Slika Golgote predstavlja velikonočni dogodek. Križanje in vstajenje. V spodnjem delu slike vidimo Zemljo z ljudmi, ki so se ob križu zbrali. Temno okolje še priča o »Križajte ga!«, ki se je zapisalo v nebo. Nad tem dogajanjem postava Križanega, polna svetlobe. V sredini slike se začenja križ, ki se je preobrazil v znak luči. Sega v nebo in barvo smrti preobraža v barvo velikonočnega vstajenja.
Križanje na Zemlji – zmaga nad smrtjo – vstajenje.
Kje pa danes najdemo znake premagovanja povsod prisotne smrti? Kje se dogaja vstajenje danes? Uničevanje življenja se ne odraža samo v tem, da neodgovorno izkoriščamo naravo, rastline in živali, namesto da bi zanje skrbeli. Kaže se v tem, da to dovoljujemo. Kaže se v odnosih, ki se vse bolj podrejajo materialnim koristim in se vse bolj reducirajo.
Zunanjim znakom sovraštva do življenja ustreza notranja smrt, ki zajema v obliki obupa, izolacije, praznine, izgube smisla in depresije danes vse več ljudi.
V tej situaciji se z vso resnostjo zastavlja vprašanje, s katerimi silami se v svojem življenju povezujemo. Ali se povezujemo v življenju s silami zatona, ki nas tako od zunaj kot v notranjosti ogrožajo, nam dajejo občutek nemoči, ali pa se povezujemo z impulzom svobode in odgovornosti, po kateri v svoji notranjosti hrepenimo?
Če se v ogrožujočih razmerah posamezniki povežejo, da bi prevzeli odgovornost in omogočili spremembe, so to dejstva, ki nas navdajajo z upanjem.
Politika in gospodarstvo se razvijata po lastnih predstavah. Posameznik je danes pozvan, da jima postavlja meje s tem, da sam prevzema odgovornost, sam postane aktiven in se tam, kjer nastajajo stiske, vmeša. Le tako moto nasprotnikov globalizacije »Drugačen svet je mogoč«, lahko postane resničnost.
S svojimi silami vstajenja je Velika noč – praznik vstajenja danes prisoten povsod tam, kjer se ljudje nesebično zavzemajo za več pravičnosti, več humanosti in več svobode.
Gesundheit aktiv 2006
Izdaja Društvo AJDA, Vrzdenec 60, 1354 Horjul, Tel. 01 7540743
V starih časih so zato, ker so živeli s krogotokom letnih časov, vsi ljudje po naravi vedeli, da obstojajo duhovni temelji sveta.
Da je človek lahko postal svobodno bitje, se je to znanje moralo izgubiti. Danes ga moramo na novo pridobiti. Pridobiti ga moramo iz stanja zavesti jasne, svobodne, v polni meri razvite osebnosti.
Združenje z duhovnimi bitji, ki se izražajo v letnih časih, nas bo lahko približalo centralnemu bitju našega kozmosa, ki od misterija na Golgati reprezentira na Zemlji vso polnost duhovnih temeljev sveta in se danes razodeva v eteričnem. Sergej O. Prokofieff
ŽIVIMO S KOLEDARJEM DUŠE
Izreke prebiramo in premišljujemo zjutraj in zvečer v tednu, za katerega veljajo
A. Velikonočno razpoloženje (7.-13.april)
Ko iz širin sveta
smislu človeka
Sonce govori
veselje iz globin se duše
v gledanju
s svetlobo združi.
Na sebe le zastrt
zdaj misel pošlje
v dalj prostora…
In nežno veže
človeško bitje
se na bit duha.
Ko po nemoči začutimo, da se lahko spet vzravnamo, pride trenutek sreče, ki nam odpre realen odnos do Kristusa Jezusa.
Rudolf Stiener: »Kako najdem Kristusa«
Goethejeva metamorfoza – most k duhovni znanosti
Center antropozofskega gibanja in splošne antropozofske družbe je »Svobodna visoka šola za duhovno znanost« v Dornachu pri Baslu v Švici. Glavni kraj njenega delovanja je že omenjena od daleč vidna stavba, zgrajena na hribu, imenovana na pobudo Rudofa Steinerja Goetheanum. To ime ni izbrano zato, da bi izkoristili dobro zveneče ime, temveč iz bistveno globjih razlogov. Antropozofsko orientirana duhovna znanost ima svoje korenine in predhodnico v težnjah po duhovnosti velikega nemško govorečega poeta in misleca J.W.Goetheja. Le v dobro pripravljenih tleh srednjeevropskega prostora se je sploh lahko razvila.
V biografiji Rudolfa Steinerja se to zrcali v dejstvu, da je v času študija na Tehnični visoki šoli na Dunaju osebno srečal in se tudi spoprijateljil z visoko cenjenim učiteljem, najpomembnejšim raziskovalcem Goetheja tistega časa, germanistom Karlom Juliusom Schröerjem. Ta je prepoznal poseben talent mladega študenta Steinerja in ga predlagal za izdajo Goethejevih prirodoslovnih del v »Kürschnerjevi nacionalni literaturni zbirki«. S tem povezana pozvanost je kasneje vodila Steinerja v arhiv Goetheja in Schillerja v Weimar, kjer je deloval od leta 1890 do 1897. Že omenjeni deli »Temelji spoznavne teorije Goethejevega pogleda na svet« in leta 1897 izdano delo »Goethejev pogled na svet« sta rezultat tega dela. Prirodoslovne študije Goetheja, ki so v glavnem veljale za odvečna stremljenja posebneža, ki k zadevam pristopa laično, je bilo potrebno zagovarjati pred forumom filozofov in prirodoslovcev 19. stoletja in jim pomagati, da pridejo do globjega razumevanja.
