Vincenco Foppa: Vstali
Velika noč.
Zaupanje in zavestno sprejemanje žrtve.
Trpljenje, križanje, smrt. Nato vstajenje.
Jezus Kristus je šel skozi trpljenje, z lastno krvjo, ki je prepojila Zemljo, je omogočil novo življenje. Nas z njim še vedno napaja. »Jaz sem pot, resnica in življenje…« nam pove.
Je to, kar podoživljamo te dni nekaj, kar pripada preteklosti?
Kaj pa »Rojstvo Kristusa v nas«?
Nas »Jaz sem pot…« ne vabi, da stopamo po njegovih stopinjah? Da v trpljenju in v smrti sveta sprejmemo iz svobodne volje tisto, kar je po Njegovem vzgledu naš prispevek, naša žrtev za nadaljevanje življenja ljudi in planeta?
Golgota ni preteklost. V človeku se mora dogoditi in se že dogaja danes. S tem, da se z darovanimi nam talenti nesebično postavljamo v službo bodočnosti, se bodočnosti darujemo, pa se obenem naša žrtev prerojeva v milost zmage aktivne ljubezni nad sebičnostjo, v vstajenje novega človeka.
Izdaja: Društvo za b-d gospodarjenje AJDA Vrzdenec tel.01 7540743;
www.ajda-vrzdenec.si
ANTROPOZOFIJA KOT ZAHTEVA NAŠEGA ČASA
BIOLOŠKO DINAMIČNO KMETOVANJE
Znak preobrata v krizni situaciji našega stoletja je, če tudi na področju kmetijstva v zadnjih desetletjih vedno bolj iščejo alternativne metode, ki bi bile v stanju, da ob upoštevanju znanstvenih spoznanj razvite in širom sveta uvedene načine modernega kmetovanja bistveno spremenijo ali celo do določene mere zamenjajo. Če pri teh prizadevanjih uporabljajo besedo “biološko” ali “organsko-biološko”, bi s tem gotovo radi povedali, da vedno bolj racionalizirano in industrializirano kmetijstvo ne dela več tako, kot to življenju ustreza, četudi so njegove metode pripeljale do izjemnega povečanja pridelkov. To povečanje se dozdeva tembolj pomembno, ker v nerazvitih deželah kot prej tako tudi danes na tisoče ljudi trpi lakoto in zaradi pomanjkanja hrane umirajo. Pomisliti pa moramo, s kakšnimi problemi v zvezi s kvaliteto pridelkov in s kakšnimi nevarnostmi za okolje je to povečanje pridelkov povezano. Strokovnjaki opozarjajo med drugim na vse večjo mineralizacijo in na uničenje plodnosti tal zaradi prekomernega gnojenja. Problem povečevanja odpornosti pri škodljivcih, proti katerim se borijo s strupi, je komaj še obvladljiv in uporabljati je treba vedno nove insekticide. Čas, ko bodo zaloge fosfatov v zemlji izčrpane, se že lahko predvidi. Nerazrešljiv problem so razen tega za neindustrializirane države dušična gnojila. Pridobivanje teh iz zraka je povezano z izjemno velikim vložkom energije ki ga je komaj še mogoče plačevati,.
Tudi laik ne more več spregledati, da je moderno kmetijstvo, ki naj bi kot tako vse življenje na Zemlji vendar čuvalo in negovalo poleg industrije in tehnike postalo eden največjih onesnaževalcev okolja. K temu pride še to, da pogosto proizvaja preko potreb in se morajo tone pridelkov razmetavati in uničevati. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da velika moderna kmetija, brez cele vrste kemičnih sredstev za borbo proti škodljivcem in plevelom, brez uporabe dodatnih krmil in pogosto problematičnih več ali manj kar krmilom dodanih zdravil za pitanje živali ali preprečevanje bolezni, ni več sposobna preživeti. Ali je organizem kmetije v tej situaciji lahko še zdrav? Ali bo trajno sploh lahko proizvajal hrano, ki jo smatramo za kvalitetno polnovredno, bo lahko zagotavljal potrošniku ne le kalorijsko temveč tako hrano, ki bo za zdravje sprejemljiva in bo zdravje potrošnika celo gradila? Ali lahko opozorila da kvaliteta pada in je prebavljivost ali obstojnost današnjih živil vedno manjša še naprej ignoriramo?
Glede na te probleme se biološke metode odrekajo umetno narejenim in skoraj vsem mineralnim gnojilom, strupenim pomožnim sredstvom, pa tudi monokulturnim posevkom le majhnega števila izbranih sort rastlin. Vračajo se k organskemu gnojenju, posevkom stročnic za obogatitev zemlje z dušikom, k zelenemu gnojenju in k čim večji pestrosti kmetije, vključno živinoreje. Tudi biološko-dinamično gospodarjenje gradi na teh temeljih in izkušnjah, saj je marsikaj zanemarjeno po krivici in le zaradi enostranskosti kemično-tehničnih metod. Zastopniki biodinamike pa so prepričani, da glede na daljnosežne posledice modernega kmetovanja na skoraj vseh življenjskih področjih zgolj »nazaj k naravi« pri kvantitativnih in kvalitativnih zahtevah, ki jih kmetijstvo bodočnosti mora izpolniti, ne more zadoščati. Zato izdelujejo dodatna sredstva in upoštevajo dodatne, čisto nove mere, ki naj bi pripeljale na času primeren način do ohranjanja zdravja, povečanja pridelkov in učinkovitosti kmetij.
Biološko-dinamično gospodarjenje je v desetletjih svojega obstoja na znanstveno kontroliranih, večjih kmetijah dokazalo, da je brez dodajanja kemičnih gnojil in strupov za borbo proti škodljivcem – gledano predvsem s stališča zemlje in njene produktivnosti – kmetijo mogoče ohranjati v ravnotežju. Pokazalo se je, da pri dobrem vodenju kmetije še po 30 do 50 letih pridelki rastlin in uspehi v živinoreji nenehno rastejo in se na primer vsebnost humusa v tleh povečuje v jasno merljivih veličinah. Ti rezultati, ki jih eksperti, ki ocenjujejo na znanstven način, smatrajo za nemogoče, pa niso »čudež«. Utemeljeni so v uvajanju novih, temeljnih duhovno – znanstvenih spoznanj o poreklu organskega življenja in odnosu človeka in živali do narave.
