedna, ko bi se človek rad razveselil, Saturnovo razpoloženje le malo ustreza. Seveda je dobro, da se od vsakdana ločimo. Toda pred seboj bežati tudi ni treba. Poglejmo teden, ki se končuje in zberimo trajne vrednote, ki jih je prinesel. Pri tem ni dobro, da se zadržujemo na posameznostih. Raje poizkusimo v miru odkriti smisel v večjih zvezah. Morda si privoščimo urico muze za dobro knjigo. Vse to potrebuje neko določeno resnost. Od žit nam jo lahko da koruza, Saturnovo žito. Da smo jo pripisali Saturnu, potrjuje tudi to, da je indijanska rasa, kot pravimo, saturnova. Resen, z gubami prepreden obraz Indijanca, je prava podoba Saturna.
Vrstni red dni v tednu
Zaporedje dni v tednu ustreza določenim razpoloženjem duše. Utemeljeno je v astronomski poziciji planetov.
Gledano z Zemlje, krožijo trije planeti v prostoru med Zemljo in sfero Sonca. To so Luna, Merkur in Venera. Trije drugi, rišejo svoje poti v veliki oddaljenosti onstran Sonca: Mars, Jupiter, Saturn. Prve tri: Luno, Merkur in Venero imenujemo podsončne planete. Mars, Jupiter in Saturn se imenujejo nadsončni planeti. Skupini imata v svojem razpoloženju nekaj sorodnega, kar kažejo tudi žita ki planetom pripadajo. Tako so riž, proso in oves žita z latmi. Pripadajo podsončnim planetom in delujejo v telesu predvsem na izgradnjo, toploto presnove.
Spremembe, ki se izražajo v razpoloženju od dneva do dneva, nastanejo, ker se v zaporedju dni v tednu vrstijo nadsončni in podsončni planeti. Če bi potegnili od planeta do planeta kot se vrstijo črto, bi dobili sedmerokrako zvezdo.
Ali je priporočljivo, e se hranimo na določen dan v tednu z ustreznim žitom? Naj bi na primer kuhali ob ponedeljkih riž, ob sredah proso in ob petkih oves? Brez nadaljnjega lahko, ne sme pa postati obveza.
Obdržimo v zavesti, da je povezava med žiti, dnevi v tednu in planeti pomembna predvsem za našo duševnost. Delovanja zvezdnih konstelacij s tem ne moremo povezovati. Kdor rad živi v razpoloženju posameznih dni in meni, da je pripadajoče žito v tem kontekstu pomembno, bo morda vesel, da se s svojim jedilnikom občasno po tem ravna. Otroci se pogosto veselijo takega ritmičnega reda.
Delitev na štiri
Elementi, vrste etrov, temperamenti in njihov odnos do vrst žita
Skušali smo prikazati, kako so posamezne vrste žit povezane s sedmimi planeti in dnevi v tednu. Lotimo se še delitve na štiri, kot jo srečamo v štirih elementih, v štirih etrih, štirih smereh sveta, štirih kraljestvih v človeku in v štirih temperamentih.
Sile oblikovanja življenja se kažejo in delujejo v štirih elementih: zemlji, vodi, zraku (svetlobi) in ognju (toploti). Rudolf Steiner jih je imenoval etre in je razlikoval: eter življenja, ki spada k mineralom, kemični eter, ki spada k vodenemu elementu, svetlobni eter, ki spada k zraku in toplotni eter, ki spada k ognju. Tudi žita so prežeta s temi štirimi področji delovanja etrov. Pri žitih posamezni etri na različne načine součinkujejo glede na vrsto žita in razvoj ob kaljenju, rasti in zorenju.
V prvem aktu nastajanja žitarice ima glavno vlogo pri intenzivnem razvoju korenin mineralni element – to je področje življenjskega etra. Nekatera žita se v tem času z zemljo posebno močno povežejo, na primer koruza in rž. V toku razvoja oblikuje življenjski eter pozneje posebno močno žitna zrna.
