Razmišljamo o Kristusu in skušamo doumeti. Se skrivnosti z miselnostjo današnjega človeka sploh lahko približamo? Poglejmo kaj pravi Dr.Rudolf Steiner:
Kar se je dogodilo v misteriju na Golgoti je bil resnično največji dogodek v vsem času zgodovine človeštva. Mogočno kozmično bitje Kristus je šlo skozi izkušnjo smrti, združilo se je z Zemljo in odtlej doživlja življenje na Zemlji v dušah ljudi.
Času misterija na Golgoti pa je dal svoj pečat tudi nadangel Mihael, ki upravlja s kozmično inteligenco. Že pred misterijem na Golgoti in več desetletij po njem, je inspiriral človeštvo, da bi počasi lahko razumeli, kaj Kristusov impulz in misterij na Golgoti pomeni.
Kaj pa po tem in danes?
Od 16. stoletja je pritekla iz duhovnega sveta pobuda, ki je omogočila razvoj znanosti. Znanost je povzročila, da so duše s semeni zemeljskega materializma prinašale odtlej v duhovni svet vedno več teme in povzročile, da se je tam oblikovala »sfera črnega materializma«.
Kristus je to sfero v ponovni žrtvi za človeka v duhu manihejskega principa vzel v 19. stoletju v svoje bitje da bi jo preobrazil. Ta žrtev omogoči vstajenje Kristusove zavesti v ljudeh.
Od konca 19. stoletja spet priteka v svet neposredna inspiracija nadangela Mihaela. Duhovni svet, ki je dotlej inspiriral znanost, inspirira sedaj z nadangelom Mihaelom v ljudeh duhovno spoznanje.
Po 20. stoletju se bo uveljavljalo namesto znanosti z neizmerno globokimi čustvi povezano duhovno spoznanje, ki bo napolnjevalo ljudi. Ljudje se smejo postaviti v duhovno luč, ki jo daruje Mihael. Kdor to luč začuti, lahko razume pomen časa, ki nastaja in opazi svitanje razodetja, ki bo v naslednjih nekaj stoletjih življenje na Zemlji preželo. Kristusovo žrtev na Golgoti, njegovo povezovanje z našim življenjem pa tudi njegovo drugo žrtev bomo lahko vedno bolje razumeli.
Pomlad, prešerno radost našega planeta nad dolgo in težko pričakovano izpolnitvijo, nove razsežnosti življenja po času teme, začutimo kot odsev vstajenja v svoji notranjosti.
V času misterija na Golgoti večji del sodobnikov ni mogel verjeti, kako mogočen dogodek v evoluciji Zemlje se je zgodil. Tudi v našem času zunanji svet dogajanja ne more doumeti, celo za tem teži, da moč materializma še poveča. Tisti, ki prihajanje bodočnosti čutijo, pa čutijo v sebi dolžnost, biti voljno orodje razodetij ki pritekajo, pomagati graditi tisto, od razodetja samega odvisno moč, ki je potrebna, da se bo to razodetje med človeštvom lahko širilo.
Delno iz Dr. R.S. predavanje od 2.3.1913
ŽIVIMO S KOLEDARJEM DUŠE
Izreke prebiramo in premišljujemo zjutraj in zvečer v tednu, za katerega veljajo
A. Velikonočno razpoloženje (7.-13.april)
Ko iz širin sveta
smislu človeka
Sonce govori
veselje iz globin se duše
v gledanju
s svetlobo združi.
Na sebe le zastrt
zdaj misel pošlje
v dalj prostora…
In nežno veže
človeško bitje
se na bit duha.
B Drugi teden (14.-20.april)
V zunanjost kozmosa
čutil moč misli
svojo lastnost izgubi;
Duha svetovi spet najdejo
rastočega človeka
ki najti mora
svojo kal pri njih
a v sebi
duše svoje plod
C Tretji teden (21.-27.april)
Vsemirju govori,
pozabi sebe
in svojega porekla spomni se
rastoč človeški jaz:
V tebi, ko osvobodim se
iz mojih lastnosti okov,
odkrijem moje pravo bitje.
D Četrti teden (28. april – 4. maj)
Bitja mojega
Zdaj čutim bit:
Tako čuténje govori,
Ki
v od sonca obsijanem svetu
Z valovi se svetlobe združi;
Razmišljanju za jasnost
Podariti toploto hoče.
V enost čvrsto povezati:
Človeka, svet.
E. peti teden (5.-11- maj)
V svetlobi, ki iz globin duha
V prostoru plodno tke –
bogov dejanja razodeva:
V njej bit duše
razodene se
Razširjena tja k svéta biti
In vstala
Iz notránje
Ozke lastnosti moči .
Človek kot duhovno bitje
Skrivnost JAZa
Vprašanje, kaj resnično je bitje človek, je neločljivo povezano z vprašanjem njegovega naravnega porekla. Gledano mitološko je to za človeštvo prastaro vprašanje sfinge in obenem centralno vprašanje antropozofije. Na drugi strani ne bo našel rešitve nihče, ki v znanstvenem smislu ne skuša razjasniti razlike med psiho in pneumo, dušo in duhom. Na tem področju imamo opraviti z veliko napako vseh tistih, ki se s človekom poklicno ukvarjajo, posebej teologije in psihologije. Konfesionalno vezano krščanstvo je to vprašanje celo blokiralo. Na koncilu v Konstantinoplu so leta 867 našega štetja negirali trihotomijo, tridelnost, delitev človeka na telo, dušo in duha, s tem, da so duha kar »ukinili«. Na to, razvoj krščanskega starega sveta obremenjujoče dejstvo, je Rudolf Steiner vedno znova opozarjal. Cerkveni očaki so preprosto določili, da človek obstoji samo iz telesa in duše z »inteligentnimi lastnostmi«. Lahko bi si zastavili vprašanje, zakaj se nesmrtnost ne pripisuje potem tudi nedvomno prisotni živalski duši, če se pripisuje nesmrtnost tej duši? Prav gotovo je to stališče cerkve podprlo materialistično obravnavanje človeka za katero se je opredelilo poznejše prirodoznanstvo.