Že v poglavju III te knjige je bilo govora o tem, da moramo vsak živ organizem zato, ker nima le fizičnega, temveč tudi etersko telo, razumeti iz dveh strani. Da bi razumeli součinkovanje obeh principov, je potrebno razumeti tisto, kar je mogoče zajeti snovno ali kvantitativno, pa tudi nadčutno, ali dinamično stran organizma. Nek organizem negujemo dobro lahko le, če ta aspekt razširimo in se vprašamo, kako stoji ta organizem, to bitje v sferi zakonitosti in ritmov, učinkovanja zemeljskih in kozmičnih sil. Vsaka rastlinska vrsta je izraz nekega individualnega ravnotežja v polju napetosti zemeljskih in kozmičnih ali centralno in periferno orientiranih sil, ki se zrcalijo predvsem v korenini in cvetu. Ravnotežje med polarnostjo teh sil je v zeleni sredini rastline in se mora nenehno na novo oblikovati. To ohranja rastlino zdravo, zagotavlja njeno naravno vitalnost in sposobnost razmnoževanja. V nasprotju s kompliciranim bitjem človeškega organizma, ki mora vzeti v zakup po naravi v njem prisotne bolezenske tendence, je rastlinski organizem v ustreznem okolju sam po osebi pra-zdrav. Deformirana rast, virusne bolezni in drugi bolezenski pojavi so pri rastlini vedno izraz za to, da v okolju nekaj ni več v redu, da je prisotno nekaj, kar ohranjanje ali ponovno vzpostavitev ravnotežja moti ali celo onemogoča.
Osrednjega pomena za delo na zemlji in rastlinah je pri biološko-dinamičnem gospodarjenju osem preparatov, katerih iz treh kraljestev narave vzete izhodiščne substance so pripravljene na poseben način. Pri biodinamiki preseneča že majhno število teh dodatkov, saj ima moderno kmetijstvo danes na razpolago več kot 300 kemikalij, ki razen nekaj izjem v naravi kot take ne obstajajo in so v laboratorijih umetno izdelane. Izhodiščne substance prej imenovanih biodinamičnih »sredstev za nego« so v nasprotju s tem povsem naravne. Biodinamika pozna šest preparatov, ki jih pripravljajo iz cvetov kamilice, rmana, regrata in baldrijana, iz cele rastline velike pekoče koprive ter iz hrastovega lubja in jih dodajajo gnoju ali kompostnemu kupu. Dva preparata sta namenjena za škropljenje in jih je potrebno pred uporabo mešati v vodi. Preparat, narejen iz govejega gnoja, imenovan gnoj iz roga (500) škropijo na zemljo, preparat, narejen iz mletega kremena (kristal gorska strela, kemično SiO2), imenovan kremen iz roga (501) pa škropijo na mlado, že zeleno rastlino.
Že pri obravnavanju izdelave naravnih zdravil smo ugotovili, da je učinek zdravljenja močno odvisen od farmacevtskega procesa, v katerem je naravna snov predelana. Tako prav gotovo učinek ne bi bil enak, če bi snovi, ki jih je potrebno kompostirati, kar prelili s kamiličnim čajem in mu dodali zmleto hrastovo lubje ali če bi kremenov prah, ki je na pogled enak pesku v naravi, spihali v njivo žita ali krompirja. Odločilna za učinek je posebna priprava teh snovi. Kaj pa se dogaja pri prepariranju in zakaj pride do zaželjenih, diferenciranih učinkov?
Odgovor na to vprašanje najdemo v osrednjem pristopu biološko-dinamičnega gospodarjenja. Če gledamo samo na snovno stran življenja, se upravičeno vprašamo, kako se v duhu popolnega gnojenja lahko izgube snovi, do katerih pride s spravilom pridelkov v materialni obliki, lahko nadomesti. Tako razmišljanje vodi v največ primerih do dodajanja znanih, običajno mineralnih gnojil. »Polnovredno gnojenje«, ki rastlinam ustreza, pa to ni. Rastlina ima kot rečeno fizično in etersko telo, torej fizično in nadfizično stran, ki se prežemata. Polno razcvetena sončnica je vzela temeljne snovi, iz katerih obstaja, nedvomno iz svojega okolja, iz zemlje in iz zraka. S tem da raste, snovi razmnožuje in preobraža. Obenem postane mogočnejše tudi njeno etersko telo, ki se je napajalo z dotokom in nenehnim sprejemanjem eterskih sil tako iz oživljenih tal kot iz kozmičnega okolja skozi korenino, liste in brste. Ta dotok sil, ki ga ni mogoče zaznati, ni izčrpan z istočasnim sprejemanjem fizične energije Sonca v procesu asimilacije in s tem ni identičen. Prežemanje z etri je treba, duhovno-znanstveno gledano, zajeti v mislih, treba ga je temeljito raziskati in v bodočnosti vedno bolj ozavestiti. Le tako bomo lahko pri praktičnem delu s pojavi življenja do teh pravični. Brez upoštevanja eterskih sil oblikovanja življenja bo še tako dobronamerno ekološko kmetovanje, trajno gledano, ostalo nepopolno.
Z izdelovanjem in uporabo biološko dinamičnih preparatov je prvič uspešno uresničen poizkus, da v praksi dotok potrebnih eterskih sil okolja, sposobnost njihovega sprejemanja in njihovo vkomponiranje v rastlinski organizem spodbudimo, okrepimo in vodimo. Obenem je treba razumeti biološko-dinamične preparate kot katalizatorje za učinkovanje kozmično-eteričnih sil, saj krepijo etersko telo rastlin, izboljšujejo kvaliteto gnojil, ki jih je potrebno dodajati in oživljajo tla.
Kot v poglavju IV že omenjeno, se razodevajo področja eterično-kozmičnih sfer z učinkovanjem sil, ki so silam zemeljske materije, ki jih je doslej znanost uporabljala, na mnogotere načine nasprotujoča. Glede na to polarnost se mora tudi pri izdelovanju biodinamičnih preparatov uporabiti popolnoma nove postopke. Tistemu, ki se ne ukvarja z vsebinami, ki so njihov temelj, se zdijo najprej tuji ali celo absurdni.
Kot primer naj tu obravnavamo samo oba omenjena preparata za škropljenje. V enem primeru vzamemo sveži kravjek, v drugem zmlet kristal gorska strela. Z njimi napolnimo kravje rogove in zakopane v določenem, polarno nasprotnem času leta v tleh prepustimo delovanju Zemlje in njenih elementov. Pri tem moramo misliti na to, da plodna zemlja sama ni le naseljena s tisoči in tisoči najmanjših živih bitij, temveč predstavlja obenem živo kožo Zemlje, kjer ne najdemo le velike koncentracije anorgansko – mrtvih sestavnih delov, temveč je kot celota kozmični organizem, pretkan z eterskimi moči. Iz obsežnega pregleda fizikalnih dogajanj v Zemlji, ki skoraj vsa sledijo lastnemu 24 urnemu ritmu, je Günther Wachsmuth v svojem delu »Zemlja in človek« prikazal te ritme v mnogih podrobnostih kot vsakodnevni »vdih in izdih« Zemlje. Že Goethe je domneval to glede na dvojni dnevni ritem zračnega pritiska. S tem povezano izmenično učinkovanje med zemeljskimi in kozmičnimi silami se ponavlja kot čutno-nadčutno dogajanje v velikih ritmih letnih časov. To tkanje sil zakopan kravjek in kristal gorska strela in v njihovi notranji strukturi prežame, spremeni in dinamizira, pri čemer igra rog, ki substance obdaja, nepogrešljivo vlogo posrednika. Ta se ima za svoj nastanek sam zahvaliti z etri in astralnostjo prežetemu organizmu. Roga zato ne moremo nadomestiti s posodo iz lesa ali umetne mase. Pokazalo se je celo, da je rog moških živali manj primeren kot rog krave.
