Velikonočno razpoloženje (7.-13.april)
Ko iz širin sveta
smislu človeka Sonce govori
veselje iz globin se duše
v gledanju s svetlobo združi.
Na sebe le zastrt
zdaj misel pošlje v dalj prostora…
In nežno veže človeško bitje se
na bit duha.
Dr.R.Steiner, Koledar duše
Polaganje Kristusa Jezusa v grob na Veliki petek in vstajenje na Velikonočno nedeljo zjutraj je za človeški kot za kozmični razvoj posebno pomembno. Če dovolimo, da ležanje Kristusa v grobu deluje globoko na dušo, zaznamo pomen Kristusove borbe proti Ahrimanu in Luciferju.
Če si z razumevanjem, ki nam ga lahko da duhovna znanost, predočimo simbol Jezusa, ki leži v grobu, če povežemo s tem simbolom vse to, kar o misteriju na Golgati lahko vemo, in če smo si priborili že nekaj sposobnosti, tudi gledati tisto o čemer duhovna znanost govori, stopi pred našo dušo vizija bodočnosti. Razodene se, da smo v principu s tem, da smo postali svobodni ljudje, na Zemlji sklenili tudi zvezo z Luciferjem in Ahrimanom. Razodene se, da nikoli ne bi mogli postati svobodna bitja, če ne bi postali sposobni, hoditi po Luciferjevi in po Ahrimanovi poti. Prav to pa je tudi razlog misterija na Golgati. Z njim Kristus spet izniči, kar je moralo nastopiti zaradi človekove svobode; le On nas iz te povezanosti lahko odreši. V bodočnosti človeštva, ki jo imenujemo stanje Jupitra bo razvoj posameznika odvisen od tega, kako se bo duša pri pogledu nazaj spomnila svojega odnosa do misterija na Golgati v času življenja na Zemlji in dejstva da je bitje Kristus stopilo v zgodovinski razvoj.
Kar je bilo za stare učence posvečenih »videti Sonce ob polnoči«, lahko postane za Kristusovega človeka danes z molitvijo povezan poklon pred misterijem Velikega Petka in Velike Sobote, osredotočanje na tisto, kar je povezano z notranjo tragiko razvoja človeškega bitja. Razlog za žalost sme prežemati dušo v dneh, ko je Kristus ležal v grobu.
Če je ta občutek živ, je upravičena črnina, ki jo smemo izbrati za dekoracijo prostora v teh dneh. Rdečo barvo sme srečati naše oko ko minejo dnevi žalosti nad tem, kar je povezano kot globoka tragika s človeškim bitjem.
Iz Dr.R.S. Misterij Velikega petka 3.4.1915
Izdaja: Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA Vrzdenec tel. 01 7540743
Ehrenfried Pfeiffer / Erika Riese
VRT NAM JE V VESELJE
Navodilo za nego vrta po biološko-dinamični metodi
Zakaj zelenjavni vrt
Zelenjavni vrt povezuje prijetno s koristnim. Služi priseljencu na podeželje in meščanu, ki išče odnos do dela z zemljo, delavcu in uslužbencu, ki v prostem času potrebuje delo na svežem zraku kot protiutež svojemu poklicu, intelektualcu ki ne bi rad izgubil tal pod nogami. Vrt ponuja zanimivo delo tudi kmetom katerih glavna naloga je nega njiv in travnikov. Vsem prinaša delo v vrtu možnost preskrbe družine z zelenjavo, mnogim je vir veselja z vzgojo in nego cvetlic.
Opazovanje rasti, doživljanje vremena, polnost svetlobe neba, veselje ob uspehu, telesni napor, ki kri hitreje pošilja po žilah, vse to so vrednote delno materialne, delno duševne narave, ki prinašajo spremembo v vsakodnevno poklicno življenje in oddih, četudi so povezane z naporom. Modrec umetnosti življenja je dejal: Oddih ni lenuharjenje, resnični oddih je delati nekaj popolnoma drugačnega kot je poklicno delo. Kdor ves teden preživi v zaprtih prostorih, naj bi za protiutež vsaj nekaj ur delal na prostem. Za tistega, ki je zaradi sedenja v pisarni, v avtu, v vlaku, zaradi uporabe svinčnika, računalnika ali telefona v nevarnosti, da se bo odvadil uporabljati okončine in mišice, je občasna uporaba lopate in motike pravzaprav zdravilo in zdravje.
Za vrt najdemo obilo etičnih in higienskih razlogov. Praktični razlog je razlog delne ali popolne samopreskrbe z zelenjavo, na vsak način zmanjšanje izdatkov za prehrano, k temu pa pride kot vsak dan bolj pomemben razlog dejstvo, da ima vrtnar v sveži zelenjavi, ki jo je pridelal sam po biološko-dinamični metodi, na razpolago res zdravo, prvovrstno, vitaminov bogato hrano, ki krepi zdravje.
2. Splošni aspekti za zasnovo vrta
Pri zasnovi vrta upoštevamo tri vidike: potrebe, velikost in kvaliteto zemlje.
Kvaliteta zemlje
Kvaliteta zemlje je temeljnega pomena. Pri tem upoštevamo tudi vremenske razmere, predvsem klimo. Od nje je odvisna intenzivnost zasaditve. Suha, peščena tla z malo padavinami oblikujejo malo humusa, se na soncu hitro segrejejo toda tudi hitro ohladijo. V hladnih, jasnih nočeh so hitro nagnjena k oblikovanju slane in mraza, ob vročih dneh, se bo pesek zaradi sevanja nazaj preveč ogrel. Potrebno je stalno zasenčevanje in pokrivanje tal. Kulture moramo izbirati in mešati tako, da je zasenčevanje mogoče. Taka tla spomladi ko postaja toplo, lahko hitro obdelamo in če so dobro oskrbljena s humusom so primerna za tople grede.