Razlog, da ta prizadevanja Rudolfa Steinerja, in številnih drugih raziskovalcev Goethejeve zapuščine, doslej niso privedla do prodora, ni v Goethejevem »neznanstvenem« pristopu, temveč v enostranskih vzorcih razmišljanja pretežnega dela znanstvenikov. Ti se kažejo v pojavih kot svetu vladajočem pozitivizmu in redukcionizmu. S tem povezani načini razmišljanja in raziskovanja so kot posebne deformacije materializma novega časa tesno povezani s problematiko in krizno situacijo človeštva 20. stoletja. Zato naj se jih na kratko dotaknemo.
V predkrščanskem času se je človek doživljal kot mikrokozmos, torej kot plod vsega makrokozmosa. V iskanju svojega duhovnega porekla je prejšnje človeštvo gledalo principielno navzgor. Čutilo je še s harmonijo planetarnih sfer zveneče, življenje napajajoče in z božanskimi stvarniškimi bitji prežeto okolje. V takih, z dušo in duhovnostjo prežetih nebesih, so ljudje še lahko iskali in vzpostavljali dialog s krščanskim Bogom očetom.
Današnja predstava o svetu, na katero tako močno vplivajo prirodoslovne predstave, je kozmos demitologizirala. Kozmos je pri njej bogov prazen umrl v preračunljivo strojnico sveta v kateri določajo baje vse dogajanje življenja prazne materije anorganski zakoni fizike. To tako reducirano pojmovanje pa je le zrcalo dejstva, da je moderen človek jasnovidne sposobnosti starega človeštva čisto izgubil in je svoj pogled, kar se zavesti tiče, omejil na zunanjo, materialno – čutno stran sveta. Taka izolacija zavesti je bila za doseganje svobode in samostojnosti človeka, človekovega JAZa, glede na zgodovino sveta kot že omenjeno potrebna.
Pogled novodobnega človeka, ki išče svoje poreklo, je sedaj usmerjen pretežno navzdol. Življenje organizmov naj bi nastalo v kompliciranih kemijskih procesih iz neorganskega sveta. Živi organizmi naj bi se v duhu monističnega razumevanja »čisto naravno« ob vseh mogočih zunanjih okoliščinah kot prilagajanje, selekcija, mutacija itd. razvijali vedno više do najmlajšega člena kraljestev narave, človeka. Tako gledano je tudi človek slučajen produkt brez cilja in brez smisla delujočih faktorjev. Ni govora o tem, da je naravo in človeka naredil stvarnik, temveč, da je človek svojo lastno sliko idealiziral in jo projiciral v nebo!
Na določen način je potem konsekventno, če vidimo v človeku le še višjega sesalca, ki ga oblikujeta dedovanje in okolje, in si to, da ima neumrljivo jedro le »domišlja«. Prav tako stališče zastopa redukcionizem (reducere – voditi nazaj), ki skuša, razložiti prvi višji nivo iz zakonitosti prvega nižjega nivoja. S tem potegne višjo stopnjo navzdol in negira njeno posebnost.
Tisočkratne izkušnje in v poizkusih dokazane odvisnosti zavesti od sistema živčevja in čutil so pripeljale do mnenja, da moramo gledati na duševno življenje živali le kot na neke vrste subjektivno doživeto in minljivo pobliskovanje, ki temelji na kemično fizioloških, električnih in drugih procesih. Velika občutljivost možganov kot se kažejo na primer pri pretresu možganov ali narkozi dozdevno podpira to mnenje. Eksistenca samostojne duševne sile ali celo duše se tako ne more smatrati za obstoječo. Živalsko telo, ki dozdevno ima dušo, ki je kot vsak organizem sestavljeno iz celic kot temeljnih gradbenih elementov, je tako torej konec koncev enako organski rastlinski stopnji. Toda tudi vsaka rastlina naj bi bila – tako pravi mehanistično mnenje – samo suma kompliciranih, po zakonih dedovanja v naprej programiranih kemičnih procesov, torej mrtva naprava. »Življenje« da je torej laični prividni pojem.
S tem je redukcionizem od nekdaj doživeto štiridelno postopno gradnjo kraljestev narave potegnil navzdol, na nivo organskega in je vse izenačil. Francoski raziskovalec J.O.de Lamettrie je to predstavo s svojo knjigo »L´homme machine« (človek stroj) že leta 1748 v naprej poimenoval.
Pravzaprav predstavlja navedeno redukcionistično pojmovanje neupravičeno prekoračenje meje, ki tako nadaljevanje raziskovanja narave, ki ustreza stvari in človeku, zelo ovira. Prodira v višja kraljestva narave in tudi za ta razglaša za splošno veljaven svoj način razmišljanja in svoje metode raziskovanja, ki so na anorganskem nivoju sicer brez nadaljnjega upravičene in uspešne. Gre za konsekvenco najprej pretežno angleško govorečih mislecev kot Locke, Berkeley in Hume, ki so zastopali filozofske smeri empirizma in pozitivizma in puščajo veljavo le čutno zaznavnemu svetu v možnosti njegovega kvantificiranja, striktno pa odklanjajo, četudi samo teoretično, vključevanje nadčutnih faktorjev, torej vsak metafizičen način opazovanja. Takega ekstremnega pojmovanja, ki se je lahko razvilo samo v duhovni klimi nominalizma, sicer ne delijo vsi znanstveniki v polni meri, v praksi naravoslovnega raziskovanja in njihove tehnike eksperimentiranja pa delajo na visokih šolah in inštitutih skoraj izključno po metodah, ki izhajajo iz tega.
Redukcionizem in pozitivizem morata moderno duhovno znanost čisto odklanjati; sta najhujša nasprotnika načina opazovanja, kot ga zahteva čas, opazovanja, ki skuša v opazovanje narave principielno vključiti tudi duhovne aspekte. Kdor uvidi njuno enostranskost in nesposobnost, zajeti resnično bistvo organskega, duševnega in duhovnega življenja, bo z velikim interesom prisluhnil temu, kar je bilo vodilo Goetheju ko je razvijal raziskovalno metodo, ki bi ustrezala principom organskega in bo njen pomen za svet znal prav ceniti.
