M E T A N O E I T E!
»Spremenite se! Ne glejte na minljivo, glejte na večno, na duha, ki za minljivim živi!«
Ali poziv Janeza Krstnika še velja? Ne pričajo naravne katastrofe, sesutje vseh sistemov, na katere smo se lahko zanašali o tem, da je »velika katastrofa, vojna vseh proti vsem« že v tu in se ji sploh ne moremo več izogniti? Prepozno?
Na dejstvo, da se nas Zemlja otresa in zapira tudi že vrata svoje plodnosti, na dejstvo, da dovoljuje duhovni svet divjanje zla, da postajajo ljudje, predani materializmu njegovo pošastno orodje, je odgovor kljub vsemu lahko le ta, da je poziv Janeza Krstnika treba vzeti zares. Z razumom, ki nam je dan, moramo končno stvari postaviti na svoje pravo mesto.
Kar vidimo in smo, je materializirana duhovna substanca.
Steiner pravi, da je »makrokozmos umrl v mikrokozmos«. In nadaljuje: »in iz mikrokozmosa mora nastati novi makrokozmos«. Zastali smo na pol poti, smo v času odločilnega preobrata.
Bodočnost Zemlje in svojo, tudi več od tega, gradimo ta čas ljudje. Gradimo jo lahko le s tem, da se svojega porekla zavemo, da se opredelimo. S tem, da svojemu poreklu in cilju primerno živimo, da z moralnimi mislimi in dejanji začnemo vračati kredit ki smo. Ne glede na razsulo in stiske – še bolj prav zato – je potrebno živeti Kristusovo aktivno ljubezen. Duhovni svet iskati. Občudovati ustvarjeno. Biti hvaležen, vračati. Graditi z razdajanjem sebe.
Biodinamiki smo srečni ljudje. Zdravilo, ki ga Zemlja ta čas najbolj potrebuje, je naša metoda dela z njo, je z ljubeznijo do Zemlje in kozmosa prežeta uporaba preparatov. Je to res delo?
Kaj pa če smo biodinamiko srečali prav zato, da smo v najhujši preizkušnji človeštva lahko zdravniki, sejalci bodočnosti na naših njivah, na vrtičkih, po naši lepi domovini katere čuvarji smo? Delati biološko dinamično, razumeti svoje delo, je milost.
Društvo AJDA Vrzdenec, 1354 Horjul, Vrzdenec 60, tel. 01 7540743, www.ajda-vrzdenec.si
ANTROPOZOFIJA KOT ZAHTEVA NAŠEGA ČASA
Dr. Walter Bühler – nadaljevanje in konec
DODATEK
V tej knjigi sem, izhajajoč predvsem od temeljnih pojmov Goethejevega nauka o metmorfozi, poskusil metodično podati uvod v duhovno znanost Rudolfa Steinerja. Spodbudo za to sem našel med drugim v izvajanjih, v katerih govori o odnosu med »Darvinizmom« in »Goetheanizmom«. Pri tem v polni meri prizna upravičeno in pozitivno stran znanstvenih razvojnih raziskav, prav tako jasno pa vidi tudi njene enostranskosti zaradi prisile usmerjanja samo na zunanjost stvarništva in s tem povezane nevarnosti. Poudarja svetovna – zgodovinsko potrebo po dopolnitvi z goetheanističnim načinom opazovanja. »Pri Goetheju imamo zasnovan nauk o razvoju, ki nosi v sebi za dušo in duha kal možnosti dviga do najvišjih sfer. Četudi je Goethe v nauku o metamorfozi naredil začetek samo za organski razvoj, imamo tudi evolucijo duha, do katere človeštvo te, pete poatlantske kulture mora priti, ker se človek ponotranja… Goetheanizem ima lahko veliko bodočnost, saj leži vsa antropozofija na njegovi liniji.«