Mokra, trda ilovica predstavlja nasprotje. Mrzla je, segreje se počasi, pri deževnem vremenu jo le težko ali sploh ne moremo obdelati. Vlaga ki zastaja je njen največji sovražnik. Pri takih tleh je vse odvisno od pravega trenutka obdelave. Dokler tla niso dovolj suha je potrebno počakati, potem pa z delom pohiteti. Šele dolge izkušnje nas naučijo delati z njo. Predvsem bomo skrbeli za to, da težka tla pozimi lahko dobro premrznejo, zato jih v grobi brazdi preorjemo ali v vrstah grobo prelopatamo. V ekstremnih primerih tla povišamo in delamo grebenaste gredice, tako, da vanje lahko prodre več zraka in da voda lahko odteka in izhlapi. Stročnice, ki posežejo globoko v tla, so za tako zemljo zdravilo.
Ideal so humozna tla, katerih struktura je rahla in grudičasta, ki imajo bogato vsebnost zrele, zemeljske organske snovi. Taka tla se pustijo voljno obdelati, življenje bakterij in deževnikov v tleh skrbi za njihovo nenehno obnovo. Prednosti takih tal so tako velike da je vsaka mera za ohranjanje in spodbujanje struktur humusa upravičena, pa čeprav je povezana s stroški ali delom. Ko enkrat dosežemo zdravo, grudičavo strukturo, je delo lažje, prihrani nam moč in zagotavlja uspeh. Na določen način postanemo celo neodvisni od vrste tal, na primer ali so peščena ali ilovnata. Dobro s humusom preskrbljen in dobro povezan pesek z nekaj ilovice prinaša – pri pravilni negi in dodajanju gnoja in komposta – potem prav tako visoke pridelke kot humozna ilovnata tla. Čim večja je vsebnost humusa, tem manj prihajajo do izraza negativne lastnosti tal.
Lega
Lega vrta je pomembna. Ravno površino skušamo pri tem dvigniti, da bi dobro regulirali zrak in vodo. Pri zasnovi vrta moramo misliti na zaščito pred vetrom. Na pobočju naredimo terase, da pridobimo površine in da pri delu lažje stojimo pa tudi preprečimo drsenje ali odplakovanje zemlje pri dežju. Gredice naredimo prečno na pobočje, sicer postajajo zgoraj vse bolj revne, dobra zemlja pa se nabira spodaj in izginja. Na južnem pobočju je vrt izpostavljen intenzivnemu osončenju, tako, da je potrebno z zastiranjem poskrbeti za izravnavo; na severnem pobočju bomo kulture zasadili bolj na redko. Na rahlo hribovitem terenu se oblika vrta prilagaja višinskim linijam.
Velikost
Velikost vrta je običajno podana in postavlja s kvaliteto zemlje okvir za možne količine pridelkov. Izkušen vrtnar pa bo pri obzirnem kolobarju, ohranjanju humusa, pravilni obdelavi tal, ugodnih sortah, na istih tleh lahko pridelal morda dvakrat toliko kot novinec. Pridelek je torej odvisen tudi od človeka in njegovega dela. Vsekakor po izkušnjah lahko računamo z določenimi količinami pridelkov in lahko predvidimo, ali bo velikost vrta in plodnost zemlje lahko pokrila naše potrebe.
Da bi za celotno prehrano človeka pridelali dovolj, potrebujemo na srednje težkih tleh v zmerni klimi približno ¼ ha (2500 m2) površin. Za popolno samopreskrbo pa to še ni dovolj. Pri samopreskrbi je potrebno, da ohranjamo produkcijsko sredstvo, torej lastno zemljo trajno plodno in da potrebna gnojila proizvajamo na svoji kmetiji. Za popolno samooskrbo je zato potrebna tudi skromna živinoreja z lastno oskrbo živine s krmo. Potrebna je majhna njiva, nekaj pašnika in travnika, vrt in skromen zaslužek. Kmetija mora biti zasnovana tako, da nekaj proizvodov kot mleko, sadje, med, zelenjavo, krompir, prašiče, jajca itd. tudi prodaja, da bi iz tega lahko pokrivala življenjske stroške za obleko, popravila na hiši in napravah, za šolo, zdravnika in davke, pa tudi tu in tam za nekaj lepega. Zato razlikujemo: delno samopreskrbo predvsem z zelenjavo, kot je to z zelenjavnim vrtom mogoče in najmanjšo obliko kmetije, neodvisno samopreskrbo, ki omogoča zagotavljanje skromne toda neodvisne eksistence.