Pri svojih dolga leta trajajočih botaničnih študijah Goethe nikoli ni izhajal iz teorij, temveč kot vsak pravi znanstvenik iz čimbolj točnega in obširnega opazovanja rastlin samih. Zato je zelo spoštoval raziskovalsko pridnost in točnost Linnéja, ki je kot prvi prirodoslovec privedel dozdevno nepregledno polnost rastlinskega sveta v pregleden sistem in je klasificiral rastline po karakteristikah njihovega cvetja. Na drugi strani je Goethe opazil, da opazovanje, ki se orientira po zunanjosti, razumskem opazovanju, resničnemu bitju rastline ne ustreza in se človek bitju rastline s tem ne približa. Na koncu je odvisen ves napredek znanosti od pravilno zastavljenega vprašanja. Univerzalno naravnan duh Goetheja je iskal splošen, nadrejen princip, ki je moral biti temelj vsemu nastajanju rastlin. Izraža se na primer v tem, da vsaka rastlina, kljub vsem različnostim od vrste do vrste, obarva svojo postavo listov v zeleno in ima svoje snovne temelje v procesu asimilacije. Kaj pa naredi rastlino za rastlino?
Najprej nas zmede pestrost, ki je ne srečujemo le v tisočih vrstah ene same rastlinske družine, temveč že pri eni sami rastlini. Ta kaže najrazličnejše oblike: klične liste, oblike v cvetni kroni, prašnike itd., celo zeleni poganjek enoletne rastline kaže ponavadi čisto različne oblike listov. Listi, ki rastejo blizu tal so nerodni, klični listi so si pri različnih rastlinah podobni, okroglasti. Nato preidejo v polno izoblikovane, pogosto zelo močno razčlenjene liste v sredini stebla, se nato proti cvetu spet poenostavijo, zmanjšajo in zožajo, nato pa se oblikujejo v konico. Goethe pravi, da s polnim dojemanjem dogajanja v toku rasti od faze širjenja in krčenja (glej sliko) pri točnem opazovanju odkrijemo, da so deli obarvane cvetne krone in tudi prašnikov, pravzaprav še zelen, močno zmanjšan list cvetne čaše, preobraženi listi. To se lahko neposredno odčita na ob začetku še zelenem popku tulipana, ki se nato rdeče obarva ali v deformiranem listu, ki je, tik pod cvetom pol zelen in pol rdeč, in najdemo da manjka med šestimi cvetnimi listi. V cvetu sicer ponavadi manjka prehod listov cvetne krone v prašnik. Toda pri vsaki vrtnici to spet lahko najdemo (slika ). Tudi plod se oblikuje – sicer manj jasno prepoznavno – iz zraščenih in odebeljenih listnih zasnov.
Metamorfoza cvetnih listov (2. krčenje) listov cvetne čašice in prašnika pri vrtnici. Prehodne oblike lahko razumemo kot deformacijo.
Tudi obliko semena določata eden ali dva čisto majhna klična lista, ki se pri kaljenju nato jasno razvijeta. Vsa rastlina je gledano »naprej« in »nazaj« en sam list!
Opisana nenehna sprememba postave –metamorfoza lista – prežema torej vso diferencirano rast nadzemeljske rastline. Z odkritjem, da je list organska praoblika, ki je osnova vseh tako različnih naknadnih tvorb rastlinskega procesa, je Goethe v svojem stremljenju, da bi v vseh delih rastlinskega organizma našel skupni element, naredil velik korak naprej. To njegovo odkritje je priznala tudi botanika. Toda »prarastline«, ki jo je iskal, s tem še vedno ni našel. Goethe pa je bil že pred Haecklom in Darwinom raziskovalec porekla, dedovanja. Jasno mu je bilo, da so se različne vrste neke družine kot na primer 6000 vrst ranunkulacej morale razviti v toku let iz ene, relativno nediferencirane rastlinske postave. Toda kje bi bilo mogoče najti plastično, vseh diferenciacij še sposobno izhodiščno rastlinsko postavo, ki bi bila lahko začetek vseh rastlin? Goethe jo je srečal v Italiji na potovanju, ki je njegovega raziskovalnega duha na novo spodbudilo s polnostjo cele vrste mediteranskih rastlin, ki jih ni še nikoli videl. Čakalo ga je veliko presenečenje! Prarastline, ki jo je iskal, ni mogoče najti s čutili, ker je zastopana kot v vsaki posamezni rastlini prisoten nadrejen, oblikujoč in ustvarjajoč princip. Prarastlina deluje in jo lahko zajamemo v zakonitostih, ki so temelj metamorfoze rastlinske postave.
Goethe je odkril to zakonitost v trikratnem širjenju in krčenju listov, ki prežemajo rastlinski organizem kot v polarnostih nastopajoče faze oblikovanja. Spoznal je, da krčenju v najvišjih listih z viškom v listih cvetne čašice in v cvetnem popku, sledi drugo širjenje v cvetni kroni. To preide v drugo krčenje s tvorbo malih prašnih listov v pestič in plodnico. Temu sledi z nabrekanjem plodu tretje širjenje, ki se konča v semenu z zadnjim in najmočnejšim krčenjem vse rastline, ki rast tudi zaključi.
Shema prarastline in temeljni zakon metamorfoze. Tri izmenične faze širjenja in krčenja
Goethejeva prarastlina torej ni fizična tvorba, s čutnimi očmi je ne moremo videti. Toda, ali je zaradi tega res »samo ideja« v nominalističnem smislu, morda teoretičen poskus pojasnjevanja ali samo hipoteza? Rudolfu Steinerju se je zastavljalo to kot centralno vprašanje. Nanj je odgovoril v pozitivnem smislu s spoznavno teoretično osvetlitvijo Goethejeve metodike. Goethe ni nekaj le razumsko ugotovil, temveč je v živem načinu razmišljanja rastlinske rasti plasticiral v svoji notranjosti in pojemsko doumel njen trikratni življenjski ritem. Tako je v notranjosti lahko prepoznal kaj v vsaki rastlini kot nematerialni princip deluje, kaj se, da bi se pokazalo, odene v njene snovi. Ne šele pri človeku, že v rastlinskem organizmu imamo torej opraviti s srečevanjem dveh svetov. Zato za resnično razumevanje rastline le na fizično »pozitivističen« ali molekularno biološki aspekt omejen način opazovanja, ne zadošča.