Na element vode je v prvih fazah svojega razvoja vezan riž. Tudi oves potrebuje vlago in zato ljubi morsko klimo. Kot tretje žito moramo imenovati ječmen. Značilno za ta tri žita je močna tvorba sluzi. Zato so zdravilni pri katarjih, torej izločanjih tekočin iz organizma. V vodenem elementu se izraža kemični eter, ki v človeškem organizmu vodi procese presnove. Vsa žita spodbujajo to dejavnost, s tem da riž, ječmen in oves posebno uspešno impulzirajo fazo izgradnje v presnovi. To koristno uporabimo tudi pri pitanju živali in se tako s krmljenjem prašičev z ječmenom doseže posebna kompaktnost tkiv. Sem sodi seveda tudi koruza, ki svoj odnos do tekočega pokaže že s svojo masivno strukturo.
Močno oblikuje žita svetlobni eter, ki se izživi v elementu zraka. Tako veter oprašuje žita, kremen pa, ki ga žita kopičijo, odpre žita za svetlobo. Tudi fosforja, nosilca svetlobe, imajo žita obilo in magnezija, ki je metal svetlobe. Ali so katera žita s temi elementi posebno bogata? Seveda. Proso in ječmen imata oba veliko kremena. Sledi rž ki dobro uspeva v obilju svetlobe visokogorja in oves, žito dolgih dni severnih dežel.
Plodovi in semena se oblikujejo v elementu »ognja«, toplote, ob delovanju toplotnega etra. Vsi plodovi zorijo v toploti Sonca, tudi plodovi žit. Koruza in riž potrebujeta posebno veliko toplote. Toda prav ti dve vrsti človeku ne moreta posredovati nič ognjenega. Proso je z elementom toplote povezano na drug način. Rekli smo, da obrok prosene hrane človeka ogreje. Poseben odnos do ognjenega elementa razvija tudi oves, ki najbolje uspeva v vlažnem hladu severa in med žiti vsebuje daleč največ maščob, snovi, ki človeku služijo kot vir toplote. Tudi v ovsu živi nedvomno ognjena komponenta. Morda je zato tako učinkovita, ker se oves zna uveljavljati v vlažno-hladnih razmerah.
Pšenica je v vseh svojih delih enakomerno udeležena v igri elementov in je žito, ki posreduje harmonijo celemu človeku.
Če si ogledamo Zemljo, kontinente in prebivalstvo kontinentov vidimo, katerim vrstam žit dajejo prednost. Čisto jasno, kot to ustreza štirim stranem neba, razlikujemo štiridelnost, k temu pa še sredino iz treh delov. Oves je bilo prvotno zrno, ki se je sejalo v najbolj severnih predelih Zemlje, vrste prosa so glavna hrana Afrike in subtropskih step juga. Riž sodi na vzhod, koruza na zahod. Kulturni narodi sredine, Evrope, so dajali prednost rži, pšenici in ječmenu.
Ta geografska delitev uporabe žit, se je v zadnjem času za prebivalce sredine spremenila. Naša zavest se je razširila in zajema ves planet; v našo prehrano je našlo pot vseh sedem vrst žit. Kljub temu ima shema tudi danes še svoj pomen.
Pogled na prebivalstvo kontinentov nas pripelje do vprašanja po odnosih žita in štirih temperamentov pa tudi o odnosu žita do štirih kraljestev v človeku. Odgovorimo z opazovanjem človeka.
Kot temperament označimo temeljno duševno obarvanost človeškega bitja. Srečuje nas v veliki pestrosti, tako da lahko rečemo: vsak človek ima pravzaprav svoj lasten temperament. Kljub temu lahko razlikujemo štiri temeljne odtenke: sangvinični, kolerični, flegmatični in melanholični temperament. Četudi se temperamenti v duši vedno najdejo pomešani, eden le prevladuje.
Temperament združuje na eni strani ljudi v skupine, na drugi strani pa je v zvezi z individualno posebnostjo človeka. Vezan je na dedni tok in je obenem izraz notranjega bistva človeka, ki se ga podedovane lastnosti niso dotaknile.
Kar je Goetheja povzdignilo do genialnosti, je bilo njegovo, njemu pralastno in ni podedoval od katerega svojih prednikov. Med individualnim bistvom človeka in tistim, kar ga oblikuje po liniji družine, prednikov in rase, kar pa je kljub temu sposobno, da se individualizira, se oblikuje temperament. S tem da se oba tokova – podedovani in individualni združita, se medsebojno obarvata. Temperament izravna večni tok individualnosti z minljivostjo podedovanega.