Delna samopreskrba, predvsem z zelenjavo
Zelenjavni vrt, velik 100 m2, je lahko pri dobri negi, pri srednje težkih tleh v zmerni klimi vir približno 300 do 330 kg različne zelenjave. Pri mešani kulturi ki prizanaša zemlji bi bila to lahko sledeča zelenjava:
Srednje visoki pridelki na vrtu 10 x 10 m velikosti = 14 gredic
Vrsta zelenjave Število rastlin kg Vrsta zelenjave Število rastlin kg
Fižol preklar 27 80
Koruza 9 4
Paradižnik 15 30
Kolerabica 50 5
Zelje 29 40
Ohrovt 14 12
Nizki fižol 50 10–12
Grah 4 vrste 10
Kumarice 2 5
Čebula 85 14–16
Rdeča pesa 3 vrste 12
Korenje 6 vrst 9
Sladki grah 18 5-6
Por 32 4-6
Zelena 18 6
Rdeče zelje 18 20–23
Solata 46 14
Blitva 4 vrste 6–10
Šalotke 1 4–5
Buče 1 10–15
Bučke 5–8
Zelišča
Skupna teža 305 – 328 kg
Širina gredice 1,20 m, dolžina gredice 4,50 m
Tu pridemo do pomembne ugotovitve, namreč, da mešana, spreminjajoča potreba človeka pravzaprav odgovarja biološkim naravnim zakonitostim. Mešane kulture in kolobarjenje, ki zagotavljajo plodnost zemlje, odgovarjajo pestri potrebi po prehrani, torej jedilniku človeka. Monokultura krompirja, rdečega zelja, fižola, čebule v vrtu je biološki nesmisel in enostranskost kot bi bil enostranski človek, ki bi se prehranjeval samo s krompirjem, samo rdečim zeljem, fižolom ali čebulo. Oba, vrt in človek potrebujeta pravo mešanico različnih vrst zelenjave, pogosto menjavo, občasno pa tudi začimbo, zelišče ali zdravilno rastlino. Tudi najskromnejši, najmanjši vrt je tako slika celega človeka, njegovih potreb in zahtev. Najlepše socialne ideje ne pomagajo nič, če človek trpi lakoto ali pomanjkanje in zaradi enostranskosti boleha. Tudi največji prijatelj človeka in socialni reformator bo tja do materialnih potreb tistih, za katere odgovarja najprej poskrbel za navodila in možnosti za zadovoljitev vsakodnevnih potreb. Vrt velikosti 100 m2 s količino pridelka 300 do 330 kg lahko pokriva potrebe po zelenjavi za tri do štiri osebe.
Potreba po zelenjavi za družino z dvema odraslima osebama in tremi otroci znaša 300 do 650 kg. Potrebna površina vrta bi bila od 100 in 250 m2, odvisno od potreb in zahtev, od vrste tal in klime. ( Se nadaljuje )
Pridelati dober česen
Prednik našega današnjega česna prihaja iz Kitajske. Tam so ga pridelovali že v tretjem tisočletju pred Kristusom.
V kuhinji je česen začimba, ki je posebej v naših krajih ne moremo pogrešati. Razen tega je tudi že tisočletja znano zdravilo. Vsebuje pomembne snovi v sledeh, vitamine A, B1, B2,C, različna eterična olja in alliin, ki vsebuje žveplo.
Sončne in pred vetrom zaščitene lege
Česen daje prednost sončni legi in srednje težki z organsko substanco dobro založeni zemlji s pH 6,5 do 7,4. Zelo lahka ali zelo težka tla česnu ne ustrezajo, zelo občutljiv je, če voda ne odteka dobro. Odlične so za veter odprte lege, ki so po sebi zaščita proti muhi. Dobra predkultura so kapusnice in stročnice, slaba pa vse rastline, ki pripadajo lilijevkam kot čebulnice, beluši in krompir. Neugodna neposredna soseda sta za česen fižol in grah, ki tudi sama ob česnu ne uspevata dobro.
Naj ga sadimo spomladi ali jeseni?
Čas za sajenje na zmrzal občutljivih spomladanskih sort, ki naredijo manjše stroke, je spomladi marca do začetka aprila, ko ni več hudih nočnih zmrzali in je obdelovanje zemlje mogoče. Zimske sorte, ki oblikujejo debelejše glavice, sadimo praviloma septembra in ob začetku oktobra. Pozneje je marsikje zemlja preveč mokra. Na neugodnih legah zmrzal česen lahko poškoduje, zato naj bi gredice prekrili s slamo, vejami ali kovertanom. Škoda na zimskem česnu je spomladi tem večja, čim večji je bil česen pred zimo. Cilj jesenskega sajenja je, da se stroki prirastejo in oblikujejo korenine, ne pa listja. Poganjki stebel naj bi se pokazali šele spomladi. Ker so se korenine že oblikovale, ima tak česen spomladi veliko prednost in pridelki so višji kot pri spomladanskem česnu s krajšim časom rasti.
Idealen je za mešane kulture
Pri sajenju pazimo na to, da stojijo stroki pokonci. Razmak med vrstami naj bo 25 do 30 cm, v vrsti pa 10 do 15 cm. Jeseni ga potikamo v globino 5 do 7 cm, spomladi pa 4 do 6 cm. Pri mešanih kulturah naj bi česen preprečeval glivične bolezni rastlin v soseščini. Kot zelo dobro se je to pokazalo pri jagodah. Pri novem nasadu jagod zato med sadike jagod potaknemo po strok česna. Česen odganja ob korenju korenčkovo muho bolje kot čebula. Pod breskvami ščiti česen pred kodravostjo, pod vrtnicami pa skrbi za izjemen vonj.
Pred česnom ne gnojimo
Česna ne smemo saditi neposredno po gnojenju. Zemlja mora biti dobro založena, saj se velike čebulice oblikujejo samo, če je rastlina v glavnem času rasti od marca dalje dobro oskrbovana z vodo in hranili. Če česen spomladi zanemarimo, rastline kasneje tega ne zmorejo nadomestiti. Če je suho naj bi česen od maja do junija večkrat zalivali. Če začnejo listi rumeneti, ne zalivamo več. Nasadi česna brez mešane kulture tla slabo prekrijejo, pogosto okopavanje in pletje je potrebno.
Zgodnje spravilo
Če julija le malo dežuje, so izgledi za dobro letino dobri. Pri prekomerno vlažno – toplem vremenu lahko pride do glivičnih bolezni in gnilobe, vratovi pa se ne zapro dobro. Čebulica zori v takem primeru počasi, njena obstojnost pa je slaba. Spravilo se začne običajno konec julija. Optimalen začetek spravila je, ko porumeni ena tretjina listov, ko so stroki že jasno ločeni, list pa je s čebulico še čvrsto povezan. Pri spravilu smo previdni, saj je česen zelo občutljiv na udarce in pritiske in že majhne rane povzročajo gnilobo. Pri ugodnem vremenu pustimo po ruvanju česen še nekaj dni na gredici, potem ga lahko spletemo v kite in shranimo v suho in hladno klet.