Zunanjega sorodstva človeka z živalskim svetom ne more nihče porekati. Očitno je moral človek v kakršnikoli obliki preživeti živalske predstopnje. Kot že omenjeno, sodi k veličastnim odkritjem prirodoznanstva odkritje biologije, da so se vsa živa bitja te zemlje postopoma razvijala iz primitivnih predstopenj počasi naprej in da so vsa med seboj v sorodu, kar se izraža v podobi drevesa razvoja. Celica kot osnovni element vseh organizmov na zemlji s svojimi v jedru prisotnimi dednimi mehanizmi, je za to nezmotljiv dokaz. Neupoštevanje duhovnih, stvarniških faktorjev razvoja pri Darwinizmu, pa je razumevanje evolucije vodilo v materialistično enostranskost in je razvrednotilo človeka na nivo bitja » gole opice«. V to verjamejo danes milijoni ljudi. Temu, kar se iz tega lahko razvije, če postane iz tega življenjska praksa v družbi in odnosih, smo bili priča v dvanajstih letih terorizma »Tretjega rajha«. Nečlovečnost in barbarstvo. Toda, ali smo se za zgodovino iz tega dovolj naučili?
Če stvarništvo v človeku res doseže čisto novo stopnjo in predstavlja človeštvo četrto kraljestvo narave, mora biti nekaj, kar človeka – kljub obstoječemu sorodstvu – od živali bistveno razlikuje. Že v drugem poglavju te knjige smo ugotovili, da je to v nas delujoč princip JAZa. Ta predstavlja četrti, samo človeku pripadajoč člen bitja in obenem jedro njegove duše. Kot duh prihaja na poti individualizacije iz duhovnega sveta, človeka dvigne iz samo vezanosti na svojo vrsto v individualnost in skriva v sebi zaradi svoje božanske prasubstance neminljivost.
V nasprotju z eterskim telesom, ki našemu zavednemu opazovanju sploh ni zaznaven, lahko vsak človek JAZ zazna. Sveti v zavesti JAZa skozi občutek za samega sebe. Do bolj budnega zaznavanja JAZa in s tem h krepitvi in oživljanju predstave o JAZu, ki se najprej zasveti le v mislih, vodijo že omenjene miselne vaje zaznavanja samega sebe. Duh v nas pa nima prav nobene s čutili zaznavne kvalitete kot smo jih vajeni pri tem, kar s čutili lahko zaznamo. Ni bel ali črn, ni sladek ali kisel, ni oglat ali okrogel, ni trd ali mehek. Da se ga zavemo je težava prav v tem. Z razmišljanjem, ki ni vezano na čutila, to zmoremo. Kdor nima v svojem spominu le predstave ali slike, temveč pozornost usmerja na tisto instanco, ki le-te oblikuje, ureja in pripelje iz spomina ali jih med seboj povezuje, ki tok misli vodi, ki izgubljeno misel na novo poveže, se bo na nov način zavedel notranjega izvora ustvarjalne aktivnosti in moči: v dejavnosti razmišljanja delujočega bitja JAZa. Pri razmišljanju o razmišljanju je človek v »izjemnem stanju«, kot je to imenoval Rudolf Steiner v svoji »Filozofiji svobode«. Tako stanje pa lahko vzpostavi vsak razmišljajoč človek, ki se ne ustraši notranjega napora razmišljanja o samem sebi. To stanje vodi obenem do doživetja svobode, ki je v bitju JAZa utemeljena, do instance, ki je nadrejena vsem mislim, čustvom in impulzom volje.
Posvečencu Mojzesu se je razodel Bog sam v gorečem grmu z imenom: «Jaz sem, ki sem.« Šele Grki pa so zmogli to bitje JAZa, ki ga nosi v sebi vsak človek, zajeti v pojem in definirati. V besedi entelechia, ki jo imamo od Aristotela, najdemo tako miselno besedno tvorbo. Sestavljena je iz treh grških besed: en – v ali znotraj, telos = cilj, smisel in echen = imeti. Entelechia se po tem takem lahko opiše kot princip, ki nosi v sebi smisel svojega bivanja, ki svoj cilj določa sam, zunanjost nanj ne vpliva ali ga celo določa. Aristotel potrjuje, da se s tem namiguje na duhovno jedro človeka, ko govori o tem, da je človek »prijatelj bogov«, ker mu je dana entelechija. Da je tudi prakrščanstvo to razumelo tako in gleda, če je bilo govora o entelehiji, v človeku na božansko – duhovno, izhaja iz besed cerkvenega očeta Originesa, ki je imenoval Boga »najvišjo entelehijo«. Samo po sebi umevno se izraža tisto, kar je najbolj notranje, torej ideja nekega bitja, tudi v postavi njegove zunanjosti. To je pripeljalo do danes običajnega pojmovanja pojma entelehija, če pod njim razumemo samo »princip oblikovanja« ali »silo, dejavno z določenim namenom«. Goethe posega nazaj na prvotni pomen, če govori v zvezi s prarastlino o »entelehiji« v smislu uresničene stvarniške ideje.
Že omenjen razvoj stvarništva v smeri ponotranjanja doseže v človeku najvišjo stopnjo. Kot entelehija – kot z duhom nadarjen organizem je najbolj ponotranjeno in najbolj zavedajoče se bitje stvarništva.
Toda, ali se ne mora ta notranjost izraziti tudi tja do zunanjosti, torej tja do fizične postave in tja do čutno zaznavnega vedenja prav tako, kot je to opisano za astralno telo? Iz tega vprašanja rezultira druga pot, pot fenomenološko se približati JAZu in s tem skrivnosti človeka, ki jo bomo na kratko opisali. Pot vodi nazaj do naravnega porekla človeka.
Pri tem se pri poizkusu, govoriti o človeštvu kot novem, četrtem kraljestvu narave, takoj pojavi velika težava. Vsako kraljestvo narave ima namreč tisoče primerkov ene vrste, ki so razen tega zelo različni. Enovita vrsta človeka pa kaže v svojih belih, rumenih in črnih predstavnikih tako majhne razlike, da se ne morejo primerjati niti s pestrostjo ras psov. Ali to očitno osiromašenje, ki je podobno reduciranju na eno samo vrsto, ne izniči pojma samostojnega kraljestva narave? Ali ni človek le morda pripadnik 193. vrste opic kot ga prikazuje moderna antropologija in ki je s tem tudi – kot vsaka žival – določen samo s tem, kar je podedoval in po tem, kar mu posreduje okolje in ga tako tudi moramo razumeti?