Temeljni pojmi Goethejevega nauka o metamorfozi so metamorfoza, širjenje in krčenje, polarnost in izpopolnjevanje. To so ključni pojmi, ki bi – pravilno razumljeni in uporabljeni – biologiji odprli pot do bitjem ustreznega doumevanja vseh organizmov. Njihovo poreklo ne bi bilo pojmom fizika podobno logično sklepanje, temveč v »v opazovanju utemeljeni presoji« . Bistven napredek Goethejeve metode je videl Rudolf Steiner v notranji gibljivosti, ki je v stanju, slediti procesom, ki v nekem organizmu nastajajo.
V fazi širjenja se vgradi »idealno-duhovna komponenta« v snovnost sveta in pride na prvi stopnji do izraza. V zoženju, ki vedno ustreza nekakšnemu nazadovanju, zmanjšanju ustvarjenega, organizaciji nazaj, se ta komponenta spet umakne. Vsakokraten cvet neke rastline ni slučajen produkt neke mutacije. Goethe ga označuje kot stopnjevanje. Vsem rastlinam lastno zelenilo se preobrazi tu v vse spektralne barve. To je obogatitev, ki v duhu nauka o metamorfozi pomeni: v določeni rastlini delujoča ideja se spet pokaže na višjem nivoju ponovno in popolneje izražena. Fizično je v stanju, da svoje resnično bitje bolje izrazi. Pri izpopolnitvi gre za pravo nadaljevanje razvoja, ki ga je torej potrebno prepoznati kot čutno – nadčutno dogajanje.
Če bi se rastlina sedaj izživela v lepoti listov cvetne krone in bi postala poln cvet, bi bil nadaljnji razvoj zanjo zaprt. Šele ponovno krčenje tja do razblinjanja v prašnih listih omogoči preko oprašitve, ki jo lahko primerjamo s ponovnim »najti se« in »zbrati se« neke ideje v čutnem svetu, tretjo in zadnjo gesto nadaljnjega razvoja. Tvorba plodu vse bitje rastline zbere v materialno obliko in se v zrnu semena iz vezanosti na snov skoraj čisto umakne. Razvoj je torej mogoč samo v polju napetosti polarnih procesov! S širjenjem in krčenjem gledamo na nadrejene evolucijske in involucijske procese, ki jih lahko primerjamo z dihanjem med snovnim in nadsnovnim svetom, med materijo in duhom. Kot bomo še videli, so temelj življenja višjih kraljestev narave isti pra-principi v ustrezno spremenjeni ali duhovni obliki.
Tako kot mora potovati vsak nov planet ali umetno narejen satelit po zakonitostih elipse, se mora vsak organizem razvijati po pra-principih Goethejevega nauka o metamorfozi. Zato je Rudolf Steiner imenoval Goetheja »Kopernika in Keplerja« organskega sveta.
Goethe se je zavedal temeljnega pomena svoje metode, kljub temu, da jo spoznavno teoretično ni zmogel utemeljiti. Enkrat pa je omenil: Kdor je prarastlino kot idejo dojel, bo lahko sam iznašel rastline, ki se morajo izkazati kot prave. Pri tem seveda velja, da je potrebno dojeti vsakokraten tip posamezne velike rastlinske družine, lilije, rožnice ali kompozite kot metamorfoze prarastline in jih določiti kot podrejene ideje ter jih diferencirati naprej. Kdor doživi, kako lahko pri geometričnem razmišljanju že omejen pojem enostranskega trikotnika delimo v predstavi v brezštevilne, neskončno mnoge ostrokotne in topokotne trikotnike, ki so vsi različni, pa kljub temu »pravilni«, bo gornjo Goethejevo izpoved razumel. Obenem pa se bo zavedel, zakaj je mogoče, da se en edini rastlinski tip, kot na primer družina rožnic deli v okrog 3000 različnih vrst. V vsaki ideji je kot praslika prisotna ustvarjalna sila oblikovanja, ki se lahko tisočkratno razodeva. Samo po sebi razumljivo je, da igrajo vlogo pri tem vsakokratni zunanji pogoji in prilagajanje tem, pa tudi drugi faktorji. Toda: okolje lahko zastavlja le vprašanja, na katera temeljna duhovna instanca, ki v organizmu živi, iz notranjosti aktivno
V dneh 22. in 23. julija organiziramo predvsem za čebelarje obisk pri čebelarju Friedmannu v Nemčiji. Obiskali bomo tudi biološko dinamično kmetijo in poslušali predavanje dipl. Ing. Heilmanna z naslovom Biološko dinamično gospodarjenje je kulturna naloga človeka. Stroški izleta so 23.000,00 SIT. Prijave sprejemamo.
odgovori. Zanemarjanje tega dejstva zapira na tragičen način moderni biologiji dostop do bistva življenja in preprečuje spiritualizacijo prirodoslovja. Današnji prirodoslovec pa bi, če bi se spomnil na zgoraj omenjeni geometrični proces oblikovanja, izveden v samem človeku, prišel do plodnega vprašanja, če ni tako tudi v vsej drugi naravi prisotno smiselno načrtujoče stremljenje in ustvarjalna moč oblikovanja nematerialne narave.