Muha dela škodo tudi na česnu
Da preprečimo bolezni, naj bi sadili česen na isto mesto ali tja, kjer so rasle druge čebulnice le vsako peto leto. Paziti moramo tudi na razmak do pora ali drobnjaka. Če se čebulja muha loti česna, čebulice pogosto gnijejo. Smiselno je pokrivanje z zelo gosto mrežo. Vir: Gartenrundbrief
NEKAJ NOVIC IZ SVETA – IN KAKO JE V SLOVENIJI?
BIO se širi kljub gospodarski krizi
Trgovina z bio produkti še naprej raste. Leta 2009 se je prodaja v bio branži v Nemčiji povečala za 10%, na sedaj 5,8 milijard €. Očitno so potrošniki zvesti hrani, ki je pridelana tako, da okolje ne trpi in v skladu s potrebami živali in zato tudi zdrava. Na trgu je občasno primanjkovalo korenja, krompirja in pire, zato je prodaja narasla manj kot bi lahko. Za 4,8 %, na skupaj 19.824 se je v Nemčiji leta 2009 povečalo število ekoloških kmetij, ekološko obdelane površine pa na 911.385 ha. Bistveno se je povečala prodaja ekoloških pridelkov v velikih trgovinah in trgovskih verigah, zmanjšalo pa se je število specializiranih trgovin, ki prodajajo le ekološke proizvode.
V Franciji je prodaja ekoloških živil v letu 2009 zrasla za 19%. Razlog tega porasta so novi artikli, pa tudi novi kupci. Ekološke proizvode kupuje v vse večjem obsegu tudi gastronomija in velike kuhinje za družbeno prehrano. Francija kljub porastu lastne ekološke proizvodnje 43% ekoloških proizvodov uvaža. LE 2/2009/ Ökologie & Landbau 1/2009
Ekološke kmetije imajo višje dohodke
V svojem poročilu k stanju v kmetijstvu ugotavlja Nemška kmečka zveza, da imajo nemški bio kmetje v primerjavi s konvencionalnimi kmeti nadpovprečne dohodke. Povprečen dohodek v letu 2009 je bil 54.000 € po kmetiji ali 39.100 € na zaposleno osebo. S tem so glede na obliko svojega podjetja bio kmetje na samem vrhu ustvarjenih dohodkov.
Bio kmetovanje in avstrijski državni program
Predsednik Bio Avstrija Rudi Vierbrauch zahteva od socialnih demokratov in Avstrijske narodne stranke, da zasidrajo biološko kmetovanje v Avstriji kot agrarno – politični ideal in da se status »brez genske tehnike« zavaruje za avstrijsko kmetijstvo z vsemi pravnimi in političnimi sredstvi. Vzporedno naj bi več delali na ozaveščanju potrošnikov, uvedli novo politiko subvencioniranja in finansirali nova raziskovanja. Za Bio Avstrija je ekologiziranje evropskih agrarnih standardov nujno potrebno. Samo tako lahko doseže Evropa v skupni agrarni politiki definirane cilje trajnostnega razvoja. Vir: LE 2/2009
Vrednost opraševanja
Francoski in nemški znanstveniki so izračunali, kakšna je vrednost opraševanja, ki jo opravijo insekti kot čebele. Škodo, ki bi nastala zaradi odsotnosti insektov, ki opraševanje opravljajo, cenijo na 190 do 310 milijard € letno. Eksperti so si edini, da je zmanjševanje opraševalcev osrednja težava za ohranjanje biološke pestrosti. Posebno ogrožene so tri kategorije kmetijskih pridelkov: plodovke, zelenjava in oljnice. Če bi insekti, ki opravljajo opraševanje izumrli, bi bile posebno prizadete dežele Evropske Unije, ki hrano uvažajo. Gledano globalno, so dežele na severni hemisferi bolj ogrožene kot dežele na jugu. To bi utegnilo imeti težke posledice za oskrbo z živili. Znanstveniki ugotavljajo, da popolna izguba insektov, ki opravljajo opraševanje sicer ne bi pomenila konca kmetijske proizvodnje, prišlo pa bi do velikih izgub. Študija ne upošteva vpliva na ekosistem pa tudi globalnih posledic za rastlinski svet in posledic, ki bi jih zmanjšanje pridelane krme prineslo za živinorejo ne. ( www.ufz.de )
Gartenrundbrief 3/09
XI. ANTROPOZOFIJA IN KRŠČANSTVO
VSTAJENJE – MIT ALI RESNIČNOST?
(Nadaljevanje)
Prav gotovo z dosedanjimi skicam podobnimi izvajanji, niso dani odgovori na vsa vprašanja v zvezi z misterijem smrti in vstajenja. Tako mora na primer, ostati odprto vprašanje, ali je vstajenjsko telo, najprej razumljeno kot eterična resničnost, s katerim Gospod pred očmi apostolov stopi v prostor skozi zaprta vrata, do trenutka vnebohoda začasno še lahko obdržalo fizično vidljivost. Razen tega bi lahko zastavili tudi vprašanje: kaj pa se je pravzaprav dogodilo s fizičnim telesom? Naj spomnimo na to, da etersko telo lahko primerjamo z arhitektom. Osnova fizičnega telesa je »načrt«, ideja, ki je v duhovni postavi vstajenjskega telesa vsebovana tako resnično, kot na primer nevidna postava kristala gorska strela v brezobličnem matičnem lugu. Rudolf Steiner je v ciklu predavanj v Karlsruhu leta 1910 s tem v zvezi govoril o duhovnem »fantomu« fizičnega telesa, ki je bilo v svoji, zaradi izvirnega greha pokvarjeni postavi, pri vstajenju prav tako obnovljeno in spet dvignjeno v svoje popolno prvotno stanje. Pri tem pa se ni dogodilo ponovno prežemanje z grobo snovnostjo Zemlje, ki je nastalo v pračasih šele z dodatnim posegom ahrimaničnih sil. Vstali Kristus vzame s tem iz bodočnosti poduhovljeno bodoče stanje človeštva, ki bo za človeštvo nastopilo šele v daljnji bodočnosti po tako imenovanem »vstajenju od mrtvih«. Toda vstajenjsko telo mu je dalo sposobnost, da v eteričnem okolju Zemlje spremlja človeštvo v neposredni bližini »do konca dni«. Taka trajna prisotnost pri duši umrlega človeka ni mogoča, ker se mora v stanju, osvobojenem od telesa, ta predati kozmosu, da bi pripravila svoje novo življenje in svojo novo usodo na Zemlji.