Za razumevanje bistva temperamentov si oglejmo človeka kot štiridelno bitje z njegovim fizičnim telesom, eterskim telesom, duševnostjo in JAZom.
Za zunanja čutila je zaznavno samo fizično telo. To ima človek skupno s kraljestvom mineralov. Drugi nivoji človeškega bitja so nadčutne narave. Etersko telo, ki ga imenujemo tudi telo življenja, je tisto, kar ima človek skupnega s kraljestvom rastlin. To, etersko telo, ohranja fizično telo pri življenju in preprečuje razpad.
Tretji nivo človeškega bitja se razodeva kot nosilec vsega, kar prežema človeka kot radost, trpljenje, veselje, bolečina, instinkt, nagoni, strasti pa tudi predstave. Rudolf Steiner imenuje to astralno telo ali tudi telo živcev. Tak nivo najdemo tudi pri živalih.
Razen tega ima človek – in samo on – še en nivo, ki ga dviguje nad vso naravo, zaradi katerega je krona starstva: njegov JAZ. Ta daje človeku moč samozavesti, ta ga povezuje z duhovnostjo, je moralna uvidevnost in vest.
Fizično telo in etersko telo nosita povsem jasno v sebi znake dedovanja. Astralno telo in človeški JAZ pa sta odvisna od notranje biti človeka, od individualnosti in nista vezana na dedne tokove. Štirje nivoji človeške narave posegajo na najrazličnejše načine drug v drugega. S tem medsebojnim učinkovanjem pride do oblikovanja temperamentov. Karakteristična obarvanost človeške narave – temperament – je odvisen od tega, kateri od posameznih nivojev, pride bolj do izraza.
Če je človeški JAZ zaradi svojih usod postal tako močan, da vladajo v človeški naravi pretežno njegove moči, se oblikuje kolerični temperament. Če so močnejše sile astralnega telesa, se razvije sangvinični temperament. Če deluje najmočneje etersko telo in vtisne drugim nivojem svoje karakteristike, postane človek flegmatičen. Če dominira fizično telo, bit človeka neke določene fizične teže ne zmore premagati in izoblikuje se melanholični temperament.
Tudi opredelitev k elementom je mogoča. Kolerični temperament spada k ognju, sangvinični k zraku, flegmatični k vodi in melanholični k zemlji.
Tako je smisel kolerika prežet z močjo in ognjem. Kolerik je človek akcije, vedno aktiven in se ne boji uveljavljati. Posega v red v svetu in ga oblikuje po svojem prepričanju. V slabem smislu je brezobziren in vedno hektično dejaven. Telesno je kolerik običajno močne in zbite postave.
Sangvinik je gibljiv, prilagodljiv. S ponavadi veselo naravo se v življenju običajno dobro znajde. Težavam se rad izogne. Senzibilno zaznava okolje in najde hitro in spretno dostop do vseh mogočih področij življenja. Obstoja pa nevarnost, da ostane na površju stvari in ne prodre do jedra v globini. Pogosto tudi prelahko niha od ene spremembe k drugi in se izgublja. V nasprotju s kolerikom je sangvinik prej vitek in nežnih okončin.
Flegmatik ljubi udobje in stalnost in se boji vsake spremembe. Z njim prihaja mir in stalnost v naše življenje – v našem nemirnem času za posameznika pogosto blagor. Je pa vprašanje ali ogrožujoče krize sedanjosti fegmatiki lahko obvladajo. Telo flegmatika se nagiba k okroglinam, poteze obraza so mehke brez markantnega izraza kolerika.
Melanholik hodi skozi svet najpogosteje s sklonjeno glavo. Oko gleda žalostno, hoja je sicer čvrsta toda počasna. V svojem fizičnem telesu je ujet, ne more iz sebe. Zdi se mu, da se vse nanaša nanj in težko najde kontakt z drugim človekom. Njegove moči se ne morejo svobodno razviti. Osamljen je in trpi zaradi te osamljenosti. Toda, kot vsi temperamenti, ima tudi melanholični temperament svojo blagodejno nalogo: človeka vodi v globino, k temeljitosti. Dovoli, da probleme razmislimo do konca. Melanholik izgleda najprej za svojo skupnost neudoben, poskrbi pa za razčiščenje mnogih prikritih, motečih zvez.