Moderna, v svetu razširjena teorija evolucije in porekla, je človeka tako približala kraljestvu živali, kot to v celi zgodovini človeštva še nikoli ni bil slučaj. V božanske višine kozmosa svojčas usmerjen pogled, je danes enostransko uperjen navzdol. Kaže na to, da imenujem le nekaj primerov, kar se enako kot v živalskih organizmih dogaja v oplojeni jajčni celici človeka, ali na organizacijo hrbtenice v stadiju dojenčka, ki kaže neverjetno zvezo z vretenčarji in sesalci. Lahko bi našli na stotine podobnih primerov. K temu pridejo moderne vedenjske raziskave, ki tudi v psihološkem smislu poudarjajo dokazljivo sorodstvo človeške in živalske duševnosti.
V duhu tu zastopanega mnenja je višji razvoj v dodatno kraljestvo narave mogoč samo, če delujejo v dogajanje nove, nadčutne sile. Nobenega višjega razvoja ne bi bilo, če ne bi učinkovalo obenem nekaj navzdol v telesno – snovne temelje. Pogoj za življenje in napredek življenja je vedno srečevanje dveh svetov. Da bi lahko dali prostor novi obliki življenja moramo pri tem, na kar naj še enkrat spomnim, posebnosti in sile oblikovanja prvega nižjega kraljestva narave v veliki meri odriniti. Obenem postavlja višji princip v svojo službo nižji in starejši princip, brez da bi ga popolnoma izničil. Stoji mu polarno nasproti, mu je nadrejen in je obenem pogoj stopnjevanja. Če obstoja JAZ, ki je zmožen dvigniti človeka iz kraljestva živali, bi morali najprej tipične živalske karakteristike in pojavne oblike odriniti in omejiti, torej – vsaj relativno – oblikovati nazaj ali pa jim sploh ne dovoliti da se oblikujejo. Že opisani demineralizaciji in de-vegetabilizaciji bi moral slediti proces de animalizacije, neke vrste razživaljenje, in sicer kot prvi pogoj dvigovanja na višjo stopnjo. Nujnost in plodnost tako nenavadno zastavljenega vprašanja, ki ga v šolski znanosti nikoli niso zastavljali, se kaže v mnogih presenetljivih pojavih, ki to potrjujejo.
Naj opozorim na nekaj fenomenov. Hrbtenica višje razvitih sesalcev se preko trupa nadaljuje v oblikovanje repa ali vlečke ali pa vsaj v nastavek repka, kot ga ima zajec. Pomislimo, kako zgovorno izrazno možnost za svoje duševno doživljanje ima pes zaradi gibljivosti svojega repa! V telesni organizaciji človeka se ta tipično živalska karakteristika oblikovanja »potegne nazaj«. Namesto živalskega repa najdemo le še nekaj zakrnelih vretenc trtice. Na drugi strani živalskega telesa je glava potegnjena ven kot neke vrste podaljšek horizontalne linije hrbtenice k gobcu ali pa k daleč ven segajočemu smrčku. Pri oblikovanju glave človeka je rast čeljusti močno zmanjšana in zadrži se stadij, ki ga mladič opice zelo hitro preraste. Naj pri tem spomnimo na delo zoologa Westenhoeferja z naslovom »Človeku lastna pot« iz leta 1943, ki prepričljivo dokazuje, da številne tvorbe pri človeku niso bolj popolne ali diferencirane kot ustrezni živalski organi, temveč ohranijo primitiven, razmeroma nediferenciran stadij, torej neke vrste nižji razvoj. To velja npr. tudi za zobovje. Bodalu podobni sekalci in podočniki zveri in njihovi kot nož ostri, ozki kočniki so specializirani na lov živali in predelavo mesne hrane. V nasprotju s tem lahko široke, tope kočnike in popolno odsotnost podočnikov pri prežvekovalcu na prvi pogled prepoznamo kot funkcijo za mletje pri živali, ki žre rastline. V nasprotju s tem je človeško zobovje popolnoma nediferencirano in ni opredeljeno na noben poseben način prehranjevanja. Westenhoefer človeka v primerjavi z opico analizira tako točno, da lahko izjavi:«Človek ni nikoli imel antropoidom podobnih podočnikov«, ki so kot znano, pri vseh človeku podobnih opicah zelo močno oblikovani.
Tudi človeška roka zadrži v preprosti delitvi na pet relativno nediferenciran stadij embrionalnega razvoja, skozi katerega se mnoge živali hitro razvijejo naprej. Živalske okončine so potem kot noge ptiča, kopita konja, šape leva ali lopate krta, visoko specializirane, razvite in prilagojene v določenih smereh naprej. Človek lahko to pomanjkljivost izravna samo zaradi iznajdbe ustreznih orodij. Podobno je s kopiti in kremplji v primerjavi s slabotnimi roževinastimi ploščicami človeških nohtov, ki se res dozdevajo kot oblikovane nazaj.
S kakšnim okrasom se lahko pohvali kozorog zaradi svojega mogočnega rogovja ali pa jelen štirinajsterec. Ali ne bi pri človeku, baje gospodarju ustvarjenega, smeli pričakovati posebno očitne »krone« njegove glave? Toda o tem ni govora!
Vsaka višje razvita žival je dobila v zaščito pred vremenskimi neprilikami in drugimi okoljskimi vplivi svoji vrsti ustrezno obleko kože kot luske, perje ali dlako. Dodatno opremo te obleke z vzorci, grivo, čopom itd. lahko občutimo kot tipično karakteristiko živalskih možnosti oblikovanja, kot poseben izraz živalske astralnosti. Človeku dlakasta obleka v pretežnem delu ni dana. Izraz gola opica kaže jasno na najprej nerazumljivo pomanjkljivo opremo, ki smo jo od narave dobili. Potrebno jo je prav spoznati!
Podobna pomanjkljivost se kaže če primerjamo barve človeka z barvami najrazličnejših vrst živali. Kakšna pestrost barv se kaže v barvitosti metuljev ali tropskih ptic, v vzorcih, trakovih ali lisah dlak mnogih drugih živali! Kako zelo nas navduši lesk zlate ribice ali z barvami okrašena pavova pahljača. Sposobnost tvorbe barv pri človeku popolnoma obledi. Tudi na to opozarja Westenhoefer. Najbolj ubog pri tem je belec, ki so ga porjaveli Indijanci svoje čase imenovali bledoličnik. Svetlolas tip z modrimi očmi niti v laseh niti v roženici nima nobenih pigmentov več. Mogoče je v tej pomanjkljivosti utemeljena želja mnogih Evropejcev po porjaveli koži, ki nam, tako se dozdeva, približa naravo. Toda tudi še tako dolgo sončenje ali višinsko sonce nam nikoli ne bo posredovalo pigmenatacije črnca, ki, kar se tega tiče, presega vse ostale rase.