Tu se lahko ponovno dotaknemo teme »zla« in v prejšnjem poglavju načeta vprašanja v luči vstajenja lahko bistveno dopolnimo. Ne moremo mimo tega, da na Kristusa gledamo kot na odrešenika človeštva ali zveličarja sveta, ki človeštvo osvobodi »bolezni greha«, pri čemer je potrebna povezava nazaj z bibličnim primerom greha. V kakšni meri je z dogodkom na Golgati zlo premagano in je za človeštvo, tudi kar se tega tiče, odprta nova pot? Tudi na to vprašanje lahko odgovorimo samo, zavedajoč se dvojnega obraza zla. Govorili smo o resnični nesebičnosti in jasni sposobnosti presoje, pred katerima se morata Lucifer in Ahriman umakniti.
Gledano z moralno – duhovne plati je prividna »nemoč« Jezusa-Kristusa v Velikem tednu izraz njegove popolne nesebičnosti. Popolnoma je izpolnjen od sočutja in ljubezni, ki mu daje sposobnost, da se vsaki lastni pravici ali želji odreče in se preda človeštvu, da bi izpolnil svoje poslanstvo. Kar najdemo v organskem življenju kot regresivni razvoj ali involucija, se tu stopnjuje na moralno – duhovni ravni v pripravljenost žrtvovanja vse do telesne smrti. Za tem pa stoji naravnanost in obnašanje, ki ustrezajo besedam »ne moja volja, temveč volja tistega, ki me je poslal, naj se zgodi«. V primerjavi s to predanostjo Bogu in nesebičnostjo se pokaže Luciferjeva usmerjenost na samega sebe in občudovanje samega sebe, brez moči. Popolnoma čista, poosebljena dobrota je, kar mu stoji nasproti.
Toda, notranji pogoji so bili potrebni tudi za premagovanje ahrimanične moči smrti. Ta se približa človeku bolj od zunaj in se prav zato izraža predvsem v uničljivosti fizične, zunanje telesnosti. Vsak strah, posebej v vsakem človeku prisoten strah pred smrtjo, je izraz sledi negotovosti in dušo na koncu zasenči, lahko pa tudi povsem zatemni. Knez tega sveta in gospodar smrti, ki je obenem mojster vseh zmot in vsake laži, nam tako rekoč nenehno prišepetava: poglej si kako končajo vsa zemeljska bitja okoli tebe! Tudi ti boš nekega dne prenehal; nad teboj imam namreč moč in tudi notranje te bom prevrnil v dokončni »konec« in »nič«, v popolno zatemnitev tvoje lažne zavesti. Nekaj takega moj mili brat spanec sicer vsako noč poizkuša, toda le ne zmore.
Tej preizkušnji, ki se dviga predvsem iz minljivega življenja telesa, je lahko Kristus iz svoje, z božanskim temeljem sveta povezane zavesti, v duhu svojih besed »Jaz in Oče sva eno«, kljub svoji vezanosti v minljivo zemeljsko obleko, postavil nasproti svetleče prepričanje o neumrljivosti duha. Ker stoji v svetlobi in resnici, si je pridobil v svoji presoji tako nezmotljivost, ki zmore v spoznavanju razsvetliti vsako kalnost in zatemnitev. Šele s tem pa je bil izpolnjen notranji pogoj, da brez strahu sprejme žrtve poln prehod skozi zunanja vrata telesne smrti in jo, kot omenjeno, premaga.
V Vstalem kot zastopniku vsega človeštva, smemo torej videti premagovalca obeh moči zla. Osvoboditev od skušnjavcev, ki pred tem ni bila mogoča, se je začela. Obenem je bila podobi človeka, ki je bil zaradi izvirnega greha in njegovih posledic pokvarjen in zatemnjen – grešnemu in umrljivemu Adamu -, postavljena nasproti neskaljena slika od greha čistega, z Božjim prežetega človeka, ki kaže v bodočnost. Na ta stvarniški akt Besede, ki je postala meso, Logosa, ki je ogroženemu razvoju vse Zemlje v duhovno znanstvenem smislu dal njen smisel, pokaže Pavel, ki prvič govori o starem in o novem Adamu z besedami: »Sedaj pa je Kristus vstal od mrtvih in postal je prvi med tistimi, ki tu spijo. Tako prihaja po človeku smrt in po človeku vstajenje od mrtvih. Saj prav tako kot so v Adamu vsi umrli, bodo v Kristusu vsi prebujeni v življenje« (1. Korinčanom, 15, 20-22).
S temi besedami kaže Pavel obenem na stanje človeštva v duhu podobnosti Kristusu, podobnosti Bogu, ki je v daljnji bodočnosti po bibliji v zvezi s časom »zadnje sodbe«. O tem tu ne moremo nadaljevati. Kot prikazano, se je luciferični greh nadaljeval kot proces skozi tisočletja. Na drugi strani je pomembno vedeti, da se tista, dozdevno tako daljnja bodočnost podobnosti Kristusu pripravlja od Kristusovega prihoda in se je kot poduhovljenost človeka že začela. Z dogodki ob prelomu časov je prejelo človeštvo najpomembnejšo usmeritev, ki je v prvotnem smislu božje previdnosti razvoj človeškega JAZa na novo impulziralo.