Oživljanje tal, ki je z modernimi metodami obdelovanja zelo ogroženo, predstavlja temelj in pogoj v sebi zdrave kmetije. Za oživljanje tal je na biološko-dinamični kmetiji ali vrtnariji med različnimi merami, ki jih je potrebno opravljati, uporaba preparata gnoj iz roga na najpomembnejšem mestu: Razkrojen gnoj iz roga zmešamo v vodi in škropimo na še nezasejano zemljo. Ta preparat ne more in naj tudi ne bi nadomestil potrebnih organskih gnojil. Preparat 500 ima čisto dinamično delovanje. Gledano kvantitativno izhaja to že iz dejstva, da za škropljenje dodamo pred mešanjem vodi samo 120 gramov preparata.
Omenimo na kratko še uporabo preparata iz kremena. Temelj oblikovanja vseh organskih substanc v rastlini je, kot je znano, proces asimilacije, ki je mogoč s posredovanjem listnega zelenila. Ob asimilaciji se ob sprejemanju sončne svetlobe oblikuje iz vode in plina ogljikove kisline škrob, ogljikov pra- hidrat. V to centralno dogajanje, pri katerem je svet eterskih sil odločilno udeležen, posega preparat kremen iz roga ko škropimo preparat 501 na mlado ozelenelo rastlino ob določenem času dneva pri določenih vremenskih razmerah.
Preparat kremen iz roga je potrebno prav tako kot preparat gnoj iz roga pred škropljenjem eno uro mešati v vodi. Pri hitrem mešanju se oblikuje vrtinec, ki se dviguje ob zunanji steni posode kot parabolično oblikovan votel lijak. Po nekaj minutah lijak z gibanjem v obratni smeri upočasnimo, kaotiziramo in nato spet v nasprotni smeri na novo zgradimo. To ritmično členjeno dogajanje ponavljamo eno uro. Ob tem lahko spet pokažemo na karakter takih procesov, ki jih je potrebno razumeti dinamično. Če bi gledali čisto fizikalično, bi potrebno fino porazdelitev kremena dosegli tudi s krajšim mešanjem. Na drugi strani raztapljanja kremenove substance ne moremo doseči, tudi če bi mešali ure dolgo. To pa tudi ni namen, saj je pomembno nekaj čisto drugega.
Pri obravnavanju srca in krvotoka smo na kratko omenili funkcijo, ki jo ima za delovanje eterskega notranja tvorba površin kapilarne mreže kot neke vrste odtis sfere in njenega pomena. Pri mešanju kremena iz roga v vodi se oblikuje v vrtincu veliko slojev vode, ki se vrtijo z različno hitrostjo in drsijo eden mimo drugega. Pri tem nastaja prav tako vedno znova ogromna »notranja površina«.Ta omogoča, da se v iz zemlje vzetem preparatu kremen iz roga zbrano delovanje sil prenese na vodo. V vodi se ne raztopi molekularna materija. »Raztopijo se« sile kremena. Vase jih sprejme voda. Ta jih škropljene na liste rastlin neposredno poveže s fizično – eterskim delovanjem. Pri mešanju gre torej za dogajanje, ki je sorodno že omenjenemu potenciranju zdravil, pri katerem s tresenjem prav tako prihaja do ritmično stopnjevanega vrtinčenja. Raziskati je potrebno vprašanje, v kakšni meri je tekočina pri mešanju odprta za delovanje eterskih sil okolja, ki se povežejo z vodo ob posredovanju svetlobnim procesom tako sorodne kremenove substance.
Delovanje snovi stopa tudi pri uporabi tega preparata v ozadje, saj se porabi le približno 5 gramov kremena iz roga za hektar površin, torej tisočinka grama za kvadratni meter. Kdor upošteva pri ocenjevanju samo kemično kvantitativne aspekte, bi zlahka izračunal, da pride na list krompirja ali steblo žita le malo molekul silicijevega dioksida (SiO2) in bi prišel prav gotovo do prepričanja, da je ta postopek lahko samo popolnoma neučinkovit!
Praksa pa jasno kaže, da je kremen iz roga učinkovit preparat. Seveda v praksi lahko uporablja vse biološko-dinamične preparate vsak kmet ali vrtnar, ki je na začetku pripravljen delati po navodilih ustrezno izkušenega svetovalca. Globoko razumevanje medsebojnega učinkovanja do katerega pride, bo mogoče razumeti le tistemu, ki se je pripravljen ukvarjati z opazovanjem ali se v znanstvenem smislu dokoplje do prepričanja o obstoju eterskih sil okolja, s tem pa pridobi možnost, da te s popolnoma novimi metodami postavi v službo in nego življenja. Pomemben most za tako razumevanje predstavljajo vsekakor poizkusi in v številnih poizkusih že pridobljeni rezultati. Tudi v sodelovanju z nekaterimi biotehničnimi univerzami doma in v tujini se je že pokazalo da z uporabo biodinamičnih preparatov dosežemo lahko pomembne učinke.
V primeru spremljanja učinkovanja preparata kremen iz roga se na primer pokaže, da »moč svetlobe« v kremenu spodbuja rast korenin, listov, cvetov ali oblikovanja plodov, spodbuja oblikovanje barve in arome plodov in prispeva k zorenju kultur. Pri mnogih vrstah rastlin je bilo mogoče dokazati povečanje pridelkov. Pri pričakovanju visokih pridelkov ali celo pri premočnem gnojenju plodov, pride pri večkratni uporabi preparata do »harmoniziranja« vsebovanih snovi. Seveda reagira rastlina pri tem vedno na vse pogoje okolja, ki nanjo vplivajo in spremenijo tudi učinkovanje take mere. Napovedi so v posameznem primeru lahko utemeljene le v dolgotrajnih in temeljitih preizkusih.
V zvezi s spoznanjem o silah okolja bo življenju ustrezno kmetijstvo bodočnosti delalo vedno bolj ne samo v sozvočju z letnim in dnevnim hodom Sonca, ki kot prvo zasenči vsa druga dogajanja v naravi, temveč mora upoštevati tudi druge kozmične ritme. Glede na znanosti že znane fenomene živalskih vrst, ki reagirajo na ritme Lune in v duhovni znanosti raziskana reprodukcijska dogajanja vseh zemeljskih organizmov, o katerih je že bilo govora, so bile na vrsti podrobnejše raziskave ritmov tega enkratnega, s samo Zemljo povezanega nebesnega telesa.
