Vsak praznik v letu ima opraviti z dogodkom iz zgodovine sveta in ga moramo začutiti na dva načina. Zaznavni svet opazujemo s čutili. Kako pa je treba razumeti duhovna dejstva? Kot na primer besede »Svetloba je ljubezen…«. Da bi razumeli take stavke, je na eni strani potrebna sposobnost razmišljanja, intelektualno pojemski način. Toda to ni dovolj. Za vsebinsko dojemanje takih vsebin je potrebno več. Vsebine moramo spoznati tudi v duhu.
Dva načina doumevanja veljata tudi za Božič. V naši predstavi živijo zgodovinska dejstva: hlevček v Betlehemu, jasli, kar ustreza zazna- vanju s čutili. In duhovno spoznanje Božiča s praktičnimi posledicami? To zahteva več.

Takole Dr.Steiner: »Začetek razumevanja je ljubezni polno dojemanje noči posvetitve svetov. Na to se vsako leto praznično spominjamo. Dušo zavesti okrepimo tako, da za tem, ko je najprej sprejela intelektualnost, v ta, najbolj hladen duševni element, sprejme toplo ljubezen. Tisto ljubezen, ki teče najbolj vzvišeno, če velja otroku Jezusu, ki v noči posvetitve svetov pride na Zemljo. S tem človek dovoli, da na njegovo dušo deluje najvišje zemeljsko duhovno dejstvo, ki je bilo obenem fizično. Poda se na pot, da Kristusa sprejme vase. V tej polarnosti: «najbolj hladnega elementa duše« in »tople ljubezni« živi danes duša zavesti. V njej živi z vsemi eksistencialnimi nevarnostmi, ki v tej polarnosti tičijo! Manifestira se lahko v točnem zajemanju prirodoslovnih dejstev in v razumskem pojmovanju modernih problemov življenja. Tudi v njej postane lahko topla ljubezen zavestno zaznavna. Gre za ljubezen zaveze božanskemu duhu, dovoljenje, da dobi v mislih in dejanjih svojo obliko. Če duša zavesti področij najbolj hladnega intelektualnega elementa duše in tople ljubezni ne zmore povezati in v sebi oblikovati, se v napetostih raztrga.«
Bistvo »tople ljubezni« opisuje Rudolf Steiner takole: »Voditi človeško srce v ljubezni k velikim kozmičnim povezavam je prava vsebina prazničnega spominjanja, ki srečuje človeka vsako leto na noč posvetitve svetov, seveda, če taka ljubezen v človeškem srcu zaživi in hladen svetlobni element duše zavesti prežame z ognjem. Če bi duša zavesti ostala hladna, je duh nikoli ne bi prežel. Umrla bi v mrazu intelektualne zavesti ali živela v duhovnem življenju brez napredka k razvoju duše zavesti.«
Za nas to ne bi pomenilo nič drugega, kot da bi morali ostati ljudje srednjega veka.

Iz: Peter Müller Božič v predavanjih Dr.R.Steinerja

Izdaja: Društvo AJDA Vrzdenec, 1354 Horjul, Vrzdenec 60, tel. 01 7540743

4500 let pred Kristusovim rojstvom

1900 let pred Kristusovim rojstvom

100 let pred Kristusovim rojstvom

Tu smo leta 2004

Ritem Sonca
Vsako leto je drugačno – predvsem po 2160 letih.

Letnice požaganega drevesnega debla so zgovoren primer za to, da podobno kot človek tudi rastlinski svet doživlja vsako leto na poseben, nezamenljiv način. Tako, kot ima vsaka letnica v deblu svojo obliko, svoje neenakomernosti, za življenje rastlin nobeno leto ni enako drugemu. Igra vetra, oblakov, toplote in vode, predstavlja neizčrpno različnost okoliščin. Tudi v tisočletjih ima zato vsako leto svoj poseben prstni odtis.
Ritem leta je posledica dejstva, da se Zemlja vrti okoli Sonca, ali, če gledamo na dogajanje iz Zemlje, da se Sonce premika pred ozvezdji zodiaka.