Če pogledamo na navedene pomanjkljivosti ali fenomene zadrževanja, potrjujejo de-animalizacijo, ki je za nastanek človeka potrebna. Vse posebnosti, ki jih pri človeku pogrešamo, so tipično živalske karakteristike in izraz astralnosti, ki vsako žival prežema in organizira in na poseben način prilagaja okolju. Toda odsotnost teh ne predstavlja našega resničnega bitja, temveč je samo nepogrešljiv pogoj za višji razvoj. Odkrita de-animalizacija najavlja vstop JAZa v stvarništvo, ki mora astralnost odriniti nazaj.
Tvorbi nazaj ali zadrževanju pa lahko in mora slediti stopnjevanje. Kot izraz za vključevanje duha, na kar bomo sedaj morali usmeriti našo pozornost, najdemo pri človeku karakteristike, ki ga na bistven in enkraten način razlikujejo od živali. Gre za pokončno hojo, za sposobnost govora in razmišljanja in s tem povezane anatomske danosti.
Taki koraki spoznanja naj bi preprečili nevarnost, da bi predstavo »človek ima svoj JAZ« ali »je individualno duhovno bitje« razumeli samo kot trditev ali dogmo in vsebino nečesa, kar je treba verjeti. Omogočajo nam, da pojem JAZa začutimo na drug način, ga na ta način razširimo in oživimo. Če se ne držimo le togih definicij so tudi naše misli podrejene notranjim procesom rasti in zorenja.
Osvoboditev prednjih okončin iz funkcije premikanja in nošenja štirinožca tudi lahko smatramo za neke vrste razvoj nazaj. Ta šele omogoča stopnjevanje rok in dlani v orodje in izrazno sredstvo človeškega duha.
Nastane edino bitje stvarništva, ki se giblje resnično vzravnano!. Opice so zaradi svojih predolgih rok in nog bitja, specializirana za gibanje v drevesih pragozda. Samo človek zmore na primer koleno res stegniti, zaradi česar je zoolog K.G. von Baer svojim študentom dopovedoval: »Vsaka kreatura se postavi pred človeka z upognjenim kolenom«. Vzravnana drža je neposreden izraz v notranjosti bivajočega duha, ki vodi do prežemanja človeka z JAZom.
Živalsko oddajanje glasov smo lahko že spoznali kot metamorfozo dihanja. Pri stopnjevanju v človekov govor je nadaljnji razvoj živalskega oddajanja glasov kot funkcija JAZa v ritmičnem sistemu posebno jasno prepoznaven. To metamorfozo naj bi zato še enkrat bolj natančno obdelali, saj se pri tem v malem ponavlja razvoj stvarjenja kot celote.
V neizčrpnih, kontinuiranih postopkih delitve celic, do katerih prihaja podnevi in ponoči se rojevajo v kostnem mozgu človeka in sesalcev pri živalih predoblike rdečih krvnih telesc. Stojimo pred prekipevajočim eteričnim dogajanjem življenja. Pri vgradnji železa v obliki hemoglobina se najpomembnejši element celice, njeno jedro, s svojimi kromozomi popolnoma uniči in oblikuje nazaj. Pri tako imenovanem zorenju te celice gre za uničenje njene sposobnosti delitve in razmnoževanja, za notranji proces devitalizacije, ki je razlog kratke življenjske dobe eritrocitov, ki traja le deset tednov. Eteričnemu življenju polarno nasprotujoče so sile astralnega telesa, ki v notranjosti povzročajo proces razgradnje. Lahko bi ga primerjali s trganjem trave kopitarjev na paši. Šele s tem je mogoče stopnjevanje v živalim lastno dihanje, v katerem je astralno telo, kot opisano, dejavno neposredno, četudi ostane vezano na življenje vsega organizma in mu tudi služi. Pri oddajanju glasov pa dvigne vdihavanje na naznačen način na višjo stopnjo, da bi razodelo svojo notranjost.
V z duhom nadarjenem človeku prežame funkcijo dihanja astralnemu telesu nadrejeno bitje JAZa. Živalskemu oddajanju glasov podobno jokanje dojenčka in majhnega otroka se pri obvladovanju govora umakne v tej meri, kot JAZ prežame telo. Stopnjevanje, do katerega pride, je prepoznavno predvsem na tem, da beseda ne izraža samo razpoloženja duše, temveč vsebuje pojemski smisel, ki priteka iz glave. Beseda postane nosilec idejnih vsebin, ki jih prežema sposobnost razmišljanja in je v stanju pri tem nadaljnjem razvoju oddajanja glasov sporočati soljudem neizčrpno duhovnost, ki se v človeški glavi zasveti.
Pri oblikovanju pojmov nivojev bitja človek smo vedno znova govorili o pritekanju sil višjega nivoja, ki telo, ki ga te sile prežamejo, dvignejo za eno stopnjo, telo reorganizirajo in se pri tem utelesijo. Da tako mnenje ni zgolj teorija, lahko doživimo na lastnem organizmu iz prejšnjega opisa. Mi sami puščamo da tečejo iz glave navzdol tam oblikovane nevidne in neslišne duhovne vsebine razmišljanja, ki prihajajo iz višjega sveta. Utelešajo se v procesih metamorfoze zračnega toka in toka izdiha, povezane s tvorbo nazaj in zastajanjem, ki se pri oblikovanju vokalov in konzonantov preoblikuje popolnoma na nov način in postanejo tako za fizični sluh čutno zaznavne. Iz te skice pa se lahko vidi tudi, kako lahko uporabljeno znanje o nivojih bitja nauk o človeku razširi in poglobi.
Tretji, glavni izraz stopnjevanja v skupni organizaciji človeka, ki ga pogojuje vstop JAZa, najdemo v oblikovanju možganov. Z razsodnostjo nadarjen človek razvije ta inštrument zavesti in razmišljanja mnogo bolj kot vse živalske vrste. Njegovi možgani so – če primerjamo z živalmi – najtežja stvar v odnosu na telesno težo. V nasprotju z zadržanim razvojem čeljusti človeka se oblikuje mogočen obok lobanje in obenem za človeka karakteristično čelo. Za njim ima dovolj prostora skoraj kilogram in pol težka masa možganov, približno trikrat težja od možganov primerljivih opic. Človeka so zato označili kot možganskega specialista, kot na primer govedo, ki ima štiri želodce in velik vamp lahko imenujemo specialist prebave. Pogoj za to pa je, da najprej še zelo plastična in ne v naprej določena tvorba možganov doživi v številnih učnih procesih in v dejavnosti razmišljajočega duha svojo dokončno notranjo členitev in dozorevanje. To najvišjo stopnjo organizacije živčevja in možganov v vrsti vretenčarjev moramo razumeti kot izraz za to, da se v najbolj zavednem bitju stvarništva več ali manj topa zavest živalskega sveta stopnjuje v zavest JAZa.