V desetletja trajajočem delu se je pokazalo, da se mora glede na trenutek setve v zvezi s potjo Lune skozi regije zodiaka (siderični ritem Lune) računati z učinkovanjem, ki povečuje pridelke, pa tudi takim, ki pridelke in kvaliteto zmanjšuje, Predvsem Maria Thun je v mnogih, desetletja trajajočih poizkusih lahko dokazala, da na primer pri korenovkah (korenje, sladkorna pesa in dr.) pride do povečanja pridelkov, če je ob posevku Luna pred ozvezdji Bika, Device ali Kozoroga, torej ozvezdji, ki jih od pradavnih časov pojmujemo kot »zemeljska znamenja«. Pri svoji 27 dni trajajoči poti pride Luna vsakih devet dni v področja teh, z oblikovanjem korenin povezanih ozvezdij. Poizkusi so pokazali, da se z obdelovanjem tal v tem ritmu, učinkovanje še okrepi. Podobni so bili rezultati pri spremljanju kvalitete in kvantitete razvoja listov, cvetov in plodov v času trigonov, vezanih na zvezdne slike tako imenovanih vodnih, zračnih ali ognjenih ozvezdij.
V doktorski disertaciji, objavljeni leta 1973 na Univerzi v Giessnu, je v principu del teh rezultatov potrjen. Pokazalo se je tudi, da ni dovolj, upoštevati le pogoje, ki jih ponujajo zemlja in vreme, temveč je potrebno upoštevati tudi vpliv konstelacij planetov. O teh še nikakor nimamo dovolj znanja in jih je potrebno raziskati s temeljitim opazovanjem in raziskavami. Pri tem je očitno, da se odnosi kozmos – Zemlja, v meri, kot presegajo sončno svetlobo, zaradi svoje raznovrstnosti ne razodevajo zlahka. Brez dvoma je na tem področju narejen začetek, nadaljevanje dela pa je potrebno.
Zavedati se takih novih in gledano s stališča znanosti povsem nepričakovanih in neverjetnih kozmičnih povezav o učinkovanju zodiakalnih slik, ki jih je treba jemati zares, odkriva potrebo po odločilnih spremembah današnje, po zunanjosti kozmosa naravnane predstave o svetu. Taka, času ustrezna razširitev, kaže v smer, h kateri je antropozofija glede na svoje stališče o duhovnosti kozmosa od začetka stremela.
V kmetijskem tečaju poudarja Rudolf Steiner, da vsaka kmetija »izpolnjuje pravzaprav svojo bit v najboljšem pomenu besede, če jo lahko razumemo kot neke vrste individualnost za sebe, resnično v sebi zaključeno individualnost«. S tem se je dotaknil potrebe, da vse mere oblikujemo v duhu »organizma kmetije« in da so vse mere v tem, pa tudi v odnosu do okolja, harmonično usklajene.
To je tembolj potrebno, ker predstavlja vsako vrtnarsko ali kmečko delo veliko številno posegov v življenjski sklop prej nedotaknjene narave, ki njeno ravnotežje občutno motijo in tisočim rastlinskih in živalskih organizmov jemljejo temelje njihovega življenja. Vsaka zelenjavna gredica ali žitno polje je tudi že neke vrste »nenaravna monokultura«, ki jo lahko samo z nadrejenimi merami vgradimo in preoblikujemo v plodnega življenja sposobno celoto. Vsak organizem je sistem ravnotežja. Omenili smo, kako neobhodno potrebno za sistem ravnotežja, je spoznanje o zemeljsko – kozmičnih silah ali součinkovanju čutno – nadčutnih sil. Tudi tu je način razmišljanja odločilen. Goetheanistični vidik se mora pri tem v praksi potrditi. Vse posameznosti, vse delne procese, ki jih kot take seveda moramo zaznati in ustrezno upoštevati, moramo razumeti kot člene celote, ki mora biti prežeta z idejo ali veliko miselno povezavo. Medtem, ko ta učinkuje v naravnem, od duhovnosti kozmosa prežetem ekosistemu nezavedno, se mora sedaj na novo oblikovati v človeku samem, v zavesti kmeta, in biti vodilo vsega dela. Za to je potreben individualni razvojni proces. Ni dovolj, da si po tisočkratnih izkušnjah pridobimo stvarem ustrezno znanje; tradicionalne načine razmišljanja moramo odložiti, izoblikovati moramo nove sposobnosti. Kot primer za vrsto in obseg take spremembe miselnosti, katere pogoj je z duhovnostjo prežeta znanost, naj kot možnost za vaje na koncu predstavim način, kako opazujemo rastline.
V zvezi s pedagogiko je priporočil Rudolf Steiner, da vsako rastlino v zemeljskem rastlinskem sloju razumemo kot las v lasišču z dušo obdarjenega bitja, si predstavljamo drevo kot »izbočeno zemljo«, ki nosi na sebi življenjsko skupnost svojih listov. Vzgojna naloga, ki pri tem postane vidna, je privesti v zavest del kot člen žive celote. V nadaljevanju bomo to na določen način poizkusili.
Življenjski procesi enoletne rastline se odigravajo v štirih osnovnih procesih: tvorba korenin, poganjanje, cvetenje in oblikovanje plodu. Spoznanje o povezanosti teh življenjskih faz s štirimi kraljestvi narave in ustreznimi členi bitja človek, meče novo luč na rastlino samo. Kaže, kako lahko z duhovno znanostjo goetheanistično gledanje iz katerega smo v tretjem poglavju te knjige izhajali, stopnjujemo in poglobimo.
Pravo področje rastlinskega življenja je poganjanje in rast zelenih listov. Tu je doma tudi praorgan, list sam. V morju, v velikih algah, najdemo ogromne rastlinske tvorbe brez korenin in cvetov. Ravnotežje med fizičnimi in eterskimi silami vlada pretežno v brstnem listu. Zrcali se v zeleni barvi kot izravnani sredini barvnega spektra in v brezspolnem, čisto vegetativnem razmnoževanju na primer s popki ali z mladimi, novimi čebulicami.
V nasprotju s tem, se v korenini svetlobno bitje rastline intimno poveže s temno skorjo zemlje, srečuje tam trdoto, čvrstost in omejevanje prostora mrtvega anorganskega sveta kot takega. Iz teh povezav sil zgosti rastlina mehko- plastični škrob, produkt njene zelene sredine v celulozo in les. Rastlina umre v oblikovanje lubja in lesa, da bi pridobila nosilno moč, stabilnost in trdnost v soočanju z mehaničnimi silami Zemlje. Fizično prevladuje v centripetalnih tendencah korenine, tem spodnjem polu rastline, ki sesa in zgosti vodo in v njej topljene soli.