Kdor jemlje zares misel, da so dogodki na Zemlji in dogodki v kozmosu, tudi onstran tistega kar lahko fizično merimo, v medsebojni zvezi, se bo morda vprašal: če je vsako leto enkratno, se tudi Sončno leto ne dogodi vsako leto na povsem enak monoton način. Kot praslika kozmičnih dogajanj v enem letu mora biti tudi v poti Sonca nekaj, kar povzroči, da je vsako leto drugačno. In res je tako: pot Sonca je glede na zvezdno ozadje vsako leto malo zamaknjena. Če merimo, kje je Sonce na dan pomladi, vidimo, da svoje naslednje leto začne 20 minut preden je zaključilo krog pred zodiakom, ker se je točka začetka pomladi v zodiaku malo premaknila proti njemu. Zato je Sonce ob začetku pomladi vedno pred malo drugačnim zvezdnim ozadjem.
Četudi so loki Sonca preko neba 24. junija vsako leto enaki, je Sonce tega dne kljub temu vsako leto drugačno, ker sveti izpred malo premaknjenega zvezdnega ozadja. Količina toplote in svetlobe Sonca je nespremenjena, toda zvezdno okolje Sonca je drugo. Kaj se izraža v tem, stalno spreminjajočem se zvezdnem okolju Sonca? Odgovor najdemo, če to neprestano spreminjanje pozicije Sonca pred zvezdnim ozadjem zasledujemo dalj časa. Opazimo, da v velikih časovnih obdobjih približno 2000 do 2500 let Sonce zamenja svojo pozicijo za širino enega celega ozvezdja. Tako je bilo na dan začetka pomladi pred 4500 – 1900 pred Kristusovim rojstvom pred ozvezdjem Bika, od 1900 – 100 let pred Kristusovim rojstvom pred ozvezdjem Ovna, odtlej pa je pred ozvezdjem Rib.
Število let ne pove veliko. Mnogo bolj zgovorne so letnice, do katerih pridemo, če se vprašamo, kdaj je bilo Sonce na prvi dan pomladi v sredini neke zvezdne slike: v centru ozvezdja Bika je bilo okoli leta 3000 pred Kristusovim rojstvom in v 8. – 9. stoletju pred Kristusovim rojstvom je bilo v sredini ozvezdja Ovna. S temi letnicami povezujemo bistvene razvojne stopnje človeške kulture: 3000 pred Kristusovim rojstvom, v času nastanka egipčanskega kraljestva, so v različnih skupnostih iznašli pisavo. S tem, ko je postalo mogoče zapisovati in brati, je nastala zavest za čas, ki jo mi danes le z močnim notranjim prizadevanjem lahko izbrišemo. S pisavo se tisto, kar se je zgodilo, fiksira in preteklost je prisotna tudi brez osebnega spomina. V 8. stoletju pred našim štetjem se je pomladanska točka premaknila v sredino ozvezdja Ovna. Takrat srečamo prve sledi filozofije, abstraktnega razmišljanja. V 14. -15. stoletju je Sonce doseglo sredino naslednje zvezdne slike – Rib. Spet sovpada datum centralne pozicije začetka pomladi s časom pomembne preobrazbe v zgodovini zavesti človeka. V renesansi, v kateri najdemo, da se religiozno čutenje in po naravi dana pobožnost umikata pred močjo dvomečega razmišljanja in argumentiranja, stoji Sonce v centru ozvezdja Rib.
Kaj to pomeni? Nova doba se razodene takrat, ko pride Sonce na dan pomladi v center nekega ozvezdja. Za manifestacijo novega očitno potrebuje čas priprav. Zdi se, kot da bi moral trajati 1000 let, ki so potrebna, da pomladanska točka, od vstopa v ozvezdje, doseže njegovo sredino. V 550 letih bo Sonce na dan začetka pomladi stopilo v ozvezdje Vodnarja. Šele okoli leta 3500 bo prišlo v center tega ozvezdja. Pogosto citirana Vodnarjeva doba je še zelo daleč. Tudi priprave nanjo so še daleč. Ne pa priprave na priprave. Te so očitne, aktualne in tema za sebe.
Dr. Wolfgang Held, a tempo