Drug Goethejev izrek, ki prav tako osvetli njegovo oceno v zvezi s plodnostjo metode, ki jo je ustvaril: rad bi šel na potovanje v Indijo, ne tako zelo zato, da bi videl novo, temveč da bi novo opazoval na moj način. To je med drugim poizkusil s tem, ko je razširil svoje morfološko opazovanje tudi na žival in človeka. Pri tem je odkril kost med vilicami in skušal doumeti lobanjsko kost kot metamorfozo in stopnjevanje hrbteničnih vretenc. Tako je bil Goethe na najboljši poti, odkriti prasliko živali, četudi te krone svojega morfološkega študija ni več doživel. V sledečem poglavju se bo pokazalo, da lahko gledamo kot na prasliko tudi na idejo človeka samega.
Na koncu tega poglavja si z Goethejem kratko oglejmo nastajajočega človeka. Rast otroškega organizma je pogojena s stalno delitvijo celic in njihovim izjemnim razmnoževanjem. Telo se s tem po velikosti in masi stalno veča. Mati lahko celo vsak dan na tehtnici odčita kako njen dojenček napreduje. Stojimo pred, četudi zelo kompleksno, organsko »širitvijo«. Toda, ali je to odraščanje otroka res samo dogajanje, ki ga lahko zajamemo celično biološko, kvantitativno v »pozitivističnem«, materialističnem smislu?
Z Goethejevimi očmi gledano, prisostvujemo vseljevanju duhovnega principa, ideji človek, ki se počasi, toda ciljano z močjo oblikovanja in življenjsko voljo vgrajuje v ponujeno ji telesno osnovo. Otroška rast, globlje in resnično razumljena, je izraz procesa utelešenja, torej neprestanega srečevanja duha in materije. To, kar se vteleša, se izraža v prvem smehljaju otroka prav tako, kot v tem, da se otrok nauči pokončne hoje in govora. Vodi do nezmotljivega srečanja z duhom drugega človeka in šele to srečanje je na koncu koncev vir materinske ljubezni, da, ljubezni človeka do človeka.
Toda tudi človeški organizem se lahko razvija samo v polju napetosti polarnosti. Vsemu življenju nadrejeno nasprotje je nasprotje med nastajanjem in minevanjem, rojstvom in smrtjo. Gledano od zunaj moramo doživljati, kako se organizem stara. Tudi če se vsak disk v hrbtenici zoži samo za en milimeter, se organizem zmanjša za tri centimetre. Ženski organizem izgubi relativno zgodaj sposobnost razmnoževanja. Počasna izguba vode v koži naredi prve gube in vse manjša vitalnost ne zadošča več, da bi osivele lase oskrbela z barvnim pigmentom. Grozi nam, da postanejo kosti lomljive, da izgubljajo kalcij. Stojimo pred involucijsko fazo, ki traja mnoga let in je povezana s »krčenjem in tvorbo nazaj«, involucijo.
Kdor vidi le te zunanje in v svoji vrsti nedvomno negativne pojave staranja, mu grozi nevarnost, da reagira s strahom ali depresijo. Celosten goetheanističen pristop pa bo morda usmeril pogled na to, da se pri tem tisto, kar je duhovno bistvo počasi umika iz svoje organizacije, se ločuje od svoje povezanosti na telo, da pripravi svojo dokončno osvoboditev iz področja zemeljske minljivosti. Prav to osvobajanje lahko človeka, ki se stara, vedno močneje pripelje do samega sebe. V procesu ponotranjanja, ki spremlja normalno involucijo, se lahko zasveti preudarnost in modrost. To stopnjevanje v dogajajoči zrelosti let omogoča, da srečujemo tudi sočloveka z več razumevanja, z dobroto in blagostjo, da postanemo z eno besedo rečeno poduhovljeni in človeški.
Gre za že v prvem poglavju omenjeno bitje JAZa, ki se v polju napetosti nakazane polarnosti razvija in duševno-duhovno zori.
Ker pripelje človeka goetheanistična metoda do nad-materialnih sil oblikovanja, ki v organizmih delujejo, lahko pripelje obvladovanje te metode vedno bolj do praktičnega premagovanja nominalizma in intelektualizma sedanjosti. Samo na materialistične elemente usmerjeno pozitivistično naravoslovje se bo od človeka vedno bolj oddaljevalo. Goetheanizem že na najnižji stopnji življenja, torej že na čisto organsko-rastlinskem področju prepoznava v tem delujočo duhovnost, pa četudi v tako nepopolni obliki. S tem predstavlja tudi usmeritev k človeku, v katerem stopi v stvarništvu dejavna duhovnost do izraza na enkraten način. Z Goethejevo metodo ne postane mogoča le spiritualizacija biologije, temveč počlovečenje vsega prirodoslovja. S tem je obenem zgrajen most k antropozofiji kot »ozaveščanju naše resnične človečnosti« (Rudolf Steiner).
To bomo skušali v nadaljevanju vedno jasneje osvetliti in na času primeren način na novo prikazati postopno gradnjo kraljestev narave, ki jo je redukcionizem povsem niveliral.
Delno iz Dr.Walter Buehler Antropozofija kot potreba našega časa (se nadaljuje)
ŠE NEKAJ OBVESTIL
V petek, 21.4. ob 18. uri, dan pred dnevom Zemlje, pripravlja Društvo za ekologijo in varstvo okolja Borovnica v OŠ AM Slomška na Vrhniki svečano prireditev pod naslovom VODA JE KLIC SRCA. Kdor se ne bo odločil za predavanje Dr. Zwiauerja prisrčno vabljen!
»Skup držimo, pa bo šlo!«
Zaživele so naše nove, vsak dan boljše spletne strani. Naslov
Mi vabimo K DOBERMU BRANJU vas, vi povabite prijatelje!
Redko v življenju imamo priložnost, podpreti nekaj
velikega, res potrebnega in dobrega. Izkoristimo to
priložnost. Združeni zmoremo več. Prilagam
pristopnice za članstvo v gibanju za pravičnost in razvoj.
počitek in učenje na Lošinju od 16. do 23. septembra do letos delil z nami Wolfgang Findeisen! Listo udeležencev smo že odprli!