Temu je tako, ker on – na znanstven način – upošteva duhovnost narave in je tako od začetka naravnan na človeka samega kot entelehialno bitje, ki je nosilec duha. Da ljudje, ki so se zaradi svoje svobode v toku razvoja zavesti od izvirov duha najprej odrezali, sebe vedno bolj ne bi izgubili, se postarali in potonili v barbarstvo, »bodo morali po mladostno moč nauka o metamorfozi, duhovnega, spiritualnega nauka o razvoju, ki tiči v Goetheanizmu. Tega moramo prinesti skozi katastrofo bodočnosti, tako kot nosimo pomlajeno dušo skozi vrata smrti pri individualnem človeku.« Čas od leta 1939 do 1945 je že jasno pokazal kakšne katastrofe lahko nastanejo iz napačno razumljenega in v družbenem življenju enostransko prakticiranega »Darvinizma« in bi morale še naprej nastajati. Rudolf Steiner je roteče in večkrat opozarjal na nevarnost stopnjevanja takih kriz, na primer 1921 z besedami:« Če pustimo, da stvari tečejo tako, kot pod vplivom pogleda na svet, kot razumemo da se v 19. stoletju pojavi, tečejo, bomo stali ob koncu 20. stoletja pred vojno vseh proti vsem. Četudi bodo imeli ljudje še tako lepe govore, če bo znanstveni napredek še tako velik: stali bi pred to vojno vseh proti vsem! Vzredili bi človeštvo, ki ne bi imelo nobenih socialnih instinktov več, tembolj pa bi govorilo o socialnih stvareh. Človeški razvoj potrebuje za življenje spiritualni, zavestno – spiritualni impulz.«
Ta impulz je tičal v Goetheanizmu in v srednjeevropskih mislecih 18. in v začetku 19. stoletja. Rudolf Steiner ga je sprejel in ga je v antropozofiji, tako kot to ustreza temeljnim zahtevam 20. stoletja, razvil naprej.
V pričujoči študiji je s pomočjo živih pojmov polarnosti in stopnjevanja, razen prikaza členov bitja človek v njihovi povezanosti z ustreznimi višjimi nivoji bivanja, obenem na novo zgrajena lestev kraljestev narave, ki jo je materializem niveliral. Glede na enostranskost modernega nauka o poreklu in dedovanju, je narejen predvsem poizkus, izdelati razliko med živaljo in človekom. Če imamo pred seboj resničnost bitja s svojim JAZom, rešimo prastaro, v našem času na novo zastavljeno sfingino uganko, ki – če ostane nerešena -, človeka mora potegniti v prepad. Morda je ob rdeči niti, ki se metodično vleče skozi razna poglavja lahko postala notranja logičnost opisanega, prepričljiva gotovost.
Pri tem smo se vprašanj o poreklu človeka v filogenetičnem smislu in odnosu tega do stanja modernih evolucijskih raziskav le dotaknili. Kot na tako mnogih mestih tega dela, se bodo zato pri bralcu kljub ali prav zaradi odgovora na temeljna vprašanja, porodila mnoga vprašanja. Ta zahtevajo temeljito spremembo v načinu razmišljanja o tako mnogih, le prividno znanstveno utemeljenih ali običajnih mnenjih.
Od pravilnega, času ustreznega vprašanja pa je odvisen ne le znanstveni, temveč duhovni in moralni napredek človeštva. V sagi o Parzivalu je ta skrivnost opisana. Parzival, ki še ni bil dovolj zrel, da bi v odločilnem trenutku zastavil pravo vprašanje, je moral zaradi tega skozi mnoge preizkušnje. Podobno kot v Faustu, lahko vidimo tudi v njem reprezentanta našega časa. Tisti, ki se vedno počuti odgovornega tudi za bodočnost človeka, mora biti v stanju, da s prisotnostjo duha zna vprašati. »Duša mora danes vprašati po skrivnostih gralskega gradu, kot je svoje čase moral vprašati Parzival. Duše, ki jih danes spodbuja k zastavljanju vprašanj zunanja znanost, ki sprašujejo in iščejo, so Parzivalove duše.« Materializem in mnenje, da nadčutno na znanstven način v duhu agnosticizma našega časa ni prepoznavno, temu pra-impulzu zdrave človeške duše prepogosto nasprotuje.
Mnogih področij, ki jih antropozofija praktično že oplaja kot na primer umetnost ali socialna in družbena problematika, ki spravlja človeštvo v stisko, zaradi omejenega obsega, nismo obravnavali. To velja predvsem tudi za diferenciran prikaz antropozofske meditativne poti spoznanja, ki smo jo omenili v poglavju II.