Izšel je zapis predavanj, ki jih je imel Dr. W. Held za društvo novembra 2002. Brošura z naslovom Spiritualna astronomija obsega 60 strani in je ilustrirana. Zapis je dragoceno branje in pomoč pri prizadevanju, da kozmos spet začutimo. Saj vemo. Dr. Steiner je nekje zapisal: »Duhovni napredek brez upoštevanja kozmosa ni mogoč.« Tel. 01/7540743

(Nadaljevanje Keplerjeva skrivnost o svetu)
KAKŠNE SO BILE PREDSTAVE O SVETU V PREJŠN JIH ČASIH

EGIPČANI
V tretji poatlantski epohi je bila v dolini Nila razširjena egipčanska kultura. Svetišča, templji in piramide pričajo, da so nosili Egipčani v svojih dušah nekaj čisto drugega kot Kaldejci. Egipčani so bili pretežno obrnjeni navznoter. Doživljali so, da v njihovi notranjosti deluje Sonce, Luna, planeti in zvezde stalnice. Čutili so, da jih kozmos oživlja, vodi in ohranja. Iz takega notranjega gledanja je priteklo znanje o gibanju zvezd do svečenikov, kraljev. Egipčanom ni bilo lahko, znajti se v zunanjem svetu, ki da je iz božjega sveta izpadel. Pretežno so bili orientirani na svoj notranji svet. V toku časa so stali v njem tako, da njihove predstave niso bile v polnem obsegu več uporabne za to, kar se je vidno dogajalo zunaj. Leto so jemali togo s 365 dnevi. Četrtino dneva, ki se sumira pri nas v naše četrto prestopno leto, so brez upoštevanja zanemarjali. Tako se je začetek leta in so se mnogi prazniki počasi premikali skozi letne čase. V 40 letih za 10 dni, v 400 letih za 100 dni in v 1460 letih za 365 dni. S tem so bili spet na začetku.
Največje čaščenje je v Egiptu veljalo Soncu kot kozmični domovini Osirisa. Sonce je bilo najvišji bog. Človeštvo je stremelo k Soncu, vse prizadevanje ljudi je stremelo k temu, da dušo tako prečistijo, da bi se po smrti lahko povezala z njim. Že za časa življenja so Egipčani hrepeneče strmeli nad bleskom in čistostjo Sonca in v svoji kulturi skušali vse oblikovali »Soncu podobno«. Za Egipčane je bilo Sonce center dogajanja. Res velja, da je bila egipčanska predstava o svetu orientirana k Soncu.