V reviji Lebendige Erde smo prebrali oglas. Spet je dobavljiv Latvijski okopalnik. Cena je 220,00 €, stroški pošiljanja 50,00 €. Interesenti naj se javijo na tel. društva ali neposredno naročijo v Nemčiji na fax 0049 7631 12043 g. Hergarten
Marca 2007 načrtujemo obisk biološko dinamičnega centra SEKEM v Egiptu z ogledom kulturnih spomenikov Egipta. Cena za 8 dni 1.100,00 €. Več informacij na društvu.
Antropozofski zdravnik Dr. Šimetin vodi 12.5. skupino v Međugorje. Priporočamo!
V naših obvestilih začenjamo vrsto
člankov na temo čebelarjenja
Čebele so ogrožene. Z njimi tudi naši pridelki in tudi človek sam. Reševanje problemov, ki jih imajo čebele in čebelarji mora biti tudi naša stvar. Ker človek današnjih dni gradi najprej na razumu je potrebno, da si situacijo najprej predočimo in bi tako stisko lahko doumeli in našli moči in načine, kako pomagati. Kar se čebelarstva tiče je Slovenija na podoben način dežela v razvoju, kot je bila na področju kmetovanja pred 15 leti. V tujini je stvar drugačna. Torej bomo predstavili dobre primere iz tujine. Našim članom naj bodo članki poziv, da se v javnosti zavzemamo za prepoved uporabe strupov, ki čebele uničujejo, med čebelarji pa za ekološki način čebelarjenja brez uporabe strupov za zatiranje varoe in bolezni čebel. Iz lastnih izkušenj vemo, da je biološko-dinamično pridelovanje hrane ne samo mogoče temveč najboljše. Kot lahko pripeljemo do novega zdravja zemljo in rastline velja, da bodo čebele spet zdrave, če bomo z njimi delali po meri bitja čebele in preprečili zastrupljanje.
VISOKO ODLIKOVANJE ZA DEMETER – ČEBELARJA
Z nagrado za spodbudo ekološkega kmetovanja odlikujejo v Nemčiji obrate, ki so v prakso svojega obrata vpeljali in uresničili inovativne dosežke posebnih vrednosti.
V ZR Nemčiji je Zvezno ministrstvo za zaščito potrošnikov, prehrano in kmetijstvo odmerilo za to nagrado spodbudnih 25.000,00 €. V letu 2003 je dobil to nagrado Demeter čebelar Günter Friedmann.
Günter Friedmann ima na svetu največje Demeter čebelarstvo (leta 2003 400 čebeljih družin) in se zavzema že več kot 20 let za še vse premalo znano čebelarjenje po meri čebele. Le malo kateri potrošnik se pri uživanju medu zaveda, da za večji del čebel čebelarji ne skrbijo tako, kot bi to čebelam ustrezalo, temveč se tudi pri čebelah prakticirajo nekaj podobnega kot pri masovni reji drugih živali.
Težišče prizadevanj Demeter čebelarjenja je čebelam ustrezna nega čebel. Ta daje čebelam možnost naravne gradnje satovja in razmnoževanja z roji, tako, da čebele lastne potrebe in nagone lahko izživijo. Za reguliranje parazitov, predvsem varoje, uporabljajo Demeter čebelarji izključno organske kisline, ki jih v majhnih količinah med že po naravi vsebuje in ki ne puščajo v medu in vosku nikakršnih zaskrbljujočih ostankov.
Günter Friedmann je eden od pionirjev ekološkega čebelarjenja v Nemčiji in je prispeval pomemben delež pri izdelavi in uresničevanju smernic za ekološko čebelarjenje. Ekonomija in ekologija sta pri tem načinu čebelarjenja uravnotežena, si ne nasprotujeta in tvorita temelj nove čebelarske kulture. S predavanji, članki, seminarji in ne na koncu z izobraževanjem prihajajo iz čebelarstva Friedmann drgoceni impulzi. Vsakodnevno delo s čebelami dopolnujejo raziskovalni projekti ki se posvečajo vprašanjem čebelam ustreznega čebelarjenja in raziskovanjem učinkov čebelarskih mer na čebelje družine. Eden takih projektov je bila primerjava matic čebeljih družin iz Demeter čebelarstva in matic iz konvencionalne reje in raziskava o delovanju biološko-dinamičnih preparatov na čebelje družine.
Posebno pozornost posveča čebelarstvo Friedmann tudi sršenom. Na vseh čebelnjakih najdemo pri Friedmannu tudi pripravljene vabe za gnezdenje največje evropske ose (Faltenwespe), kot prispevek za njeno zaščito in ohranjanje. Nemški zvezni Urad za zaščito naravnega okolja je imenoval Günterja Friedmanna za zastopnika interesov teh insektov.
Nagrado ministrstva za spodbujanje ekološkega kmetovanja je bila res dodeljena posebnemu, vse pohvale vrednemu obratu. V čebelarstvu Friedmann še daleč ni cilj le velikost obrata. V ospredju je pionirsko delo na področjih vseh vprašanj ekološkega čebelarjenja.
Vir: Demeter Gartenrundbrief
ČEBELE UMIRAJO ZARADI PESTICIDA GAUCHO
Čebelarji in okoljevarstveniki zahtevajo v Nemčiji takojšnjo prepoved pesticida »Gaucho« pa tudi drugih sredstev, ki vsebujejo učinkovino imidacloprid. Vse izgleda, da učinkovina v razsežnih področjih Evrope povzroča umiranje čebel. Zveza nemških poklicnih čebelarjev, zveza okoljevarstvenih društev Nemčije in Pobuda proti nevarnostim, ki jih širi firma BAYER, so ministrico Renate Kuehnast pozvali, da za tako dolgo prekliče za pesticid dovoljenje za prodajo, dokler njegovo učinkovanje ne bo bolje raziskano. »Renate Kuehnast mora tako kot francoska vlada preklicati dovoljenje in umakniti iz trga vse pesticide, za katere sumijo, da predstavljajo nevarnost za čebele«, zahteva predsednik Zveze poklicnih čebelarjev Nemčije Manfred Hederer. »Comité Scientifique et Technique«, ki ga je pooblastila francoska vlada, je pred kratkim ugotovil, da predstavlja »Gaucho« kopel za semena za čebele izjemen riziko. »V duhu zaščite okolja in potrošnikov se mora dovoljenje za uporabo tega sredstva v Nemčiji še enkrat preveriti«, je izjavil Florian Schoene, agrarni referent Zveze društev za varstvo okolja.