V področju cvetja, kjer jo ne omejuje toliko fizičnih pogojev, zmore rastlina v nasprotju s tem razviti popolnoma novo stran svojega bitja. Cvet je v duhu Goethejevega nauka o metamorfozi popolnoma preobražen, prefinjen brst. Tridelnost relativno neoblikovanih kličnih listov in pravih, dobro oblikovanih brstnih listov, ki se širijo v prostor ter zoženih in zašiljenih listov v gornjem delu stebla, nam stopa ponovno pred oči v novi kvaliteti v čašici, vencu zelenila listov razgaljenih kronskih listov in prašnikih. Cvetni prah, čigar tvorba pripelje list celo do razpada, je najvišja stopnja te prefinjenosti. Pestrost in svet cvetja po sebi, se človeške duše neposredno globoko dotakne, jo globoko nagovori. Barvitost cvetja očitno čaka na oko, ki se barv veseli; njegov vonj in sladkoba nektarja bi bila brez s čustvi povezanih čutil z dušo obdarjenih bitij nesmiselni pojav. Sta torej na nivoju, na katerem je zasnovano spolno razmnoževanje vseh živih bitij, res samo slučajen produkt prilagajanja nujnosti opraševanja? Zakaj se človeška duša čuti spodbujeno k temu, da svoja najbolj notranja čustva, bodi da je to hvaležnost, čaščenje ali ljubezen, izraža s cvetjem v duhu besede »naj povem z rožami«?
Pogled raziskovalca duha, razširjen z jasnovidnostjo, ki presega mejo čutno zaznavnega, uganko po resnični biti cvetja lahko reši. Bit cvetja vidi obdano od astralnih sil sveta, ki mejijo na etersko ravnino. Cvetenje je izraz dotika med eteričnim in astralnim, torej naravo z dušo obdarjenega sveta. Posamezna rastlina nima duše, toda v njenem eterskem telesu jo na polu cvetja obdajajo sile, ki se ponotranijo v duševnost živali in se (kot astralno telo) fizično utelesijo. Vsak cvet je tako slikovit izraz kvalitet, postopkov in skrivnosti duševnega sveta – torej tudi naše lastne notranjosti. Njen »razcvet« s katerim se rastlina na čisto drugačen način kot v zelenem poganjku odpre svetlobi in vsemu kozmosu, je odsev prageste, s katero se z dušo obdarjena bitja v svojih čutilih odpirajo okolju – to okolje sprejemajo in doživljajo. Tisočkratni odnosi, ki jih svet insektov – torej z dušo obdarjenih bitij – v obliki drevesnih muh, čebel, hroščev, metuljev ali kolibrijev, vzpostavlja s svetom cvetja, so izraz opisanega notranjega, nevidnega dotika s silami duševnosti kozmosa. Te organizirajo obe kraljestvi narave tako, da sta usmerjeni eno k drugemu. Z duhovno znanostjo oplojena botanika bo človeka naučila, kako se bo v bodočnosti oblikovanje cvetja naučil brati kot pisavo v odprti knjigi psihologije narave. Primer za to: botanika razlikuje principielno dialipetalno in simpetalno oblikovano cvetje. Pod tem razume cvetove z ločenimi kronskimi listi, kot jih poznamo pri kalužnici, liliji ali vrtnici, ali cvetove z zraščenimi cvetnimi listi. Zadnji oblikujejo zvončaste, lijakaste, cevem podobne ali grlu podobne oblike cvetov, ki se nagibajo na stran ali k zemlji in se zožijo kot škrlatni naprstec, mrtva kopriva, cvet volčje češnje. Ta polarno orientirana delitev na dva dela sveta cvetov, v kateri najdemo mnogo prehodnih oblik, je izraz dejstva, da je ves astralni svet sestavljen iz dveh polarnih temeljnih sil simpatije in antipatije, o čemer smo že govorili. Duhovna znanost daje torej z razširjanjem pogleda tudi tu strokovnjaku v roko ključ, s čigar uporabo lahko v mnoge skrivnosti bitja globlje prodre.
Z oblikovanjem semena potegne rastlina v najvišjem stopnjevanju involutivnih procesov vso svojo tridelno postavo v eno točko. Če v cvetenju zraste preko sebe, zraste sedaj obenem iz sebe. Njena fizična podoba izgine kot v temnem niču ali v neke vrste poduhovljenosti. V zrnu semena jo fizično ne moremo več najti. Kljub temu je vse bitje rastline v njem koncentrirano in nevidno zasnovano. V tej trajni obliki se lahko zoperstavi silam smrti snega in ledu in se ohrani za bodočnost.
V zrnu semena se naravno-organsko zrcali skrivnost najvišje stopnje življenja, na kateri dovoli narava kot cilj stvarjenja razvoj edinega z duhom obdarjenega bitja, človeka. Semenu podobno, zmore le on zavedno zbrati v eni sami točki vse svoje duševno – duhovno bitje: v samozavesti, v kateri se zasveti njegov duh. JAZ je iskra božansko-duhovnega sveta in garant večnega življenja, s katerim zna človek preživeti vse zemeljske spremenljive okoliščine v prostoru in času. Samo z JAZom se lahko dednemu zakonu ponavljanju enakega – s tem utirjenju na svojo vrsto – iztrga in razvije stvarniške moči. S tem, da se vse življenje uči, pride preko neštetih doživetij in izkušenj do izplena, v katerem so lahko soudeleženi tudi drugi ljudje in ki ga nekega dne vnese skozi vrata smrti v duhovni svet. Tako postane v mnogih procesih zorenja individualnosti človeško življenje lahko plodno.
Ta stvarniška stran človeka, ki daje človeku obenem smisel, se v naravi zrcali spet v vseh takih rastlinah, ki preidejo v tretje širjenje, tistih z listom plodu, pri čemer se seme obda s kambijem plodu in s sokom. Enkrat v zemljo položeno, golo in zamrlo zrno semena stopi ponovno pred nas obdano s plodom – torej obogateno s substanco. Plod – bodi to grozdna jagoda, jabolko ali pomaranča – razodeva vse bitje rastline še enkrat in ga strne, da bi se v okroglini zorenja darovalo okolju. Če smo prej zaokroženo obliko plodu razumeli izhajajoč bolj iz stališča eteričnega, kot odslikavo celega kozmosa, jo sedaj lahko doživljamo obenem kot odsev v njegovi globini delujoče božansko-duhovne stvarniške moči. Alfa in omega stvarništva, ki bi se v človeku kot bitju JAZa v daljni bodočnosti rada v polnosti uresničilo, se zrcali v zrnu semena, ki je obenem konec in začetek vsega rastlinskega življenja.
S to skico sem poizkušal predstaviti rastlino kot izraz vseh kraljestev narave. Na štiri dele deljena postopna gradnja najde svoj odsev v štirih življenjskih fazah rastline, v korenini, poganjku, cvetenju in oblikovanju plodu. Obenem se pokaže možnost, da rastlino na novo zajamemo v njenem sorodstvu do človeka, ki ga prežemajo štirje deli njegovega bitja. To je največjega pomena predvsem za zdravnika, ki predpisuje zdravila rastlinskega izvora.
S tem nakazane povezave je mogoče izdelati do mnogih podrobnosti. Tej nalogi se je posvetila cela vrsta antropozofskih strokovnjakov. Doumevanje takih povezav ne vodi le do novih spoznanj, temveč šola obenem celosten način razmišljanja in s tem sposobnost, razumeti del kot člen celote z nadrejenimi stališči. To z drugimi besedami spodbuja pri ustrezno šolanem človeku, ki se razume kot negovalec življenja sposobnost, da bolje razume tudi organizem kmetije in ekološke povezave, ki ga presegajo in vse oblikuje na resničnosti bolj ustrezen način. Zato je kratka predstavitev takega idealnega izhodišča pomembna.