Echnaton daruje Soncu

PITAGOREJCI
Pitagora je živel približno od leta 580 – 500 pred Kristusovim rojstvom. Potem, ko je bil nekajkrat v Egiptu in orientu je v Italiji ustanovil šolo. Pismenih zapisov o Pitagori ni. Njegov nauk je znan po Pitagorejcih Philolaosu (konec 5. stoletja pred Kristusovim rojstvom) in Archytasu iz Tarenta (okrog 380 pred Kristusovim rojstvom). Pitagoras je želel s tem, da je izhajal iz števil in tonov, opozarjati na harmonijo in glasbo sfer v naravi in kozmosu. On naj bi bil, ki je besedo kosmos, kar pomeni okras ali red, prenesel na univerzum. Aristotel poroča: Pitagorejci mislijo, da sodi najdragocenejša stvar na najdragocenejše mesto, toda da je ogenj dragocenejši od zemlje. Tudi vsako mejo ocenjujejo kot nekaj pomembnejšega od tega, kar leži med mejama. Meji naj bi bili zunanji obseg in sredina sveta. »Ogenj« je treba razumeti v smislu štirih grških elementov; kozmološko bi lahko rekli tudi stvarniško »stanje pratoplote«. Okrog centralnega ognja so krožili Zemja, Luna, Sonce, Venera, Merkur, Mars, Jupiter in Saturn, pri čemer še vedno ni čisto jasno, kaj je bilo mišljeno s tako imenovano »Anti-Zemljo«. Philolaos je smatral, da eterski ogenj, ki svet obdaja, zelo počasi vrti tudi nebo zvezd stalnic od vzhoda proti zahodu. Po tem svetovnem nazoru naj bi se gibala tako Sonce kot Zemlja.
Pozneje piše Theon: »Tako naj bi imel svet kot kozmos in kot živo bitje tu svojo dušo, naj bi bilo Sonce, ki nas greje, srce vsega. Nekaj drugega da je pri živih bitjih sredina živega bitja kot taka in nekaj drugega sredina njihovega razširjanja. Tako da je središčna točka, sredina živosti, vedno razgibana in vedno dovolj topla okolica srca, iz katere izhajajo tudi vse duševne podbude. Kar se razširjanja tiče, da je naša sredina druga, namreč področje okrog popka.« V kozmosu da je »sredina razširjanja hladna in negibna okolica Zemlje«.

Pitagorejska predstava o svetu.

OD PLATONOVE ZAHTEVE DO PTOLOMEJEVE PREDSTAVE O SVETU
Platon (427-347 pred Kristusovim rojstvom) se je učil pitagorejskih naukov o številih in harmonijah pri Archytasu iz Tarenta. Močno je živel v orfejsko-dionizijskih predstavah. »Če torej imajo kot vodilni princip dušo vse stvari, ki se kjerkoli gibajo, ali ne bi morali reči, da je to tudi vladajoč princip neba?« »Nebeške duše« planetov so bile za Platona bogovi. Tako so se planeti lahko tudi le božansko gibali. To gibanje je bilo po pitagorejskem razumevanju enolično gibanje v krogu. Ko je prišla v zavest občasna povratna pot planetov, je astronom pretresen zaklical: »Ali je mogoče, da bog kot pijanec omahuje?« Platon je nato postavil nalogo, da je treba odkriti, katera gibanja so enakih oblik in urejena ter taka, da predstave gibanja planetov lahko potrdijo. To pomeni: opazovane poti naj bi na katerikoli način lahko razumeli kot enolično gibanje v krogih. S tem vprašanjem so se na različne načine ukvarjali grški astronomi v nekaj stoletij.
Klaudios Ptolemaios (100 – 178 po Kristusovem rojstvu) je vsa ta prizadevanja povzel in razvil po njem poimenovano geometrično sliko sveta. V njegovem delu, ki so ga pozneje Arabci imenovali »Almagest« (»velika sestava«), najdemo te, včasih zelo komplicirane slike deferentov, epiciklov in drugih krogov. V tej sliki sveta je Zemlja v centru vseh gibanj. Na to mesto jo je postavil predvsem Aristotel. Ptolomej je napisal še drugo delo, imenovano »Tetrabiblos« s prikazom povezav življenja v naravi in človeku z dogajanji v kozmosu. Lahko bi rekli, da je »Almagest« grška oblika kaldejske opazovane astronomije, »Tetrabiblos« pa izzven egipčanske »notranje« astronomije. Prva najde svoje nadaljevanje in obliko pri Arabcih v vsem srednjem veku, druga, znanje o povezavi med kozmičnimi in zemeljskimi pojavi, pa gre po skriti poti.

Geocentrična slika sveta z deferenti (veliki krogi) in epicikli (mali krogi) za poti planetov po Ptolomeju (shematično za Mars in Merkur).

SVETLOBA V KOSTEH
KAJ LAHKO NAREDIMO PROTI OSTEOPOROZI

Kadar smo zdravi, smo kot žarek proti silam težnosti Zemlje vzravnani proti nebu. Osupljivo je, da nas osteoporoza prav zato, ker postajajo kosti vedno lažje, pritiska s težo.