Duhovno bistvo ideje se je v človeku potegnilo skupaj in utelesilo v en sam organizem, medtem ko sicer kot tipus učinkuje in je porazdeljen v mnogih tisoč rastlinah iste vrste, v kraljestvu živali v astralnem svetu pa je kot že omenjeno prisoten kot skupinski duh neke živalske vrste (II. poglavje). Pri človeku stojimo pred rojstvom osebnosti in individualnosti! V njem se stopnjuje narava od samo bitja v rang ustvarjalnega bitja. Duhovno-božanski mu je svet sam v iskri JAZa vcepil svojo pralastno božansko substanco. Ta zasveti v »nebeški luči razsodnosti«. Tvorba vedno novih ras in številnih vrst, ki fizično nastopajo je zato nemogoča in je razlog za na začetku omenjeno zunanje »siromaštvo« kraljestva človeka. Stvarniški proces se je od zunanjega za naravo značilnega dela umaknil in prelaga svoje težišče v notranjost. Človeški duh ga nadaljuje sam, s tem da v znanosti, umetnosti in religiji, v filozofiji, oblikovanju odnosov v družbi in v tehniki ustvarja neštete nove oblike in z njimi vso zemljo obogati. Vse te nove tvorbe so obenem izraz tega, da se človek lahko osvobodi zakona dednosti, ki ga najprej še veže na družino, na pleme, na narod in na raso. JAZ kot duh je – tako gledano – zaradi svoje lastne narave »anti biološki faktor v svetu«. To najprej tako presenetljivo dejstvo se lahko odčita tudi na tem, da pokončna hoja, govor, individualna sposobnost razmišljanja niso podvrženi dednosti. Nobenih kromozomov z geni za angleški ali poljski jezik nimamo. Navedene sposobnosti si človek kot bitje JAZa pridobi samo s tem, da v svojih soljudeh srečuje z JAZom obdarjena bitja in se pusti, posnemajoč jih, od njih učiti. Stvaren, v tem primeru res človeku ustrezen nauk o človeku, potrebuje v bodočnosti neke vrste znanost o antidedovanju, ki bi danes tako v ospredje postavljeno raziskovanje dednosti omejila, postavila na svoje mesto in obenem smiselno dopolnila. Lahko bi jo imenovali tudi nove vrste nauk o duhu (pneumatologija). Skrivnosti individualnosti na drug način ne bo mogoče raziskati.
V človeškem razmišljanju samem je, kot smo že videli, temelj take znanosti. Človek z vsakim aktom spoznanja proces stvarništva sam nadaljuje. Vsako pravo spoznanje spremeni in obogati človeka, je enako – od narave ne predvideni – »mutaciji na višjem nivoju«. Privedli smo si v zavest, kako se postavi čutnim vtisom, ki pritekajo iz narave nasproti človeško razmišljanje in te vtise aktivno predela. V tem nakazanem nasprotju ponovno srečamo že tako pogosto omenjeno polarnost na duševno-duhovnem nivoju. Naj spomnimo, da se z dogajajočim procesom abstrakcije material zaznavanja v veliki meri izlušči iz svoje nadležne obsežnosti in slikovitosti v neke vrste procesu tvorbe nazaj. Samo tako lahko postane za duševno plat sveta pregleden, priteče kot realno doživeta pojemska vsebina in v nas zasveti. To jemanje navzdol in dovoljevanje da priteče do nas objektivna duhovnost pa je obenem proces razvoja, ki se dogaja v človeku in ni nič drugega kot metamorfoza za spodnja tri kraljestva narave opisanega stvarniškega principa. Navedena spoznavna teorija Rudolfa Steinerja je tako z vključevanjem v goetheanistično razumljen proces evolucije na nov način potrjena.
Podobno je s področjem volje. Tu velja, da se iz sorodnosti z živalmi prevzetim, na telo vezanim nagonom, instinktom in poželenjem postavimo nasproti v pravi polarnosti. Ne da bi jih zatrli ali »odrinili«, temveč, da jih postavimo v okvire, jih preobrazimo in obvladamo iz JAZa. Kremplje, roge, za zveri značilne zobe, nam je narava vzela, da bi nam pripravila organizacijo, ki ustreza človeku. Tipične živalsko- duševne sile v notranjosti, ki jih lahko označimo ustrezno kot našo »nižjo naravo«, smemo, moramo preoblikovati sami, tako kot to ustreza vse stvarstvo prevevajočemu procesu nastajanja in izpopolnjevanja. Ta notranji proces de animalizacije, brez katerega se ne moremo razvijati naprej, je še v teku in je obenem vprašanje samovzgoje, ki jo zmore samo človek. Na tem moralnem področju postanejo v duhu besede »premagati samega sebe je največja zmaga« vidne korenine, smiselna merila in naloge času ustrezne etike. To ne zahteva tako zelo zakonov, pravil in prepovedi kot premagovanje samega sebe, kar omogoča, da vedno bolj zasveti v človeku zasnovana ideja. Na ta način lahko človek vodi sam svoje bitje v svobodo, na kateri si na najvišji stopnji v uvidevnosti, nesebično zastavlja svoje življenjske cilje in je v stanju, da si svoje ideale in moralna merila vrednot postavlja sam.
Človek kot najmlajši člen stvarništva, zamišljen kot popolno in najvišje bitje, je obenem pač tudi negotovo in nedokončano bitje. Svojo bodočnost ima pravzaprav še pred seboj! V njej se bo moral dozorevajoči JAZ vse bolj potrjevati v duševnem življenju kot svojem notranjem polju doživljanja in dejavnosti. Duhovna znanost govori pri tem o duši kot posredniku med telesom in duhom in razlikuje njeno trikratno metamorfozo ali členitev. Opisana je kot duša čutenja, duša razuma in srčnosti in duša zavesti.