Preden bomo skušali, povezati vrste žit s temperamenti, bomo vprašali po tem, kateri temperamenti prevladujejo pri posameznih skupinah prebivalcev.
Prebivalci srednje in severne Evrope so od nekdaj aktivni ljudje. Njihovi osvajalni pohodi so se raztezali do daljnih dežel. Pri tem so se posamezniki razvili v markantne osebnost, JAZ dominira, lahko bi jih označili kot kolerične.
Ljudje juga so gibljivi in veseli. Plešejo, pojejo, radi se igrajo. Današnjemu prebivalcu Afrike ni težko, znajti se na evropskih univerzah, pogosto pa obtiči na površju, brez da bi prodrl v globino. Sangvinik je.
Na daljnem vzhodu živijo ljudje, ki so še močno povezani s tradicijo in družino. Pojem časa je tam drugačen kot pri nas. Poslovneži z zahoda, ki so vedno vezani na čas, poročajo o tem, da Azijci za roke nimajo smisla. Azijec si vzame čas in ni pripravljen delati s tako aktivnostjo kot mi. Tipičen flegmatik je. To kažejo tudi mehke poteze v njihovih obrazih.
Praprebivalec Amerike, Indijanec, je močno vezan na zemljo, rasa Saturna. To pomeni, da so resni in težki. V nasprotju s črnci, ki so se prilagodili življenjskim navadam belcev, ostajajo Indijanci v svojih rezervatih in ne iščejo kontakta navzven. Introvertirani so, pretežno melanholični in zapadejo pogosto v alkoholizem: globoka tragika pri kateri evropski osvajalci niso brez krivde.
In kako lahko ugotavljamo sorodnost žit s temperamenti? Lahko vidimo,da so narodi starih časov dajali prednost tisti vrsti žita, ki ustreza njihovemu temperamentu. Tako je dajal kolerični German prednost ovsu, sangvinični južnjak prosu, flegmatični Aziat rižu in melanholični Indijanec koruzi. Oves je žito ognja, proso ima gibljive, »merkurialne« lastnosti, riž je povezan z vodenim elementom flegmatika, koruza s svojo težo pa z melanholikom. Ostale tri vrste žit pšenica, rž in ječmen, tvorijo harmonično sredino. Lahko bi torej naredili tole shemo:
Element nivo v človeku temperament narodi žito
Ogenj JAZ – duh kolerik Evropejci oves
Zrak duša sangvinik Afričani proso
Voda etersko telo flegmatik Aziati riž
Zemlja fizično telo melanholik Indijanci koruza
Seveda stvari ne smemo razumeti preveč ozko.V človeku imamo vedno vse temperamente, razvijajo se ob zorenju individualnosti v toku let. Podobno tudi žit ne moremo ostro ločevati. V vsakem je tudi nekaj značilnosti drugih.
Zastavimo si še vprašanje: ali je dobro, da dajemo prednost žitu, ki ustreza našemu temperamentu? Morda pa je smiselno da koleriku prav ovsa ne kuhamo? Odgovor bomo našli v instinktu narodov. Narodi so dajali prednost prav žitu, ki ustreza njihovemu temperamentu. Toda, ali s tem temperament ne pride še bolj enostransko do izraza? Seveda bi, če bi bile količine velike in bi bila hrana enostranska. Toda žita, ki je temperamentu blizu, ne smemo črtati. Oves podpira kolerika v toplotnih procesih presnove na katerih temelji njegov temperament. Kolerik oves potrebuje. Mi istočasno lahko skrbimo za izravnavo z rižem.
Prehranjevanje s prosom krepi sangvinika: njegovo kožo, njegova čutila. Če tako dodajamo enako enakemu ni bojazni, da bo sangvinik svoj temperament izoblikoval premočno. Sangviniku pa bomo vedno dodajali še žita sredine kot pri vseh enostranskih temperamentih.
Flegmatiku bomo pustili njegov riž. Lahko mu ga temeljito začinimo s curryjem in mu za spodbudo ponudimo še oves.