Po smrti razpadajo naše kosti najdalj časa. Trde so tako kot mrtev kamen. Človek bi verjel, da so čvrste in jih ni mogoče spremeniti. Zanimivo pri tem je, da se tisto, kar je v nas najbolj tekoče, najmanj oblikovano in najbolj gibljivo, naša kri, tvori v notranjosti kosti, v kostnem mozgu. Kri je simbol življenja, kosti pa smrti. Kljub temu sta v medsebojni zvezi.
Tako nespremenljivo toge pa kosti tudi niso. Kdor bi vsak dan treniral z utežmi samo z desno roko, ne bo razvil le vedno večji biceps, tudi kost njegove nadlakti bo na desni roki vedno močnejša. Kost postaja močnejša tam, kjer v telesu močneje deluje naša volja. Če se naša volja udejanja v eni okončini, se tam aktivira naša kri. Prekrvavljenost in toplota se, še preden se mišica skrči, dvigneta tako, da ju lahko merimo. Če volja trajno uporablja posebej določeno področje našega telesa – na primer zaradi nekega dela ali vrste športa, se to vidi tudi v obliki naših kosti. Velja pa tudi obratno: Če naša notranja volja s telesom noče imeti nobenega opravka, postanejo kosti slabotnejše. Če volja zaradi depresije hromi ali nekoga žalovanje po izgubah pripelje v situacijo, da se bivanje na Zemlji ne zdi več življenja vredno, pride lahko do mehčanja kosti. V čim večji meri dovolimo, da naše gibanje nadomesti avto in čimveč sedimo, tem manj »pomembne« in nežnejše bodo postale naše kosti. Posebno močno občutijo to astronavti. Stisnjeni so v majhen prostor in ne morajo premagovati niti težnosti. Že po nekaj tednih breztežnosti, so njihove kosti tako krhke, da se na Zemlji kaj hitro zlomijo. Pride do osteoporoze. Pri bolniku, ki je dolgo privezan na posteljo, opažamo isto. To se razvije tudi pri ljudeh, katerih življenje se odvija med pisalno mizo in televizorjem.
Na osteoporozo vpliva tudi hrana, čeprav pri tem ponudba kalcija sploh ni odločilna. Dokazano je, da pri otrocih in mladostnikih raste procent zlomov kosti proporcionalno z uživanjem Cole in osvežilnih pijač. Fosforna kislina, ki jo te osvežilne pijače vsebujejo, iz kosti izpira kalcij. Verjetno ima pretirano beljakovinska in sladkana hrana podobno delovanje.
Če izvzamemo medenico in glavo, so kosti podobne žarku. Tudi v notranjosti kosti najdemo nekaj žarkom podobnega v obliki kostnih mostičkov, ki se medsebojno prepletajo in se v ravnih linijah postavljajo v smeri delovanja teže in težo ulovijo. Pri osteoporozi predvsem ti mostički izginejo. Če osteoporoza napreduje, se verjetnost zlomov poveča. Do zlomov pride celo brez sile in celo spontano, pri čemer vretenčaste kosti lahko počasi zdrsnejo same vase. Zato so ljudje v starosti včasih upognjeni in manjši.