Šele usoda v zaporedju inkarnacij človeštvu omogoči izpolnitev tega razvoja. Ta pomeni uresničenje z Vstalim na novo ustvarjene praslike »nesebičnega sebstva« v vsakem posameznem človeku, ki se želi povezati s Kristusom. Pri tem pa ne gre samo za to, da človek sledi krščanskim naukom in zapovedim ali ima pred očmi prasliko kot ideal, temveč za skrivnost bistvene povezave in prežemanja s Kristusom samim. To posega navzdol v fizično dogajanje na nivoju moči in substanc in se je začelo že z večerjo na veliki četrtek. »Krščanstvo kot mistično dejstvo« se hoče in se lahko v majhnih korakih nenehno nadaljuje kot obnavljujoče, okrepljujoče, torej »mistično« dogajanje življenja na najrazličnejših nivojih v vsakem posameznem človeku, ki se imenuje kristijan in se s skrivnostjo obhajila dotika telesnega nivoja. Za oko vidca svetita po preobrazbi hostija in vino v svetlobi vanje vlitih življenjskih sil Vstalega. Če se kultsko mistično dogajanje celebrira v čistosti in pristnosti, dobi snov Zemlje novo kvaliteto. Z uresničenjem Pavlove besede: »Ne jaz, Kristus v meni«, pa se pokaže na najvišjo stopnjo združenja človeka s Kristusom samim in na zadnji cilj človeške evolucije na Zemlji.
Če imamo to pred očmi lahko odgovorimo na skrbi polno vprašanje, s katerim smo zaključili prejšnje poglavje: Ali bo človeštvo grozeči premoči zla v duhu padlih, toda daleč nad človekom stoječih angelskih bitij kdaj doraslo? Človeštvo ni ostalo samo! Eno najvišjih božanskih bitij, ki presega vse hierarhije je postalo človek »… in je bivala med nami«. To bo človeštvo kot živo bitje spremljalo kljub svoji zunanji smrti, in človeštvu dajalo moč, da napade zla zdrži in zlo premaga. S stopnjevanjem zla v povezovanju Luciferja in Ahrimana pa se bo človek lahko soočil v moč vlivajoči resnici :« Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njima« (Matej 18,20).
Res pa je, da se bodo v bodočnosti pokazale samo pridige in apeli k dobri volji v duhu »moralne oborožitve«, kot vedno manj učinkoviti. Zaradi vpliva Luciferja je področje volje ljudi prežeto z instinkti, ki so postali egoistični, prežeto je z nagoni in nagnjenji vseh mogočih vrst, in ni svobodno. Motivacija za nesebično delo in delovanje iz svobode, izhaja lahko samo iz duha. Samo duh zmore doseči z razmišljanjem, ki prevzema duha, ideje, ki pritekajo iz božanske domovine človeka. Tam, kjer se ljudje takih idej v ljubezni oprimejo in s tem ideje postanejo ideali, je človek pripravljen delovati v duhu dobrega v nadosebnem, v nesebični službi za sočloveka. To navdušenje razmišljanja vodi skupaj z najboljšimi silami srca k pravemu navdušenju v volji.
Predvsem na področju razmišljanja in spoznanja pa se je v zadnjih petih tisočletjih, ki jih vzhodna modrost označuje kot čas kaliyuge, čas teme, ugnezdilo ahrimanaično nasprotovanje duhovnosti in je povzročilo že opisan intelektualni greh. Ta se je z začetkom novega časa vse bolj razširil. Posledica je enostransko ukvarjanje s predmetnim in intelektualnim spoznavanjem in vedno večja nesposobnost, da bi se duha oprijeli z v samem sebi utemeljenim aktivnim in živim razmišljanjem. Odkod pa pride moč, da tako imenovan mrtev način razmišljanja lahko ločimo od premočne priklenjenosti na fizično organizacijo, da ga oživimo in osvetlimo, da bi se lahko oprijel višjih, duhovnih resic? Ta moč prihaja od tistega božanskega bitja, ki se je smelo imenovati »luč sveta«, in »pot resnice in življenja«. Moč odrešenja Vstalega se namreč ne nanaša samo na nivo morale, temveč se lahko in se hoče blagodejo uveljavljati tudi na področju inteligence in intelektualnosti. Propad, ja, zaton ali dvig in napredek človeštva bosta bistveno odvisna od tega, ali bo človeštvu uspelo, da si to dejstvo ozavesti. Človeštvo se mora v času duše zavesti naučiti, da poreklo, bit in posledice »intelektualnega greha«, resnično razume, sicer tudi prvega, moralnega greha, kljub žrtvi na Golgati, ne bo moglo premagati. Času ustrezen, Kristusovemu podoben način razmišljanja, na katerega se je doslej komajda mislilo, mora pred nadaljnjim moralnim razvojem postati resničnost ali mora potekati z njim vsaj paralelno. Prav ta se kaže kot temeljno prizadevanje kristologije Rudolfa Steinerja. V biblijskem smislu je imelo dejstvo, da je človek zapadel zlu za posledico njegovo »drugo smrt«! Kaj to pomeni? Pri tem gre za nekontrolirano zaraščanje JAZa s sebičnostjo, za zatemnitev z materialistično-intelektualističnim načinom razmišljanja. Ob popolnem opustošenju in plitkosti srčnosti, bi duha luciferične sile še bolj animalizirale, ahrimanični duhovi zla pa bi ga vedno bolj mehanizirali. Duša bi bila pogubljena! Človek v svoji svobodi je kot nobeno drugo bitje zemeljskega stvarništva resnično izpostavljen nevarnosti, da se sprevrže in v resnici »vertira«. Svoj JAZ lahko v veliki meri izgubi. Pošasti mita in apokalipse bi zmagale.