Glede na univerzalnost antropozofije so za uvod vanjo možni metodično in tematsko tudi drugi izhodiščni nivoji. Do teh bi lahko prišli na primer iz čisto spoznavno teoretskih stališč ali iz kulturno – zgodovinskega, umetniškega ali religioznega razvoja zahodnega sveta pa tudi iz duhovne poti šolanja človeštva v zvezi s predkrščanskimi misteriji.
V tem uvodu naj bi bralca v grobem spoznali z bistvenimi temeljnimi spoznanji antropozofije in z njenim temeljnim odnosom do znanosti. Knjiga bo izpolnila svoj smisel, če bralcu pomaga pri oblikovanju lastnega mnenja, ali je ukvarjanje z antropozofijo, kot pojav časa, ki se ga ne sme spregledati, glede na nujna življenjska vprašanja, ki se v tem času porajajo, smiselno. Za ta primer naj omenim temeljna dela njenega utemeljitelja, Rudolfa Steinerja, predvsem obsežen
prikaz antropozofsko naravnane duhovne znanosti, kot jo imamo v knjigi »Tajna veda v obrisih«, ki je bila prvič izdana leta 1910. Po temeljitem ukvarjanju z usmerjenostjo zavesti modernega človeka in znanstveno potjo, ki iz tega izhaja, je opisan »karakter tajne vede«, nauk o členih človeka, obširno je opisana zveza z astralnim in duhovnim svetom. Sledi pregled celotne evolucije sveta, nastanek človeka in kraljestev narave. Pri tem je od začetka prikazan človek kot nastajajoči nosilec JAZa kot cilj zemeljsko – planetarnega stvarjenja. V velikih obdobjih vedno soustvarjajoča stvarniška dejavnost duhovnih bitij, ki gredo s svoje strani prav tako skozi razvoj svoje zavesti, se osmisli in ezoterično stran krščanstva v postavi devetih stopenj angelskih hierarhij premakne v času ustrezno podobo. Poglavje »Spoznanje višjih svetov (o posvetitvi ali iniciaciji)«, opisuje moralne predpogoje notranje poti spoznanja in pojasnjuje predvsem na primeru meditacije simbolov rožnega križa bistvo času ustrezne meditativne preobrazbe zavesti in prestopa praga. Ta prikaz dopolnjuje drugo, najbolj brano delo raziskovalca duha z naslovom »Kako doseči spoznanja višjih svetov?«
V sklepnem poglavju, se zaokrožijo iz spomina sveta kozmosa, tako imenovane »Akaša kronike« vzeti opisi preteklosti, ki odpira pogled v obdobja daljne bodočnosti človeštva in planetarnega sistema. V središču vseh teh razvojev sveti kot centralni, novi stvarniški impulz ki daje smisel, Kristusova žrtev na Golgoti. Iz tega rezultira namig da » Pot v nadčutne svetove, katerih prve stopnje so opisane v tej knjigi, vodi do znanosti o svetem Gralu. Novodobne posvečence lahko zaradi tega imenujemo tudi »Posvečence svetega Grala«. Ti na vprašanja, ki nastajajo iz stisk časa, lahko dajejo usmerjajoče odgovore.
Tisti, ki »Tajno vedo v obrisih« predela, pridobi temelj za razumevanje vseh idealnih interpretacij antropozofije. To velja predvsem tudi za številna, medtem objavljena predavanja Rudolfa Steinerja, ki jih je imel pretežno pred člani antropozofske družbe, ki so temelje duhovne znanosti poznali.
Antropozofsko naravnana duhovna znanost je ukoreninjena v evropskem krščanskem duhovnem življenju. Zgodovinsko dejstvo, da se je kot času ustrezna dopolnitev znanosti pravočasno pojavila, kaže, da božansko duhovno vodstvo človeštva v njegovi najbolj kritični razvojni fazi ni prepustilo samemu sebi. Želimo si, da bo dovolj veliko število ljudi, ki se na mnogih stiskah časa prebudijo, zmoglo zbrati dovolj iniciativne moči, nepristranskosti in poguma, da se kljub nasprotovanjem, vprašajo po duhovnosti kozmosa. Tako bi si lahko človeštvo prihranilo poti grenkih preizkušenj in procese učenja v vedno bolj ogrožujočih odnosih v družbi in naravnih katastrofah.