Medtem, ko se zdrav človek kot žarek postavlja proti sili težnosti Zemlje, na kateri stoji, proti nebu, ga pri osteoporozi prav s tem, ker postajajo kosti vedno bolj lahke, vedno bolj obremenjuje teža. Osupljivo. V resnici ima to opraviti s Soncem in njegovimi žarki. Svetloba Sonca se v naši koži preobrazi v vitamin D, ki ga potrebujemo, da bi zgradili kosti in znali gospodariti s kalcijem, ki se ne sme odlagati kjerkoli, temveč naj bi se odlagal v finih žarkih v notranjosti naših kosti. Ljudje, ki večji del ležijo negibni v postelji in ne pridejo nikoli na Sonce, svoje kosti zelo hitro raztopijo. Žene, ki visoko zravnane nosijo v puščavi svoje vrče z vodo, ne zbolijo za osteoporozo, čeprav njihova hrana vsebuje le malo mlečnih izdelkov. Osteoporoza tudi ni v prvi vrsti problem pomanjkanja substance. Pacienti z osteoporozo imajo v sebi pogosto mnogo kalcija, ki pa ga je najti kot poapnenje v njihovem ožilju namesto bi se fino oblikoval v mostičke kosti proti delovanju teže.
Kaj lahko storimo preventivno pa tudi za zdravljenje izgubljanja kalcija iz kosti postaja jasno,: Vedno, kadar prežamemo naše telo z voljo, kadar premagamo težo, se postavimo med zemljo in nebo, ko sprejmemo vase svetlobo, oblikujemo in krepimo naše kosti. Vsakodnevni najmanj polurni sprehod pri dnevni svetlobi je za kosti nekaj odličnega. Še bolj učinkovita je lahko zdravilna evritmija, ki telo zavestno prežame in ga privede v z dušo vodeno gibanje. Pri tem, na primer, lahko negujemo čustvo, da smo napolnjeni s svetlobo in dvignjeni v lahkotnost. Zdravila, ki spodbujajo živo gradnjo naših kosti, kot potenciran fosfor ( kar grško pomeni prinašalec luči), spodbujajo kvalitete notranje svetlobe in lahko pomagajo. Včasih je potrebno zdraviti obenem bolezni, ki izpiranje kalcija iz kosti povzročajo. To so lahko bolezni ledvic ali ščitnice. Na koncu je tako, da se v kosti vtisne tudi naša notranja volja in naša aktivnost. Res je, da prvenstveno nismo odvisni od zdravil. Z vsakim korakom, ki ga naredimo, z vsakim delom, ki ga opravimo in z našo notranjo držo, ki jo začutimo, kadar se krepko postavimo na zemljo in obenem stremimo k nebu, s svetlobo, ki jo vase sprejemamo in v svoji notranjosti sproščamo, lahko naredimo nekaj za to, da bomo imeli čvrste kosti tako dolgo, kot jih potrebujemo. Če potem, proti koncu našega življenja, interes za Zemljo upade, je zmanjšanje teže kosti čisto normalno, podobno, kot je bilo normalno, da smo imeli mehke kosti ob začetku našega življenja in so se šele sčasoma učvrstile. Bolezen in trpljenje se iz tega ne mora razviti.