Predkrščansko človeštvo je take povezave zajelo še z jasnovidnostjo, bolj ali manj instinktivno in s tem napajalo svoj življenjski občutek in zaupanje v Boga. Ta modrost odzvanja tudi danes na primer v grških mislecih, ko govorijo o »logosu Spermatikosu« semenu podobni besedi svetov. Spomnimo se Schillerjevih besed: »Če iščeš najvišje, največje, rastlina te tega lahko nauči. Kar ona brez volje je, bodi ti z voljo. To je to.«
Morda ste lahko čutili, da način takega predstavljanja presega meje le intelektualnega znanja. Vse na pravi način miselno predelane duhovne vsebine, poglobijo sile čutenja. Za vrtnarje, kmete ali gozdarje lahko globlje razumevanje odkritih povezav med rastlino, svetom in človekom, občutek sorodstva do narave, ki smo ga izgubil, na novo spodbudi in oživi.
S tem se obenem dotaknemo moralne ali religiozne strani praktičnega življenja, ki je zrasla iz antropozofije. Tako, kot se lahko pri učitelju ali pedagogu za prizadete iz spoznanja o predeksistenci človeškega duha oblikuje globok občutek odgovornosti in globoko spoštovanje do dozorevajoče otroške duše, tako naj bi tudi kmet ali vrtnar, ki želi negovati življenje kraljestev narave, stal v svojem delu z vedno večjim in globokim spoštovanjem. Za biološko dinamično kmetovanje niso potrebna le obširna nova znanja, temveč je potrebna tudi ustrezna notranja naravnanost. Ta se oblikuje samo iz nove, na duhovnost naravnane predstave o svetu, do katere človek lahko pride in, ki v pozitivnem smislu globoko posega v razmerje do sveta. V omenjeni individualnosti kmetije, ki jo je potrebno oblikovati, bo trajno pridelovanje zdravih proizvodov mogoče le, če se bodo ljudje, nosilci in oblikovalci teh individualnosti, pustili prežeti in spodbujati tja do sil svoje duševnosti in volje z dejstvom, da je svet prežet z duhovnostjo.
Iz tega izhaja kot samo po sebi, da je treba o pomenu kmetijstva in temeljih kmetijske proizvodnje v skupnem družbenem in socialnem življenju človeštva na novo razmisliti. Iz takih razmišljanj so na primer oblikovali »model« pri katerem so osebno lastnino kmetije prenesli v ustanovo, ki delujejo v javnem interesu. Kmetijo, ki je last take ustanove, vodi kmet pri polni odgovornosti do svoje smrti- morda tudi skupaj z enako mislečimi sodelavci. Za tem kmetija ne pride kot »dedovana kmetija« v last sorodnikov po krvi, temveč spet lahko le v roke ljudi, ki so za delo na kmetiji usposobljeni. Bodočnost bo pokazala, ali se tako lahko oblikuje pot sredine k zdravi oziroma ozdravljajoči, to pa pomeni človeku ustrezni »socializaciji« na tem področju. Dr. Walter Bühler (se nadaljuje)
Priporočam, da se naročite na brezplačne slovenske WELEDINE NOVICE. Naročite jih pri TAMASCHI d.o.o. Kočevska 42, 1291 Škofljica, e naslov brigita.bavdek@tamaschi.si
Nekoč
Nekoč zarjo bom objela
In ona mene,
Še travnik moj bo zarja
In njiva zarja bo nekoč.
Čez temne hoste mavrica razlita
Tam zbudila bo nevidna bitja skrita,
Prižgala čarni, škratov še obroč.
Od vsepovsod svetloba bo planila
In zemlja lahka bo kot vila
V kresni noči svoj sveti ples plesoč.
Razpri, o človek zdaj dlani ,
Naj ljubezen vsega te prevzame,
Poslej močnejši boš od smrti same,
Vesolja luč boš in življenja moč,
Morda še to božično noč.
Mihaela Zahrastnik
Novice iz sveta
Sporočilo Judith von Halle vsem biodinamikom
Kot vsako leto sem bila tudi letos na svetovnem kongresu biodinamikov v Dornachu. Tema kongresa je bila Krščanski impulzi za Zemljo in človeka. Tako predavanja v forumu kot delavnice, so bile posebna dragocenost. Bila sem na delavnici Judith von Halle, približno 40 letne Judinje iz Berlina, antropozofinje, ki ima od svojega 33. leta stigme, ki v zadnjih letih veliko predava in publicira. Osredotoča se predvsem na predstavitev dogajanj v času kratko pred, ob in po križanju na Golgoti. S svojimi jasnovidnimi in jasnočutnimi sposobnostmi se v tiste čase z nadčutnimi deli telesa sama lahko poda in stvari kot bi se dogajale danes tam doživlja. Judith von Halle pove, da je bitje Kristus povezano z Zemljo kot bi bila Zemlja njegovo telo. Da zelo trpi zaradi nemorale ljudi. Iz vsega srca in globoko se zahvaljuje vsem, ki delamo z Zemljo biološko-dinamično, ki Zemljo spoštujemo, jo imamo radi. Upa, da se bo odnos ljudi do bitja Zemlja in do bitja Kristus izboljšal, saj v nasprotnem primeru, kot pravi ona, Zemlja kmalu človeku hrane sploh ne bo mogla dajati.
Gensko spreminjanje kulturnih rastlin
2.3.2010 je evropska komisija dovolila za EU pridelovanje gensko spremenjenega krompirja z imenom AMFLORA, katerega lastnik je kemični gigant, firma BASF.
V Nemčiji sem se februarja pogovarjala z Marijo Christino, ki je novembra lani zaključila svojo 8500 km dolgo protestno pot proti genskemu spreminjanju kulturnih rastlin. Marija mi je povedala, da je zelo velika nevarnost genskega inženiringa v tem, da smejo opravljati multinacionalke brez da bi bila javnost o tem obveščena, številne poizkuse z novimi gensko spremenjenimi rastlinami na prostem. Veter in insekti raznašajo cvetni prah – kot vemo – tudi po 20 km daleč. Smo priča posegom, ki trajno uničujejo naše kulturne rastline. V očeh zgodovine je nevzdržno, da proti temu ne ukrepamo.
Kmet in birokracija
Vse več časa jemlje kmetu izpolnjevanje zahtevkov in vodenje najrazličnejših evidenc. Stroške v zvezi s to »papirno vojno« ocenjujejo v Nemčiji s 1.300,–€ na kmetijo v letu ali 28,–€ po hektarju obdelovalne zemlje.
Nanotehnika povzroča raka na pljučih in kaj vse še?