V notranjosti astralnega telesa zasveti duša čutenja, ki je posrednik vseh dražljajev, ki jih posredujejo čutila in iz telesa porajajočih se čutnih nagonov in poželenj, je pa tudi kraj najrazličnejših drugih možnosti doživljanja. Predelava doživetij z najprej na čutila vezanim razumskim razmišljanjem ne vodi le do informacij, k polnosti novovrstnih predstav, spoznanj in iz tega nastalih sposobnosti. JAZ zmore poseči v porajajoča se čustva tako da ureja, objektivira, spodbuja ali pomirja ali pa tudi poglablja. Kar največjega pomena za človeka je, da si ozavesti, da valovi čustvenega življenja ne morejo dobiti pobud samo z zunanjimi doživetji. Bistvena čustva se lahko vnamejo tudi ob notranjem svetu, od razuma oblikovanih predstavah.Tako našim čustvom nismo nemočno prepuščeni. V prividno brezupni situaciji lahko predstava neke možne pomoči ali rešitve sproži prvo iskrico upanja. Le ustrezno razmišljanje je v stanju, proizvesti tak žarek upanja. Predstave o ciljih pogosto izzovejo k dejanjem! Razmišljanje, da bi se iz teh ali onih razlogov utegnila narediti nesreča, bolezen ali nezgoda, upravičeno imenujemo zla slutnja. V nasprotju z »živalskim strahom«, ki se dviguje iz duše čutenja in ki je vezan na telesnost, ustvarja čisto drugačen občutek strahu. In beseda Andacht – misliti na nekaj -, po naše pobožnost, pove sama, da je duša, da bi lahko razvila najplemenitejše čustvo. odvisna od vsebine in kvalitete predstav, ki jih mislimo, Taka čustva so sestavni del našega občutja. Tega v živalski duši ne more biti, saj žival ne more razviti nikakršnih razumskih predstav. Prividno protislovje v dejstvu, da govorimo v eni sapi o duši razuma in duši občutij je s tem pojasnjeno.
V duši zavesti se človek prebudi, če gre skozi take procese, kot so nakazani pri poizkusu, zavedati se svojega bitja JAZA kot duhovne instance. Samo v njej se lahko izoblikuje sposobnost razmišljanja brez čutnosti. Tako kot duša čustev predstavlja pravzaprav prehodno cono k telesnosti in svetu zunaj, se zmore v duši zavesti človek vedno bolj povezovati z duhom samim in z duhovnostjo sveta.
V razvoju stvarniške moči duha, ki ga v duhu lahko zaznamo kot obogatitev, v čutenju kot poglobitev in v volji kot oplemenitenje, je utemeljeno dostojanstvo človeka kot bitja JAZa. Kjer se to spregleda, grozijo človeški kulturi propad, nehumanost in barbarstvo. K najpomembnejši družbeni nalogi bi morda sodilo pri določanju in uresničenju človeških pravic, ustvariti in zagotavljati prostor svobode, ki pripada dejavnosti JAZa. Smisel človeškega življenja se lahko uresniči samo v meri, kot se v dozorevajoči individualnosti bitje JAZa lahko izraža. Antropozofija bi hotela k temu prispevati svoj delež. Delno iz Dr. Buehler: Antropozofija kot zahteva našega časa
O GIBANJU ZVEZD IN PLANETOV
Če opazujemo nebo iz določene točke na Zemlji, vidimo, da se v enem dnevu – točneje v 23 urah in 56 minutah – enkrat okrog nas zavrti. Na vzhodnem nebu se pojavljajo vedno nova in nova ozvezdja in planeti, na zahodnem nebu pa te nebesne lučke kar naprej izginjajo. Seveda lahko opazujemo to dogajanje samo ponoči, kajti podnevi zvezd ne vidimo zaradi dnevne svetlobe. Če opazujemo dogajanje iz mesta, ki leži približno na 50° severne širine, vidimo, da se zvezda, ki vzide točno na vzhodu, dvigne do 40° nad južnim horizontom in čez 12 ur na zahodu zaide; da zvezda, ki vzide na jugovzhodu, opiše nizek lok nad južnim horizontom in po približno 8 urah zaide na jugozahodu; zvezda pa, ki vzide na severovzhodu, naredi visok lok nad južnim nebom in zaide na severozahodu po približno 17 urah. Na severnem nebu opazimo ozvezdja, ki so vedno nad horizontom. Njihovo središče je Severnica, edina zvezda, ki stoji na nebu vedno na istem mestu. Ozvezdja v njeni bližini kot so Mali medved in Veliki medved ali Kassiopeia, krožijo okrog Severnice ne da bi zahajala.
Če zvečer ob določenem času redno opazujemo zvezde, ugotovimo, da so enodnevne spremembe pozicij malenkostne, od tedna do tedna pa so zamiki opazni. Zvezde najdemo ob istem času na njihovem nebesnem loku vedno bolj na zahodu in vedno prej zahajajo (na mesec približno 2 uri prej). Poleg tega je zimsko nebo čisto drugačno kot poletno.
Tudi Sonce, Luna in planeti našega osončja krožijo, torej se premikajo mimo dvanajstih ozvezdij Zodiaka, poleg tega pa imajo tudi svoja lastna značilna gibanja. Sonce se v enem letu premakne mimo vseh ozvezdij zodiaka v vzhodni smeri. Pot začne v današnjem času s prvim pomladanskim dnem v ozvezdju Rib, potuje do Ovna, naprej do Bika itn. in je po enem letu spet v ozvezdju Rib. Zvezde ozvezdij pred katerimi se giblje Sonce zaradi dnevne svetlobe niso vidne. Z Luno je drugače. Njena podoba se spreminja iz dneva v dan. Mlada Luna se na nebu vsak dan bolj premika proti vzhodu in zaide vsak dan povprečno eno uro pozneje. Svojo pot pred vsemi ozvezdji zodiaka opravi v 27 dneh. Pot planetov pred ozvezdji zodiaka poteka ponavadi v levo. Če opazujemo dogajanje geocentrično, torej tako, kot da bi bili mi z Zemljo v središču, kakor dejansko to doživljamo, vidimo, da planeti občasno spremenijo smer svojega gibanja in potujejo v obratni, tako imenovani povratni poti.
Saturn in Jupiter stojita v času, ko ju vidimo, v bližini istih zvezd. Njuna pozicija v zodiaku se iz leta v leto le počasi premika proti vzhodu. Ko sta Jupiter in Saturn najsvetlejša in skoraj vso noč na nebu, stojita skoraj nasproti Soncu. Takrat se gibljeta pred zodiakom proti zahodu.
Venera in Merkur sta vedno v bližini Sonca in ju ponavadi lahko opazujemo v mraku. Vidimo ju, ko kmalu za Soncem zaideta in ju lahko opazujemo na zahodnem nebu, ali pa, ko malo pred Soncem vzideta in ju lahko opazujemo v jutranji zori nad vzhodnim horizontom.