S tem v zvezi naj spomnimo na to, da smo že v drugem poglavju govorili o tem, da ima vsaka vrsta živali v astralnem svetu skupinsko dušo, ki pošilja nekaj kot tipala v posamezne primerke svoje vrste. Nevarnost neupravičenega »animaliziranja« človeka pomeni v resnici, da bi vedno več luciferičnih in ahrimaničnih bitij nastopilo kot neupravičeni duhovi skupin, obsedli bi posamezne ljudi, in bi jih s tem, da jih oropajo njihove individualne svobode, zbrali v krdelom podobne mase. Kdor je doživel fanatiziranje s spodbujanjem na kri vezanih instinktov, posebej z nacionalizmi in rasizmi, ali manipuliranje z mediji v smislu »javnega mnenja«, se ne bo mogel znebiti občutka, da dejstva spominjajo na apokalipso in se je tudi tu bodočnost že začela.
Tej temni perspektivi pa stoji kot zdravilo nasproti oblikujoča se skupnost bodočnosti pravega krščanstva. Kristus kot JAZ svetov je vendar pozvan, da vedno bolj postane resnični duh človeštva, ki želi voditi nekoč na narod in raso vezane in deljene skupine ljudi v organizem človeštva višje vrste. Žival je kot nesvodobno bitje po naravi z zakoni razmnoževanja, dedovanja in krvi vezana v svoji skupinski duši. Človek pa lahko v svobodi in z uvidevnostjo, z iz tega izvirajočo ljubeznijo sklene, da se s svojim JAZom poveže z bitjem Kristusa v mislih, čustvih in v volji. Da ima to povezovanje z virom višje luči in življenja že omenjen substancialni in bistveni karakter, pove Kristus z besedami:« Jaz sem vinska trta, vi ste mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, bo rodil obilen plod; saj brez mene ne morete nič narediti«. (Janez 15,5)
»Stari Adam« zapade od izvirnega greha zemeljskemu razmnoževanju. Do zadnje sodbe bo pripadal kot veja fizičnemu drevesu svojega porekla, ki ga obvladujejo zakonitosti Lune in se vanj pri vsakem novem utelešenju vrašča. »Novi Adam« v nas pa se bo vedno bolj povezoval z drevesom porekla višjega reda, ki ga prežemajo moči Sonca vstalega Kristusa in ga tudi v življenju med smrtjo in novim rojstvom ne zapustijo. Od svobodne volje posameznega človeka je odvisno, ali želi postati prežet s Kristusom – ali hoče postati »mladika na vinski trti«, za katero skrbi »oče kot vinogradnik« (Janez 15,1).
Za zaključek tega poglavja naj opozorim na perspektivo bodočnosti, ki se bo pokazala kot odločilna pomoč za ozdravljujoč napredek krščanstva na težki poti nastajanja človeka. V smislu duhovnih raziskav in izročila se je omenjen čas teme v letu 1899 iztekel in človeštvo je odtlej stopilo v »čas svetlobe«. S tem preobratom se povezuje dejstvo, da je že leta 1910 Rudolf Steiner govoril, da bo v naslednjih 2000 do 3000 letih, začenši še v tem stoletju, imelo vedno več ljudi izkušnjo Pavla v Damasku, torej da bodo Vstalega srečali iz oči v oči.
Možnost za to je posledica dejstva, da je razmerje med eterskim in fizičnim telesom človeštva izpostavljeno počasni toda nenehni preobrazbi. Pred mnogimi tisočletji je etersko telo življenja močno presegalo fizičo telo. To je pri majhnem otroku tudi danes še slučaj. S tem v zvezi je bila možnost povezave zavesti z nadčutnimi svetovi v duhu stare jasnovidnosti in jasnočutnosti. Pogoj današnje zavesti JAZa, predmetne zavesti, je bil, da je prišlo etersko telo, ki se je krčilo, počasi v velikost točnega prekrivanja s fizičnim telesom. Nadaljnje krčenje in vezanost na fizično telo, ki je v interesu ahrimaničnih bitij in jo danes mnoga dela in načini obnašanja človeka spodbujajo, bi eersko telo življenja vedno bolj oslabelo in bi dušo močno priklenilo na fizično telo. V našem času pa se začenja etersko telo človeka počasi spet ločevati in raste preko meja fizičnega telesa. S tem pa bo – tudi brez duhovnega šolanja – spet mogoča nova, nežna povezava z eteričnimi silami na spodnjem nivoju nadčutnega sveta. To bo pripeljalo do določenih nadčutnih zaznav v področju eteričnega in do njegovega novega zaznavanja. V tem času jutranje zore prebujajočega se jasnovidstva, se bo Vstali v eterski obleki počasi lahko razodel vedno večim ljudem v eteričnem okolju zemeljskega… čas ponovnega prihoda Kristusa »na oblakih« kot je napovedan v pismu nove zaveze, se je že pričel.
»Človek bo imel sposobnost videti eterska telesa in bo sposoben, da med temi eterskimi telesi vidi tudi etersko telo Kristusa. To pomeni, da bo zrastel v svet, v katerem se mu bo v njegovih ponovno prebujenih sposobnostih, prikazal Kristus… To je največja skrivnost našega časa: skrivnost ponovnega prihoda Kristusa«
Tega ponovnega prihoda pa ne smemo zamenjati s fizičnim ponovnim prihodom. Ta je nemogoč, ker je bila zemeljska naloga Kristusa enkratna in ker za njegovo bitje ne velja zakon o reinkarnaciji. Srečanje z bitjem Vstalega iz sposobnosti novega videnja, ne bo le za dotičnega posameznika kar največjega pomena. Od takih doživetij bodo tekli impulzi, ki bodo vplivali pozitivno na tako zelo ogrožen nadaljnji razvoj in delovanje krščanstva. Da, k njegovemu obnavljanju in poglabljanju bodo bistveno prispevali in s tem povezane možnosti duhovne znanosti bodo dopolnili. Delno iz Dr.Walter Buehler Antropozofija kot potreba našega časa
IZLETI
2.5.2009 sobota GREMO, GREMO, GREMO na našo novo kmetijo v Gorenjo Trebušo, kjer urejamo center za ohranjanje slovenskih kulturnih rastlin. Zbirališče ob 8. uri na Vrzdencu. Skromno kosilo bo. Potrebujemo delovno obleko in orodje. Priporočamo se za sadike jagodičevja in trajnic za kmetijo, h kosilu pa za sadje ali poslastice.