Nano tehnologijo komaj poznamo, njenih negativnih posledic pa sploh ne. Kljub temu jo uporabljajo. Pri poizkusih z živalmi se je pokazalo, da nano delci prodrejo globoko v telo, poškodujejo celo DNK in povzročajo raka na pljučih. Zvezni nemški urad za okolje svari pred to tehnologijo in njeno uporabo in zahteva temeljite in obsežne raziskave, dotlej pa kar najstrožjo zakonodajo, predvsem za uporabo te tehnologije pri pridelovanju in predelavi živil.
Neodgovorna potrata hrane
Po študiji, ki jo je objavil National Insitutie of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases
Pristane v želodcih Američanov le 39% pridelanih živil. 20% živil zavržejo pri proizvodnji, še 20% pa v prodaji. V Veliki Britaniji zavržejo letno 30-40% živil, v Nemčiji pa letno v vrednosti 387 € na prebivalca. Četrtina zavrženih živil je še užitna. V svetovnem povprečju pride od na njivi pridelanih 4600 kcal, na krožnik le 2000 kcal. Izgube pri pridelavi ocenjujejo na 11%, živalim pokrmijo 28% pridelkov, izgube v trgovini ocenjujejo na 18%.
POROČILO O STANJU KMETIJSTVA V SVETU
Dosedanja, konvencionalna metoda pridelovanja hrane za bodočnost ni sprejemljiva
Več kot 500 znanstvenikov in ekspertov je pripravljalo štiri leta študijo o kmetijstvu v svetu. Poročilo, izdelano na zahtevo Svetovne banke in Združenih narodov je objavljeno na spletnih straneh www.agrarbericht.de
Sklepne zahteve poročila so:
Potrebna je agrarno-ekološka revolucija. Sedanje metode pridelovanja hrane je treba zamenjati s pridelovanjem na manjših enotah, delo je potrebno organizirati tako, da se bo delež vloženega ročnega dela, izkušenj in znanja človeka povečal in se bo bistveno zmanjšala odvisnost od fosilne energije in agrokemije, da se bo plodnost tal lahko izboljšala, da se bodo lahko izboljšali temeljni ekološki krogotoki, da se bo izboljšalo zdravje pridelkov in živil.
Globalno trgovino s kmetijskimi pridelki je treba temeljito reorganizirati, saj prejemajo kmetje vedno manjši delež končne vrednosti proizvoda, vedno večji delež pa si prisvajajo multinacionalke, ki si lastijo semena, ki obvladujejo agrokemijo, trgovino in predelovalne koncerne, torej prav tisti, ki so krivi za uničenje naravnih rezerv in opustošenje podeželja.
Uresničiti je treba načelo suverenosti dežel, torej zagotoviti pravico, da smejo ljudje in države same demokratično odločati, kako se prehranjujejo.
Nujno potrebno je povečati investicije v lokalno in regionalno podeželsko infrastrukturo, posebej še tisto, ki jo vse pogosteje v deželah juga vodijo na kmetijah in kmetijskih podjetjih ženske s ciljem, zagotoviti samopreskrbo, lokalni razvoj gospodarstva ter varnost v primeru ekonomskih in ekoloških kriz.
Priznati in podpreti je treba » multifunkcionalnost« dela in vrednot ki jih opravljajo kmetje v duhu ohranjanja podeželja, ekosistemov, socialne in kulturne povezanosti družbe. Te vrednote daleč presegajo samo vrednost kmetijskih proizvodov in ostajajo do danes v glavnem neupoštevane.
V znanosti in tehnologiji je potreben nov pristop. Namesto da se kot danes problemi definirajo in ponujajo tehnološke rešitve »od zgoraj« in jih prizadeti morajo samo uresničevati, naj bi znanstveniki probleme definirali in obdelali skupaj s kmeti »od spodaj« pri tem pa uporabljali in integrirali tradicionalno znanje, da bi skupaj razvili inovacije, ki so splošno koristne in so vsem na razpolago.
V zaključni listini svetovnega prehranskega vrha je žal zapisanih le malo teh zahtev, namesto tega je zapisan predlog, da v bodočnosti povečamo konvencionalno kmetovanje z umetnimi gnojili in strupi in si pomagamo z izoliranimi tehničnimi rešitvami, na primer z biotehnologijo. S tem je priložnost za novo usmeritev, predvsem za integracijo borbe proti lakoti in uničenju narave, spet enkrat zaigrana. Odgovorni še vedno ignorirajo razsežnosti in dinamiko krize, v kateri tičimo.
V branje priporočamo 40 Strani obsežno brošuro »Pot iz lakote – poročila o stanju kmetijstva v svetu in priporočila za kmetijstvo bodočnosti. Download na: www.weltagrarbericht.de
Prevod iz Lebendige Erde, januar 2010
IZ DELA DRUŠTVA
23.1.2010 smo imeli redno, tokrat volilno letno skupščino
V novem vodstvu društva so: Meta Vrhunc, Lojzka Malavašič, Francka Primožič, Katja Potočnik, Boris Tavčar, Prijatelj Veronika, Rudi Ferkolj, Marko Kek in Ana Šimenc razen tega sta članici tudi predsednici delovnih skupnosti Majda Hriberšek in Andrejka Terpin.
Sklep skupščine je, da nadaljujemo z dosedanjimi oblikami dela, do naslednje skupščine pa naj velja poudarek predvsem pridelovanju lastnih semen.
Od 11. do 29. januarja je bila Ana Šimenc kot štipendist našega društva na poglobljenem biodinamičnem šolanju v Dornachu.
VABILA – OBVESTILA
Začetnike, tiste ki bi radi znanje obnovili, tudi člane drugih društev, vabimo za pridobivanje temeljnega znanja iz biodinamike na
SPOMLADANSKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE NA VRZDENCU
Srečanja vodi Meta Vrhunc. Dopoldanski del je namenjen teoriji, po skromnem skupnem kosilu sledi praktično delo. K enolončnici se priporočamo za sadje in poslastice. Prinesite steklenice (ne plastične), da bi iz vsakega srečanja zmešan preparat lahko vzeli s seboj in ga takoj uporabili tudi v svojem vrtu. Kotizacija 10 €.
17.4.2010 v soboto od 10.00 do 17. ure vabimo na sedež društva na Vrzdenec na
spomladanski seminar o preparatih z izkopavanjem preparatov
ki bo obenem prvo srečanje za začetnike
Dopoldne teorija: biološko-dinamični preparati, izdelava in uporaba. Po 13. uri praktično delo. Enostavno kosilo bo. Priporočamo se za predjedi, sadje ali poslastice. Prinesite škornje, rokavice in predpasnike. Člani lahko prevzamejo preparate ( prinesite čiste, majhne steklene kozarčke in temno, čisto stekleničko za baldrijan). Udeležba na seminarju za preparate je tudi za člane društva pogoj za dodeljevanje preparatov! Člane društva, ki delo poznajo prosim za pomoč pri vodenju in uvajanju novincev.
Prinesite viške semen in sadik za zamenjavo in prodajo!