Proizvajalec imidacloprida je Bayer-koncern iz Leverkusna. V Nemčiji se sredstvo pod imenom »Gaucho« in »Chinook« uporablja predvsem pri pridelovanju ogrščice, sladkorne pese in koruze. V preteklih letih je v Nemčiji in v Franciji pomrlo polovico vseh čebel. Tudi populacije divjih čebel in drugih vrst insektov so se grozljivo zmanjšale. Firma Bayer je lansirala vest, da je študija francoske oblasti za prehrano AFSSA ovrgla očitke proti sredstvu »Gaucho«. To trditev pa je sam predstavnik AFFSE zavrnil.
Letni obseg prodaje imidacloprida iz proizvodnje firme Bayer presega letno pol milijarde eurov. S tem sodi ta pesticid k najpomembnejšim proizvodom firme Bayer. »Kljub hudi škodi, ki jo povzroča okolju, se podjetje prav zato proti prepovedi prodaje brani z rokami in nogami« pravi Philipp Mimkes, predstavnik Pobude proti nevarnostim, ki jih širi firma BAYER.
Vir: DEMETER, Gartenrundbrief 6/2004
»GENDRECK WEG«
Švica je energično zavrnila zeleno gensko tehniko! V referendumu so se državljani Švice presenetljivo jasno izrekli za časovno omejeno prepoved gensko tehnično manipuliranih proizvodov. Državljani so s tem glasovali proti svoji vladi. Za čas petih let je pridelovanje gensko tehnično manipuliranih rastlin v Švici in uvoz spremenjenih organizmov prepovedan. V iniciativi proti genski tehniki so se zdrdužile okoljevarstvene organizacije, združenja za zaščito potrošnikov in združenja kmetov. (vir dpa 27.11.2005)
PODROČJA BREZ GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMOV
2. evropska konferenca Berlin 14.-15.1.2006 www.gmo-free-regions.org
Ali bodo gensko tehnično spremenjene rastline kmalu uspevale širom Evrope? Če bodo vprašani državljani, temu ne bo tako. Večina prebivalcev Evrope zavrača gensko tehnično spremenjene organizme v svoji hrani. Medtem ko agrarni koncerni s svojimi partnerji ki pripadajo znanosti in vladam še vedno poskušajo vse, da bi gensko spremenjene rastline uvedli v poljedelstvo Evrope, se je več kot 160 regij, 3500 mest in občin in deset tisoče kmetov razglasilo za »cono brez genske tehnike«. Njihovo število stalno narašča.
Posnemajmo jih!
Ne pozabite na dan prostovoljnega dela na
Centru društva. Odslej je povezan
z možnostjo brezplačnega zdravljenja!
R A K
Iz prikazov v egipčanskih templjih vemo, da so Egipčani v naši zvezdni sliki Raka videli svetega hrošča Skarabeja, simbol Sonca in prenove, ki so ga risali na neštetih amuletih in pečatih.
Drugače stari Grki, ki so v tej zvezdni sliki videli raka, poslanega od boginje Here nad Herakleja, ko se je ta boril z lernejsko kačo (zvezdna slika Hidre).
Kralj Euristej, je namreč junaku Herakleju naložil kot drugo nalogo, da usmrti hidro iz Lerne. Heraklej se je najprej zaman boril z deveteroglavo kačasto pošastjo. Namesto vsake glave, ki jo je odsekal, sta zrasli iz krvavečih ran dve ali tri nove. Da se ubrani strupenih pikov hidre je moral junak zbrati vso svojo pozornost. Boginja Hera je Herakleja od rojstva sovražila in zasledovala,
ker je bil sin njenega moža Zeusa, ki se je spečal z umrljivo žensko. Toda vse težave, ki jih je Hera Herakleju položila na pot, so se izkazale le kot preizkušnja njegovih moči in so krepile njegovo samozaupanje. Tako se je dogodilo tudi v času Heraklejeve borbe s Hidro iz Lerne. Hera je hotela odvrniti Heraklejevo pozornost, da bi ga tako hidra v trenutku nepozornosti lahko pičila in usmrtila. Velikemu raku je zato zapovedala priti iz močvirja. Rak se je za hrbtom približal junaku in ga s svojimi kleščami uščipnil za peto. Heraklej pa se zaradi raka ni kot je upala Hera obrnil, temveč je naredil velik korak nazaj in je raka poteptal. Da je rak ovekovečen na nebu, se ima baje zahvaliti Heri.