Dr.Markus Sommer, antropozofski zdravnik

Zakaj glej:
Tema pokriva Zemljo
In ljudstva mrak.
Nad teboj pa vzhaja kot Sonce
JAZ SEM
In mogočnost njegove svetlobe
Zasveti nad teboj.
Izaija 60,2

ALI IMA TRPLJENJE SMISEL?

Trpijo lahko vsa bitja, ne samo mi, ljudje. Kaj pa se dogaja v bitjih ki trpijo? Na najpreprostejšem črvu vidimo, kako se zvija in stiska. Ponazarja, da v substanci trpljenja, ki jo v kozmosu najdemo, leži nemerljiva moč stiskanja in nekakšne koncentracije. Če si pogledamo duševno trpljenje vidimo, da v njem ni prisotna le ta sila stiskanja, temveč, da trpljenje dušo poglobi, da duše nič ne poglobi tako, kot prav trpljenje. Ko se trpeče bitje stisne skupaj, se mora poglobiti, nekako ponotranjiti, kar pripelje na koncu do neke vrste plodu, ki iz te koncentracije, iz zgoščevanja in poglabljanja nastaja.

Pot k modrosti
Plod je v tem, da so vse izkušnje in doživetja, ki so prežeta s trpljenjem, zanimivo obstojna. S tem, ko pride do stiskanja, s tem, ko pride do poglabljanja doživljanja, se rodi plod, ki je obstojen. Ne kot razpoloženje izkušnje, temveč kot zavest. Ostane kot zagotovilo najvišjega, na trajnost naravnane zavesti, ki jo od nekdaj imenujemo modrost. Ne izkušnje, ki bitje širijo, ga vlečejo iz telesa, temveč izkušnje, ki bitje v sebi zgostijo, stiskajo skupaj. Te postanejo pralastna lastnina tega bitja. Pred seboj imamo izkustveno stran trpljenja in bolečin: stiskanje – poglabljanje – ponotranjanje – individualiziranje izkušnje – modrost. Bistvena razlika pa je, ali trpimo, ker moramo trpeti, ali pa to isto trpljenje, ki ga moramo trpeti, tudi sprejemamo. S pripravljenostjo trpeti, ustvarimo možnost, da postane trpljenje plodno. S človeških trpljenjem, ki ni le nekaj potrebnega, temveč tudi nekaj prostovoljnega, nastane lahko v kozmosu substanca človeških izkušenj, ki v posameznih človeških dušah omogoča poglabljanje, ponotranjanje in nastajanje bistvenega.
Friedrich Benesch

V branje priporočamo prevod predavanja Dr. Steinerja z naslovom KAKO PREMAGATI DUŠEVNE STISKE DANAŠNJIH DNI in zapis predavanja Brigitte von Wistinghausen REINKARNACIJA IN KARMA Tel. 01 7540743
VABILA OBVESTILA

Od 17.12. imamo tudi osmo društvo AJDA, in sicer Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA Posočje s sedežem v Tolminu. Vsem članom novega, sestrinskega društva, posebej pa angažirani predsednici Mariji Poljanec naše prisrčne čestitke in najboljše želje!

Iniciativa Demeter, ki deluje v okviru AJDE Vrzdenec je počastila 80 letnico biološko-dinamične metode z izdajo glinenega planetarnega pečata planeta SATURN. Predsednik iniciative Franc Zavodnik vabi, da z nakupom planetarnega pečata podpremo delo te pomembne iniciative. Pečat po ceni 1.200,00 SIT za člane in 2.000,00 SIT za nečlane lahko kupite pri Elviri Devetak, GSM 040 742 428. Iniciativa DEMETER s pridelovalci, ki so si svetovno blagovno znamko Demeter pridobili, so naš ponos. Izrazimo z nakupom Saturnovega pečata – ki bo lep okras vašega posebnega prostora – podporo njihovim prizadevanjem.
Vsi kupci pečata, sponzorji, bodo vpisani v listo sponzorjev, ki jo bo iniciativa Demeter objavila v biltenu, v počastitev 80 letnice biodinamike.

Od 2. – 5. februarja 2005 je v Dornachu/Švica svetovni kongres biodinamikov. Tema je Kmetijstvo in kozmos. Kotizacija 230 CHF. Informacije na www.sektion-landwirtschaft.org ali e pošta sektion.landwirtschaft@goetheanum.ch

Biodinamika ni le blagodar za našo zemljo, rastline in živali. Tudi za nas je učitelj in vodnik. Tiste, ki so na poti biodinamike začutili potrebno po rednem, poglobljenem duhovnem delu vabimo, da se pridružijo bralnim skupinam, ki na tedenskih srečanjih prebirajo in poglabljajo dela Dr. Rudolfa Steinerja. Informacije o bralnih skupinah in vpis pri Michaelu Kärcherju na tel.01-4274184 ali na njegovem e naslovu:branka_michael@yahoo.de

Gospa Marina Nuvak iz Ljubljane pripravlja vseslovensko reprezentativno četrtletno revijo, ki naj bi povezovala iniciative, ki delujejo v duhu antropozofije, obveščala o njihovih dejavnostih in dala prostor tudi aktualnim sorodnim vsebinam. V reviji naj bi imela biološko-dinamična metoda dovolj prostora. Načrtujemo, da bomo za člane društva AJDA Vrzdenec s poravnano članarino dve številki nove revije kupili in članom poslali. Če bo revija ustrezala našim specifičnim potrebam, bomo naša društvena obvestila ukinili in članom priporočili, da se naročijo na novo revijo (predvideno ime revije je SVITANJA). Že danes e naslov : marina5@volja.net oz. telefon: 01-5490150.