PRIPOROČAM SE ZA JAGODIČEVJE IN TRAJNICE ZA KMETIJO NA TREBUŠI
8.5.2010 sobota od 10. do 17. ure na Vrzdencu drugo srečanje za začetnike. Teorija: Razvoj, stanje in perspektive kmetijstva, temelji biološko-dinamične metode (štiridelnost narave in človeka). Praksa: kompost, prepariranje komposta, mešanje in škropljenje pripravkov. Prinesite viške semen in sadik!
14. in 15.5.2010 Seminar z E. in G.Fischer
v Waldorfski šoli v Ljubljani s temo
Biti moški, biti ženska danes iz stališča antropozofije.
Kaj je pri tej pra-temi danes novega? Novo je to, da brez globljega
razumevanja drugega spola in njegovih posebnosti trajno komaj še
kakšen odnos lahko ohranimo. Novo je tudi to, da se danes želimo
sami razumeti in si ozavestiti tudi svoje posebnosti. V različnostih,
ki jih spoloma daje narava, čaka na nas kulturna naloga, ki lahko
v biografiji obrodi bogate sadove.
14.5.2010, petek ob 19. uri uvodno predavanje
15.5. 2010 sobota, od 10.do 17. ure predavanja, razgovori in evritmija
22.5.2010 sobota od 10. do 17. ure na Vrzdencu tretje srečanje za začetnike. Teorija: dinamika v biodinamiki: kozmični ritmi, delo v skladu s kozmičnimi ritmi, kaj so etri, kako uporabljam Setveni koledar, še enkrat o preparatih. Praksa: izdelovanje preparata po Mariji Thun.
29.5.2010 sobota od 10. do 17. ure četrto srečanje za začetnike. Teorija: SEME je kulturna dediščina. Kako pridelujemo semena. Predava Brigitte von Wistinghausen Praksa: visoka greda, predstavitev in ogled kmetije, mešanje in škropljenje preparatov.
5.6.2010 sobota od 10. do 17. ure na Vrzdencu peto srečanje za začetnike Teorija: Kompost, gnojenje, kolobar, pleveli, škodljivci, orodja. Praksa: orodja, izdelovanje škropiva proti škodljivcem, izdelovanje preparata kremen iz roga
12.6.2010 sobota od 10. do 17. ure šesto srečanje za začetnike. Teorija: biološko-dinamično sadjarstvo. Praksa: izdelava paste / premaza za sadno drevje
19.6.2010 sobota od 10. do 17. ure sedmo srečanje za začetnike. Gensko spremenjeni organizmi so nevarnost za naravo in človeka. Kaj pomeni celostna prehrana? Zakaj je hrana DEMETER zdravilo? Kako do blagovne znamke Demeter? Praksa: peka kruha, priprava kosmičev, preproste domače testenine
26.6.2010, sobota praznujemo od 18. ure pri AJDI na Vrzdencu
J a n e z o v o.
Podelitev diplom tistim, ki so dokončali začetni tečaj.
Kres, koncert, prijateljevanje.
V a b l j e n i !
Dragim prijateljem, članom društva AJDA Vrzdenec, darujem ob začetku nove pomladi nekaj mojih pesmi Mihaela Zahrastnik
Seme
Seme drobno, zrno malo,
Molim, da spomladi nove bi kali pognalo,
Da blagoslov prejelo bi davnine,
Da se tista srebrna nitka ne prekine,
Da v kodah tvojih življenja čudež se svetlika,
Da v očeh pradedov in pravnukov
Vedno bi živela tvoja spoštovana , mala slika.
Ob večerih dolgih , zimskih
Te ljubeča, kmečka roka je izbrala,
Dete malo, ti rodovom novim boš življenje dalo,
Ti boš tista sveta reka,
Ki izvira iz ljubezni in vanjo zopet se izteka.
Ko pa pride Soncu čas obrata,
Ko po zrelem žitu polja zadišijo,
Takrat glej na njivi dekle zalo,
Dekle zalo snope je vezalo,
Iz cvetov si maka in plavice poletni šopek je nabralo,
Se v nebo zazrlo in srce se je odprlo,
V hvaležnosti za letino žarelo,
Od radosti pelo, pelo.
Pa prišli so čudni časi
In prišle so čudne sile,
Strah je v meni , da se tvoja sveta roka zlomi,
V zraku zmede so atomi.
Strah je v meni, da ti zlato tele bo za brata,
Da za vekomaj zapro se raja vrata
In ti stopilo boš na pot od koder ni povratka.
Vendar, ne boj se,
Na pomoč hitijo že iz rožnih gajev vile,
Na obzorju so nebeške sile,
Po planetu vsem se luč prižiga
In glej, še žalni pajčolan temine
Hrepeneče se k svetlobi dviga.
Res vihar divjal bo, morje valovalo,
Trepetale gore in nebo bo žalovalo,
A ti seme, ti pa boš ostalo,
Os planeta zopet na ljubezni in življenja pota naravnalo,
Seme drobno, dete naše malo.
Drevo
Oj drevo na sredi polja,
Si mi oče, mati, bratec, sestra ali ljubi moj?
Nisem oče, mati, bratec, sestra, niti ljubi tvoj.
Sem ljubezen vsevesoljna,
Onkraj časa in prostora seže topli,
svetli žarek moj.
Oj drevo na sredi polja,
hudo na Zemlji vidiš se godi,
Mračne sile nam nebo temnijo ,
Laži, prevare se sveta resnica zdijo,
Manj in manj ljubezni je luči.
Otrok človeški, ti nevednež dragi
Le v srce svoje se ozri,
Tam se tista sveta pesem poje,
Tam ljubezni našel boš vrtove,
Tam so rešitve angeli.
Le toplo, svetlo misel pošlji,
Srca svojega ji daj pečat
In glej, iz niča vstal bo žarek zlat.
Za železne duri vse temno zaklenil,
Vse svetlo bo nam namenil
In svet bo zopet nov in čist in mlad.
Drug moj sredi polja, kako vse žari,
Še pesem vetra v dobravi vse drugačna,
bolj vesela se mi zdi.
Mrak srca v svetlo zoro se spreminja,
Pod oblaki sreče, upov novih ptica sinja
Prijatelja , soseda spet prijazne so oči
In tople so dlani.
Oj drevo na sredi polja, hvala, hvala ti.
Večer
Čudovit večer je nocoj,
Tako plav in bleščeč,
Za temnimi hribi še od zarje rdeče žareč
In še lučke prižgal je Hotemež moj.
Iz hiš po ognju in kruhu diši,
Tam otrok se smeji,
Na temne se strehe usipljejo iskre rdeče.
Kaj, če iskre vesolja so nova,
Ki prapok jih silni iz nič v neskončnost požene,
Čas drugačen jim meri
Morda tam so jutra večeri
In zvezde zelene jim kažejo pot.
Pa, da le luči bilo bi povsod,
Luči in ljubezni,
Kamor na kraju se vsi potopimo ,
Od koder se znova in znova rodimo
Pod neko nebo.
In zaspal je Hotemež moj.
Mihaela Zahrastnik