Po enakem principu bomo melanholiku privoščili koruzo. Njeno težo bomo skušali preobraziti z začimbami kot to delajo Indijanci. Kot izravnavo bomo ponudili še proso.
Iz Udo Renzenbrink: Sedem vrst žitČLOVEK – HIEROGLIF KOZMOSA
Ali smo v stanju misliti, da je kozmos organiziran, je odvisno od tega, ali se naučimo brati tisto, v čemer nam je hieroglif organiziranja postavljen pred oči. Moramo se naučiti, razumeti človeka kot hieroglif kozmosa. Človek je možnost, videti od blizu, kaj je bistvena razlika med zgoraj in spodaj, med desno in levo, med spredaj in zadaj. Tega se moramo naučiti na človeku, da bi to našli tudi v kozmosu.
Današnji znanstveni pogled na svet posreduje podobo sveta iz katere je človek izključen – človeka prizna le kot najvišjo žival, torej le kot nekakšno abstrakcijo. Zato izgleda vse tisto, kar je univerzum, le kot matematična slika. V taki matematični sliki ne bo mogoče nikoli prepoznati univerzalnega porekla svobode in morale. To, da se naučimo znanstveno prepoznati zvezo moralnega z naravno potrebnim, pa je za sedanjost najbolj pomembno, sicer se utegne to dvoje še bolj oddaljiti eno od drugega.
Dr.R.S. april 1920.
DEVICA
Devica je eno najbolj skrivnostnih ozvezdij zodiaka. Babilonci so ga imenovali »Žitni klas«. Do danes se tako imenuje njegova glavna zvezda, Spica. Pri Grkih se je ozvezdje od nekdaj imenovalo Devica čeprav so ozvezdje v prastarih časih imenovali Deklica. V njem so videli nebeško Perzefono, hči velike boginje Demetre. Kako jo je Pluton, bog podzemlja ugrabil in kako je spet prišla do svobode, poroča najstarejša verzija Homerjeve himne Demetri takole:
Nekoč je plesala na jasi nežna devica Perzefona z Ateno, Afrodito in drugimi nebeškimi devicami. Naenkrat se je jasa prekrila z bogastvom čarobnega cvetja. Polne veselja nad to lepoto, so deklice stekle in začele nabirati najlepše cvetje. Le Perzefona je zaostala. Pred njo je zrasla iz tal čudovita narcisa in Perzefoni se je zdelo, da jo ta čarobna roža gleda. V sončni luči se je nežna, bela cvetna krona svetila, iz njenega zlatega srca se je širil opojen vonj, ki se mu je Perzefona čisto predala. Utrgala je čudovito rožo in niti opazila ni, kako se je v tem trenutku zemlja ob njej odprla. Iz razpoke v zemlji je na vozu, ki
so ga vlekli črni konji, prišel Pluton, vladar kraljestva senc. Zgrabil je Perzefono in jo kljub upiranju odvlekel s seboj. Voz se je pogreznil, razpoka v zemlji se je spet strnila in iz globin zemlje se je zaslišal krik ugrabljene deklice: »Na pomoč, mati, mati!«
Mati Demetra je klic svoje hčere na pomoč slišala. Ko pa je pritekla ni mogla odkriti nobene sledi o svoji hčeri, ki je izginila v zemlji. Z gorečimi bakljami je zaman raziskala svet. Nihče ji ni mogel ali hotel povedati krute resnice, dokler ni srečala Hekate, ki jo je vihteč bakle spremljala k bogu Sonca, Heliosu. Od njega, ki vse ve, je Demetra zvedela, da je Pluton njeno hči z dovoljenjem velikega Zeusa ugrabil, da je zdaj njegova žena, gospodarica kraljestva mrtvih.