Iz naše kartoteke smo črtali vse člane, ki članarine že 2 leti niso poravnali. Za več kot 100 članov je to zadnje obvestilo. Ker živimo samo od članarine je prav, da stroške delovanja društva nosimo vsi solidarno.

Prilagamo položnice. Članarina je ostala nespremenjena: za eno leto 4.500,00 SIT + 1 dan prostovoljnega dela! Setvene koledarje prilagamo brezplačno vsem, ki so s članarino na tekočem.

Založba AJDA je pripravila nove zapise predavanj, in sicer:
Dr. Steiner: Kako premagati duševne stiske današnjih dni,
H. Heilmann: Biološko-dinamična metoda kot kulturna naloga človeka,
Brigitte von Wistinghausen: Reinkarnacija in karma.
Dr. Seelbach: Individualnost kmetije in pomen živali na kmetiji,
G.W.Schmidt Eterska geografija
Dr. Zwiauer: Hrana je zdravilo,
Michael Kassner: Celostna prehrana 2, Pomen žit v prehrani (60 strani, tisk)
Matthias Thun BIO ČEBELARJENJE (60 strani, ilustracije, tisk).
Tudi letos smo tiskali stenski Setveni koledar POSTER
Čebelarji imajo z zdravjem čebel veliko težav, zdravila, ki jih uporabljajo pridejo lahko v med. Čebele tudi mi nujno potrebujemo. Tudi med potrebujemo, toda čist. Zato skušajmo čebelarjem pomagati. Tel. 01 7540743.

V začetku leta 2005 načrtujemo predavanja Dr. Zwiauerja in Wolfganga Findeisna. Vabila bomo razposlali naknadno

Moja najljubša slaščica:
Za 20 komadov potrebujem
25 dag lešnikov
10 dag mandljev narezanih
¼ kg celih mandljev (ki jih zavrem v vodi in oluščim)
jedilno žlico lupine biološko pridelane limone
malo cimeta
3 dag moke
5 dag medu
15 dag sladkorja
¼ l sladke smetane
4 jedilne žlice mleka
20 dag grenke čokolade
Lešnike pražim 6-8 minut in oluščim. V skodelici pomešam rezane mandlje, luščino limone, cimet in moko. Med, sladkor in sladko smetano pri srednji vročini 5-6 minut kuham. Dodam mešanico narezanih mandljev in kratko zavrem. Maso razpolovim. Polovico premešam z oluščenimi mandlji, drugo polovico z lešniki. Pekač namažem z maslom in tanko potresem z moko. Na pekač delam z žlico z mandlji in lešniki kroge do 10 cm premera. Pečem v z 200 °C segreti pečici 12 minut. Ko se ohladi, namažem s topljeno čokolado.

SUPER!
… in seveda sadni kruh po lanskem receptu

»Jaz sem pot, resnica in življenje« velja.
Dragi člani društva AJDA, dragi prijatelji in sopotniki na tej, tako potrebni poti,

želim vam doživetih praznikov,
ter obilico miru in luči, potrebne vztrajnosti, zvestobe in nesebičnosti v letu 2005.

Našli smo pot. Kakšna sreča. Pot je nekaj zunanjega. Resnica je znotraj. To mora z iskanjem, ponižnostjo, zvestobo, najti vsak za sebe. Da bi našli življenje.

In prav bo, da se še enkrat priklonim: brez vaše pomoči delo, ki ga opravljamo, ne bi bilo mogoče. Vsem za pomoč od srca hvala. Posebej Tebi, dragi Jože, draga Ana, draga Betka, Tadej, draga Lojzka, Sonja, Silva, Dani in Jože, Karlina in Katja, Boris, Majda in Nika, Danica in Janez, Tebi draga Jana, Pavel, Mojca in Jože, Branko… Bog lonaj in nam daj moči in prave popotnice za naprej!