Za Rimljane je predstavljal odprt kup zvezd Presepe, jasli, polne sena, ob katerih sta stala dva osliča, severni in južni osel. Tako se ti zvezdi še danes imenujeta. Jasli in osliče naj bi v zvezde spremenil Zeus. Zanimivo je, da o zvezdni sliki Raka ne najdemo več legend. Moramo pa le verjeti, da se ta zvezdna slika ni določila slučajno, temveč iz visoke modrosti. Morda ji pridemo na sled, če se z živaljo samo, z rakom, natančneje ukvarjamo. Rak živi v vodi in diha kot riba skozi škrge. Podnevi je rad v
Izšel je zapis predavanj Dr. Zwiauerja
ANTROPOZOFSKA MEDICINA. Priporočamo!
svoji votlini pod kamnom ali v podobnih skrivališčih in šele ko se stemni gre da si poišče hrano. Če raka opazujemo, pritegne našo pozornost najprej njegov oklep. Ta obdaja žival kot neka bojna oprema. Del na glavi in prsih je čvrst, v zadku pa je sestavljen iz gibljivih obročev. Dolge tipalke obtipajo vse, kar ni znano. Le počasi se rak premika s svojimi pari nog naprej in nosi škarje pred seboj kot orožje. Če se približuje sovražnik ali če grozi nevarnost, se takoj umakne v svoje skrivališče. Z močnimi udarci svojega zadka, se bliskovito premika nazaj. To je bistvena razlika v primerjavi z obnašanjem rib. Te se vedno obračajo k svetu in puščajo svet za seboj. Raki se le previdno gibajo naprej, držijo svoje klešče v pripravljenosti, bežijo pa tako hitro kot mogoče v slepem zaupanju v svet za seboj. Tudi zvezdna slika raka se na nebu prividno premika nazaj. Da bi rasel, se rak levi. Svoj oklep odloži. To se dogodi zelo modro tako, da rak preneha jesti in mu je oklep prevelik. Obenem izloča kalcij iz svoje kože v poseben prostor v želodcu. To se dogaja tako dolgo, da se oklep razpoči in se rak iz njega izvije. Nekaj časa je skrit in brez oklepa. Takrat raste. Nato začne na koži spet nalagati kalcij, si naredi nov oklep in živi tako spet naprej. Res posebna žival, ta rak. Tako na Zemlji kot na nebu.
VABILA in OBVESTILA DRUŠTVA AJDA VRZDENEC
21. april, petek ob 19. uri na Waldorfski šoli predavanje Dr. Zwiauer
BITJE RASTLINE Šele zaradi rastline je res, da nas hrani naša Zemlja
22. april sobota, ob 17. uri Waldorfska šola predavanje Dr. Zwiauer
KDO SEM, OD KOD PRIHAJAM IN KAM GREM
Začetnike in tiste ki bi radi znanje obnovili, tudi člane drugih društev, vabimo na.
SPOMLADANSKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE
za pridobivanje temeljnega znanja iz biodinamike. Srečanja vodi Meta Vrhunc. Dopoldanski del je namenjen teoriji, po skromnem skupnem kosilu sledi praktično delo. K enolončnici se priporočamo za poslastice. Prinesite steklenice (po možnosti ne plastične), da bi iz vsakega srečanja zmešan preparat lahko vzeli s seboj in ga takoj uporabili tudi v svojem vrtu. Kotizacija 2.000,00 SIT.
29.4.06 sobota od 10. do 17. ure na Vrzdencu prvo srečanje za začetnike. Teorija: Razvoj, stanje in perspektive kmetijstva, temelji biološko-dinamične metode (štiridelnost narave in človeka). Praksa: kompost, prepariranje, mešanje in škropljenje pripravkov. Prinesite viške semen in sadik!
6.5.06 sobota od 10. do 17. ure na Vrzdencu drugo srečanje za začetnike. Teorija: dinamika v biodinamiki: kozmični ritmi, delo v skladu s kozmičnimi ritmi, kaj so etri- energije življenja, kako uporabljam Setveni koledar, b-d preparati,. Praksa: izdelava preparata kremen v rogu, visoka greda
13.5.06, sobota od 9.30 do 17. ure vabimo na sedež društva na Vrzdenec na
spomladanski seminar o preparatih z izkopavanjem preparatov
ki bo obenem tretje srečanje za začetnike
Dopoldne teorija: biološko-dinamični preparati, izdelava in uporaba. Po 13. uri praktično delo. Enostavno kosilo bo. Priporočamo se za poslastice ali predjedi. Prinesite škornje, rokavice in predpasnike, kdor bo vzel preparate naj vsekakor prinese čiste, majhne steklene kozarčke in temno stekleničko za baldrijan. Ta naj bo temeljito oprana in 20 min sterilizirana na 150°C. Enkratna udeležba na seminarju za preparate je pogoj za dodeljevanje preparatov! Prinesite viške sadik za zamenjavo in prodajo!
20.5.06 sobota ob 17. uri predavanje Wolfganga Findeisna na Waldorfski šoli
Tretje predavanje na temo Delovanje v eteričnem, organi kot temelj učenja. Katero vlogo igrajo jetra.
27.5.06 sobota od 10. do 17. ure na Vrzdencu četrto srečanje za začetnike Teorija: Kompost, gnojenje, kolobar, pleveli, škodljivci, orodja. Praksa: komposti. izdelovanje škropiva proti škodljivcem.
GREMO, GREMO, GREMO
3.6.06 v soboto gremo na izlet Načrtujemo ogled rojstne hiše Dr. Rudolfa Steinerja, udeležbo na predavanju v počastitev Dr. Steinerja v okviru Steinerjevih dni v Donjem Kraljevcu, srečanje s člani b-d društva Duga iz Čakovca in obisk na biodinamičnem posestvu v Ispanku na Mađarskem. Informacije in prijave na tel. 01 7540743.
10.6.06 od 10. do 17. ure peto srečanje za začetnike. Teorija: biološko-dinamično sadjarstvo. Praksa: Izdelovanje preparata iz kravjeka po Mariji Thun, izdelava paste / premaza za sadno drevje.
17.6.06 od 10. do 17. ure šesto srečanje za začetnike. Teorija: SEME je kulturna dediščina. Kako pridelujemo semena. Zakaj je hrana DEMETER zdravilo? Kaj pomeni kvaliteta Demeter? Kaj pomeni celostna prehrana? Kako do blagovne znamke Demeter? Praksa: predstavitev in ogled kmetije, mešanje in škropljenje preparatov.
24.6.06 od 18. ure do poznih ur praznujemo na Centru društva AJDA Vrzdenec Janezovo. Podelitev diplom tistim, ki so dokončali začetni tečaj, kres, koncert, prijateljevanje. Vabljeni!!!