Obupano mati je zgrabil divji bes. Ni se vrnila v Olimp. Izogibala se je prebivalcem neba. V postavi uboge, stare žene je prišla k hiši vladarja Keleosa u Elojzo. Tam je prevzela vzgojo mladega Triptolemosa, kraljevega sina. Ko ga je nekega dne hotela v božjem ognju posvetiti k nesmrtnosti, je prišla njegova mati in zmotila posvetilo. Demetra je tedaj povedala kdo je in rekla: »Vi, zaslepljeni, nori ljudje! Ne zmorete slutiti, ali vam je namenjena dobra ali slaba usoda.« Ukazala je, da ji postavijo mogočno svetišče na visokem griču nad izvirom. Tako se je zgodilo. Odtlej je Demetra živela v tem templju. Ljudje so jo zelo častili, ona pa se je še vedno jezila na druge bogove. Ni več skrbela za cvetenje in uspevanje plodov Zemlje. Slabe letine, stiske in lakota so grozili ljudem in bogovi niso dobili nobenih daritev več.
Zeus je poslal k Demetri, ki je še vedno žalovala za svojo hčerjo, Iris z zlatimi perutmi. Demetra pa je ostala neizprosna in je zahtevala najprej svobodo za svojega otroka. Tako so poslali v Hades božjega sla Hermesa, da bi Perzefono spet pripeljal. Pluton je to dovolil. Ker je deklica v njegovem kraljestvu poskusila granatno jabolko, mu je bila za vedno predana. Zeus je tako lahko žalujoči Demetri sporočil le, da bo njena hči morala odslej tretjino leta preživeti v temi Zemlje, dve tretjini pa sme ostati pri svoji materi v krogu ostalih bogov.
Hermes je prinesel božjega otroka iz teme nazaj na svetlo. Odtlej je Demetra spet sledila pozivu božjega očeta in dovolila, da na Zemlji vse raste in cveti in da zorijo plodovi. Triptolemos pa, od Demetre vzgojeni sin vladarja v Elojzi, je bil posvečen v skrivnosti pridelovanja žit.
Prebivalci Elojze so »dvig Kore« praznovali več kot tisoč let.
V poznejših časih so stari Grki videli v ozvezdju Device tudi božjo devico zvezd Astraeo, »Poštenost« ali Dike, poosebljeno pravičnost. Legenda pravi, da je bila Dike najprej med ljudmi. To je bilo v času, ko je na Zemlji živel zlat rod. Ko je potem prišel srebrn rod in so postali ljudje slabši, je Dike odšla v gore in se pokazala le ob posebnih priložnostih, da bi ljudi opominjala zaradi njihovih slabosti. Ko je za temi prišel na zemljo rod železnih, je Dike iz razočaranja nad vladajočo nepravičnostjo odletela v nebo. Odtlej jo ljudje lahko vidijo samo še kot ozvezdje Device ponoči. Iz W.Perrey: Zvezdne slike in njihove legende
V Božični noči opazujmo, kako ob polnoči na vzhodu vzhaja ozvezdje Device in kako zahaja ozvezdje Rib.
VABILA – OBVESTILA
Ko smo se lotili reorganizacije društva, smo se dogovorili, naj bi vsa društva objavljala programe svojih predavanj in aktivnosti in bi se tako vsak član katerekoli AJDE, dejavnosti in predavanji po svoji izbiri lahko kjerkoli udeleževal. Za take objave so na voljo tudi spletne strani, ki jih imamo. Za tiste, ki jih še ne poznajo, naj ponovimo naslov: www.zveza-ajda-demeter.si Društva pozivamo, da programe na spletni strani objavljajo.
AJDA Vrzdenec je imela volilno letno skupščino. Predsednica je ponovno Meta Vrhunc, podpredsednik Janko Kač. Članarina ostane nespremenjena. Sekciji Iniciativa Demeter in Semenarstvo naj bi se do skupščine Zveze v februarju osamosvojili in delovali v bodoče v okviru Zveze društev AJDA.
Ani Frljužec se pogodba za pomoč pri AJDI Vrzdenec s koncem leta izteče. Če hočemo tudi v bodoče izdajati četrtletna obvestila, potrebujem pomoč. Nekoga, ki bo za vse delo v zvezi s fotokopiranjem in razpošiljanjem skrbel. Kdo bi to delo lahko (brezplačno) prevzel?
Meta Vrhunc je ustanovila Založbo AJDA. Društvo AJDA Vrzdenec bo tako enakovredno ostalim društvom, Založba pa bo skušala služiti vsem slovenskim biodinamikom, ki pogrešajo več literature za lasten poglobljen študij.