Dialoga na področju socialnega je človek sposoben le s polnim srcem.
Brez da najde odnos do kozmosa pa človek polnega srca ne more imeti. Dr R.S. 1.10.1923 Dunaj
IZ DELA DRUŠTVA
* V mesecu juliju načrtuje naša država sprejemanje zakona, ki naj bi v Sloveniji dovoljeval posevke gensko spremenjenih rastlin. Čas do takrat moramo izkoristiti za neumorno ozaveščanje ljudi v našem okolju o nevarnostih, ki jih genska tehnika prinaša. Potrudimo se, da si ne bi nekega dne očitali, da smo odločilen čas prespali. Še enkrat naj opozorim na DVD »Življenje uhaja iz kontrole« ki ga s tem v zvezi lahko v društvu dobite (tudi video) ali pa si ga ogledate na internetu. Link najdete na naših spletnih straneh www.ajda-vrzdenec.si pod »genska tehnika«. Prav bo tudi, da posvarimo našega novega ministra za kmetijstvo in še enkrat opozorimo naše župane na to, kaj je potrebno postoriti, da bodo svoje občine lahko razglasili za področja brez gensko spremenjenih rastlin. Zato prilagamo
– pismo za župane, ki ga zaradi 3. konference con brez genske tehnike ta mesec v Bruslju pošljite čimprej in
-dopisnico za novega ministra za kmetijstvo.
Ne pozabite opremiti s svojim naslovom in podpisom
*3.2. je bila redna letna skupščina. Razen s stanjem in načrti smo se ukvarjali z našo sekcijo Demeter, torej aktivnostjo v zvezi s pridobivanjem blagovne znamke Demeter. Naše društvo se je leta 1996 povezalo z Zvezo Demeter International in leta 1997 doseglo za prve naše pridelovalce pridobivanje svetovne blagovne znamke. Razen obilice dela, ki smo ga v zvezi s tem radi opravljali zastonj, je bilo društvo kot pogodbeni partner zavezano skrbeti za plačevanje licenčnine, ki so jo nosilci te blagovne znamke dolžni plačati za stroške Demeter internacional in znaša 2% od obsega prodaje. Cela vrsta pridelovalcev pa našemu društvu ni povrnila zanje plačanih stroškov. Ne samo člani AJDE Domžale (Videmšek, Udovč-Gales in Golob- skupaj 130.000 SIT) in AJDE Prekmurje (Balantič in Huzimec), celo naš član Aci Urbajs nam zanj plačanega denarja ni vrnil (več kot 200.000,00 SIT). Tako dela ni mogoče nadaljevati. Zato smo na skupščini sprejeli sklep, da pogodbo za pridobivanje blagovne znamke odpovemo. Posledično od 5.2.2007 v Sloveniji nima nihče več pravice uporabljati pri prodaji svojih izdelkov blagovne znamke Demeter. Pogodbe za uporabo blagovne znamke bo odslej mogoče sklepati neposredno. Člani našega društva, ki potrebujejo pri tem pomoč, naj se oglasijo.
* Od 24.2. do 3.3. smo bili na obisku biološko-dinamične farme SEKEM v Egiptu. Sekem je pretresljiv dokaz za to, da je trditev lobija, da brez umetnih gnojil in kemije ni preživetja, iz trte zvito natolcevanje. Resnica je prav obratna. Poročilo prilagamo.
* Nadaljujemo s petkovimi meditacijami za prodornost delovanja društev AJDA in za našo Slovenijo. Predlagamo, da se ob petkih zbirajo člani AJDE nekega področja in večer oblikujejo najprej z branjem prevedenih predavanj Poljedelskega tečaja Dr.R.Steinerja, nato pa nadaljujejo z meditacijo.
* Betka Lunder nam je s svojo požrtvovalnostjo spet omogočila nekaj novega dragocenega branja. Na razpolago je zapis predavanja Dipl.Ing. W.Sormsa z naslovom »Življenje in zemljo je treba razumeti« in predavanje grofice Brigitte von Wistinghausen »Razvoj kulturnih rastlin in semenarstvo«. Od predavanj iz Poljedelskega tečaja imamo sedaj prevedeno prvo, drugo, tretje, četrto in peto. V celoti je na razpolago tudi predavanje Dr. Steinerja o misteriju velike noči od 2.3.1913. Naj ponovim telefonsko številko za naročila: 01-7540743.
*Od 9. – 11.3. smo organizirali skupaj s čebelarsko zvezo Slovenije tridnevni seminar o ekološkem čebelarjenju z G. Friedmannom, največjim ekološkim čebelarjem na svetu in dobitnikom posebne ekološke nagrade nemškega ministra za kmetijstvo. Veseli smo bili dobrega obiska malo žalostni pa nad dejstvom, da si od Čebelarske zveze ni vzel nihče časa, da bi našega skupnega gosta vsaj pozdravil.
*Demeter Avstrija pripravlja čezmejni seminar o biološko-dinamični metodi, posebej namenjen tistim, ki bi radi pridobili blagovno znamko Demeter. Program in termini še niso objavljeni. Vabljeni! Spremljajte spletne strani www.ajda-vrzdenec.si ali pokličite po 20.4.
*Vrtičkarji pridejo težko do dobrega komposta. Levičnik Mimi, članica AJDE Sostro se ukvarja z izdelovanjem komposta. Tudi prepariranega ima. Njen telefon je 01-5281090.
O NAŠEM OBISKU NA FARMI SEKEM V EGIPTU
Dr. Ibrahim Abulaish je bil na začasnem delu v Avstriji, kjer je spoznal zapuščino Dr. Rudolfa Steinerja. Ko je na obisku v svoji domovini opazil, da uvajanje modernega kmetijstva z uporabo kemije uničuje temelje življenja, se je odločil, da bo skušal to preprečiti in se je vrnil v Egipt.
V Egiptu je zaprosil za dodelitev dela puščave ob vzhodnem robu Nilove delte. Skopal je vodnjak in začel ob uporabi komposta in preparatov saditi najprej drevesa, nato pa vse mogoče kulturne rastline.