17.6.2009 sreda GREMO, GREMO, GREMO
na ogled kmetije Krameterhof Seppa Holzerja v Avstrijo – prijave sprejemamo
4.7.2009 sobota in nedelja GREMO, GREMO, GREMO
na ogled 240 ha velike biološko-dinamične kmetije Rengoldshausen ob Bodenskem jezeru k našemu predavatelju Walterju Sormsu. Prijave sprejemamo. Zahtevajte program.
IZ DELA DRUŠTVA
Rodila se je nova delovna skupnost AJDE Vrzdenec, in sicer
Delovna skupnost Idrija – Vojsko. Vodita jo Nada Munih in Edi Dolinar.Veselimo se in čestitamo!
Imeli so redno letno skupščino. Udeležba bi bila lahko tudi boljša. Skupščina pa je bila dobra in plodna. Tu nekaj sklepov:
– razpisujemo štipendijo za študij biodinamike v tujini
– lotimo se prevajanja knjige Wilhelma Neurohra ALI EVROPO ŠE LAHKO REŠIMO in poskrbimo, da se z njenimi vsebinami seznani čim več slovenskih politikov (narejeno prilagamo)
– budno spremljajmo dogajanje na področju vsiljevanja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji in sprejemanje zakonodaje – računamo na morda potrebne nove aktivnosti
– skušali bomo organizirati sekcijo za čebelarjenje. Skrb za čebele mora biti skrb nas vseh. S predavanji o čebelarstvu za člane bomo skušali ozavestiti pomen ohranjanja čebele.
VABILA – OBVESTILA
Začetnike, tiste ki bi radi znanje obnovili, tudi člane drugih društev, vabimo na
SPOMLADANSKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE NA VRZDENCU
za pridobivanje temeljnega znanja iz biodinamike. Srečanja vodi Meta Vrhunc. Dopoldanski del je namenjen teoriji, po skromnem skupnem kosilu sledi praktično delo. K enolončnici se priporočamo za sadje in poslastice. Prinesite steklenice (ne plastične), da bi iz vsakega srečanja zmešan preparat lahko vzeli s seboj in ga takoj uporabili tudi v svojem vrtu. Kotizacija 10 €.
25.4.2009 v soboto od 9.30 do 17. ure vabimo na sedež društva na Vrzdenec na
spomladanski seminar o preparatih z izkopavanjem preparatov
ki bo obenem prvo srečanje za začetnike
Dopoldne teorija: biološko-dinamični preparati, izdelava in uporaba. Po 13. uri praktično delo. Enostavno kosilo bo. Priporočamo se za predjedi, sadje ali poslastice. Prinesite škornje, rokavice in predpasnike, kdor bo vzel preparate naj prinese čiste, majhne steklene kozarčke in temno, čisto stekleničko za baldrijan. Udeležba na seminarju za preparate je tudi za člane društva pogoj za dodeljevanje preparatov! Člane društva, ki delo poznajo prosim za pomoč pri vodenju in uvajanju novincev. Prinesite viške semen in sadik za zamenjavo in prodajo!
9.5.2009 sobota od 10. do 17. ure na Vrzdencu drugo srečanje za začetnike. Teorija: Razvoj, stanje in perspektive kmetijstva, temelji biološko-dinamične metode (štiridelnost narave in človeka). Praksa: kompost, prepariranje, mešanje in škropljenje pripravkov. Prinesite viške semen in sadik!
16.5.2009 sobota od 10. do 17. ure na Vrzdencu tretje srečanje za začetnike. Teorija: dinamika v biodinamiki: kozmični ritmi, delo v skladu s kozmičnimi ritmi, kaj so etri, kako uporabljam Setveni koledar, še enkrat o preparatih. Praksa: izdelovanje preparata po M.Thun
23.5.2009 sobota od 10. do 17. ure na Vrzdencu četrto srečanje za začetnike Teorija: Kompost, gnojenje, kolobar, pleveli, škodljivci, orodja. Praksa: orodja, izdelovanje škropiva proti škodljivcem, izdelovanje preparata kremen iz roga
30.5.2009 sobota od 10. do 17. ure peto srečanje za začetnike. Teorija: biološko-dinamično sadjarstvo. Praksa: izdelava paste / premaza za sadno drevje
6.6.2009 sobota od 10. do 17. ure šesto srečanje za začetnike. Teorija: SEME je kulturna dediščina. Kako pridelujemo semena. Gensko spremenjeni organizmi so nevarnost za naravo in človeka. Praksa: visoka greda, predstavitev in ogled kmetije, mešanje in škropljenje preparatov
13.6.2009 sobota od 10. do 17. ure sedmo srečanje za začetnike. Zakaj je hrana DEMETER zdravilo? Kaj pomeni celostna prehrana? Kako do blagovne znamke Demeter? Praksa: peka kruha, priprava kosmičev, preproste domače testenine
20.6.2009, sobota praznujemo od 18. ure na Centru društva AJDA
Vrzdenec Janezovo. Podelitev diplom tistim, ki so dokončali začetni
tečaj, kres, koncert, prijateljevanje. V a b l j e n i !