Po 30 letih je puščava prekrasna, zelenja polna oaza. Sekem je član svetovnega združenja Demeter in proizvodi firme Sekem se prodajajo pod svetovno blagovno znamko Demeter. Na površinah nekdanje puščave stoji danes tovarna za konfekcijo spodnjega perila in otroških oblačil iz ekološko pridelanega bombaža, tovarna fitofarmacevtskih zdravil, izdelanih iz rastlin kvalitete demeter, je tovarna za sušenje in pakiranje čajev iz pridelanih zdravilnih zelišč, je Waldorfska šola z otroškim vrtcem in poklicno šolo ter šolo za prizadete za skupaj 700 otrok, je medicinski center, ki oskrbuje danes 2500 delavcev in uslužbencev podjetij grupe Sekem in njihove družine, je inštitut za kulturo in razvoj…
80% pridelanega sadja in zelenjave izvaža Sekem na trge Evrope in Amerike. Stroške medicinske oskrbe in šole, pokriva v celoti iz dobička, ki ga ustvarijo pridelava in predelava pridelkov. Sekem ima širom Egipta 350 kmetov kooperantov, ki delajo po biološko – dinamični metodi. Delo teh kmetov spremlja 100 inženirjev. Skupaj združuje Sekem 5000 ha površin na katerih se prideluje po biološko dinamični metodi.
Ko je Ministrstvo za kmetijstvo Egipta pri farmi Sekem videlo kako uspešna je biološko dinamična metoda, je izdalo dekret, s katerim so v vsem Egiptu opustili škropljenje pesticidov na bombažnih poljih in je izdalo priporočila za uporabo biološko dinamičnih preparatov.
Na farmo Sekem prihajajo predstavniki Saudske Arabije, Kuvajta in emiratov, da bi se biološko – dinamične metode naučili in jo uresničili tudi v svojih deželah.
Na farmi Sekem nas je bilo med 24.2. in 3.3. 2007 skupaj 17 članov društev AJDA. Ko smo se vrnili v Slovenijo smo imeli občutek, da nam v Sloveniji narava pol truda za obdelovanje zemlje in pridelovanje hrane prihrani.
Kako trpka je ugotovitev, da v naši prekrasni zeleni deželi pri stroki in ministrstvu ni ljudi, ki bi bili v stanju misliti bodočnost; da nas vodijo neljudje, ki namesto ponižne hvaležnosti do naše zemlje zaradi lastnih interesov vztrajno in sistematično spodbujajo zastrupljanje zemlje in uničevanje življenja, za pobude ozaveščenih posameznikov pa so slepi in gluhi.
Da je Slovenija za Albanijo smo vedeli. Sedaj vemo, da smo za Afriko. Egipt je daleč pred nami.
VABILA – OBVESTILA
Spet bo med nami naš učitelj Wolfgang Findeisen. Vabimo na njegova predavanja s temo Človek je center in smisel razvoja kozmosa.
Predavanja na Waldorfski šoli v Ljubljani so v petek, 13.4.2007 ob 19. uri in
v soboto, 14.4.2007 od 16. do 20. ure.
Začetnike in tiste ki bi radi znanje obnovili, tudi člane drugih društev, vabimo na.
SPOMLADANSKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE
za pridobivanje temeljnega znanja iz biodinamike. Srečanja vodi Meta Vrhunc. Dopoldanski del je namenjen teoriji, po skromnem skupnem kosilu sledi praktično delo. K enolončnici se priporočamo za poslastice. Prinesite steklenice (po možnosti ne plastične), da bi iz vsakega srečanja zmešan preparat lahko vzeli s seboj in ga takoj uporabili tudi v svojem vrtu. Kotizacija 10 €.
5.5.2007 sobota od 10. do 17. ure na Vrzdencu prvo srečanje za začetnike. Teorija: Razvoj, stanje in perspektive kmetijstva, temelji biološko-dinamične metode (štiridelnost narave in človeka). Praksa: kompost, prepariranje, mešanje in škropljenje pripravkov. Prinesite viške semen in sadik!
12.5.2007 sobota od 10. do 17. ure na Vrzdencu drugo srečanje za začetnike. Teorija: dinamika v biodinamiki: kozmični ritmi, delo v skladu s kozmičnimi ritmi, kaj so etri- energije življenja, kako uporabljam Setveni koledar, kratek oris b-d preparatov,. Praksa: izdelava preparata kremen v rogu, visoka greda
19.5.2007, sobota od 9.30 do 17. ure vabimo na sedež društva na Vrzdenec na
spomladanski seminar o preparatih z izkopavanjem preparatov
ki bo obenem tretje srečanje za začetnike
Dopoldne teorija: biološko-dinamični preparati, izdelava in uporaba. Po 13. uri praktično delo. Enostavno kosilo bo. Priporočamo se za poslastice ali predjedi. Prinesite škornje, rokavice in predpasnike, kdor bo vzel preparate naj vsekakor prinese čiste, majhne steklene kozarčke in temno, čisto stekleničko za baldrijan. Udeležba na seminarju za preparate je pogoj za dodeljevanje preparatov! Prinesite viške sadik za zamenjavo in prodajo!
Ponovno vabimo na seminar Dr. Martina Bacherja, ki se je posvetil področju tridelnosti.
Tokratna tema je Tridelnost na nivoju partnerstva in družine.
Vabimo na predavanja, ki bodo na Waldorfski šoli v Ljubljani, Streliška 12:
25.5.2007, petek od 19. – 21. ure
26.5.2007, soboto od 16. – 20. ure
27.5.2007, nedeljo od 10. so 13. ure
2.6.2007, sobota od 10. do 17. ure na Vrzdencu četrto srečanje za začetnike Teorija: Kompost, gnojenje, kolobar, pleveli, škodljivci, orodja. Praksa: komposti. izdelovanje škropiva proti škodljivcem, izdelovanje preparata iz kravjeka po Mariji Thun.
9.6.2007, sobota od 10. do 17. ure peto srečanje za začetnike. Teorija: biološko-dinamično sadjarstvo. Praksa: izdelava paste / premaza za sadno drevje.
16.6.2007, sobota od 10. do 17. ure šesto srečanje za začetnike. Teorija: SEME je kulturna dediščina. Kako pridelujemo semena. Zakaj je hrana DEMETER zdravilo? Kaj pomeni kvaliteta Demeter? Kaj pomeni celostna prehrana? Kako do blagovne znamke Demeter? Praksa: predstavitev in ogled kmetije, mešanje in škropljenje preparatov.
23.6.2007, sobota od 18. ure do poznih ur praznujemo na Centru društva AJDA Vrzdenec Janezovo. Podelitev diplom tistim, ki so dokončali začetni tečaj, kres, koncert, prijateljevanje. Vabljeni ! ! !