Ehrenfried Pfeiffer / Erika Riese
VRT NAM JE V VESELJE
Navodilo za nego vrta po biološko-dinamični metodi (nadaljevanje)
Nega zemlje in rastlin s preparati za škropljenje
gnoj iz roga (500) in kremen iz roga (501)
Prišli smo do mnogostransko uporabnih preparatov »500« in »501«. Mešamo jih v vodi in fino pršimo na zemljo (»500«) oziroma na zelene liste (»501«). Če govorimo o škropivih, naj opozorimo na to, da »500« in »501« niso strupena, kemična škropiva, kot jih uporabljajo v konvencionalnem kmetijstvu. Gre za čisto naravne snovi, gnoj in kremen, ki jih v posebnih postopkih biološko »aktiviramo«. Preparata za škropljenje (»500« in »501«) nimata gnojilnega učinka v smislu močnega doziranja nekega hranila, neke snovi, temveč imata dinamično, rast spodbujajoče delovanje. Celo pri zelo finem pršenju sprožata v življenju rastlin močne spremembe. Za uporabo se držimo zlatega pravila:
Preparat »500«, iz posebej obdelanega kravjeka, je v zvezi z vsemi procesi, ki imajo opravka s tvorbo korenin, kaljenjem, dogajanjem v tleh. Zato ga uporabimo takrat, ko želimo te procese posebej spodbuditi.
Preparat »501« spodbuja na podoben način vse procese, ki imajo opraviti z rastjo v višino, razraščanjem in predvsem z asimilacijo v nadzemeljskih, zelenih delih rastline.
Kdor se v življenje rastlin poglobi in se v živem opazovanju poveže z glavnimi stopnjami rasti – kaljenjem in oblikovanjem korenine, razvojem listov in stebla, cvetov, oblikovanjem in zorenjem plodu, bo lahko začutil, kdaj je pravi trenutek za škropljenje obeh preparatov. Največji učinek dosežemo prav s škropljenjem ob pravem času. Tako lahko vplivamo tudi na količino pridelka.
Na splošno lahko rečemo: «500« uporabimo predvsem spomladi in jeseni. Škropimo ga neposredno na zemljo pred setvijo ali pred zimsko obdelavo tal. Če ga škropimo pred sejanjem ali pri presajanju, je dobro, da zemljo po škropljenju prevlečemo z brano ali grabljami. Preparat spodbuja oblikovanje korenin, kaljenje in tvorbo humusa, zato je razumljivo, da mora delovati v tleh. Zato ga ne škropimo na izsušena, zaprta, s skorjo prikrita tla. Posebej učinkovito je, če ga, škropimo proti večeru, ko ga rosa ali vlaga noči vzame v zemljo. V nasprotju s tem se škropljenju med dežjem ali neposredno po dežju, v opoldanskem času in pri močnem soncu če le mogoče izognemo.
Obdelava tal v vrtnarstvu je bolj intenzivna kot v poljedelstvu. Tudi več preparatov uporabljamo.
Priporočamo, da pred presajanjem brazdo ali luknje za sadike poškropite s preparatom »500« ali da vsaj korenine pred presajanjem pomočite v zmešan preparat. To velja tudi za drevesa. Pri zgodnjem krompirju kot ga v vrtovih pridelujemo, delamo tako, da v brazdo dodamo s humusom bogato zemljo, jo poškropimo s preparatom »500« in krompir sadimo.
Priprava preparatov za škropljenje
Odmerek preparata »500« (glede na vlažnost 40 – 80 g) pomešamo v posodi z 12 litri mlačne vode, najbolje deževnice. Posode naj bodo dovolj velike, iz lesa ali keramike, če le mogoče pa ne iz plastike ali cinka. S kratko palico ali brezovo metlo mešamo nato vodo s preparatom tako, da se ne razliva čez rob. Vodo najprej vrtinčimo ob robu posode, nato vedno bolj proti sredini. Zaradi centrifugalne sile gibanja se v tekočini oblikuje lijak. Ko je lijak dovolj globok, smer mešanja spremenimo in mešamo na enak način v drugo smer tako dolgo, da se spet oblikuje lijak. Tako nadaljujemo. Dolgoletne izkušnje so pokazale, da je za učinkovanje preparata zelo pomembno, da mešamo skrbno in res eno uro dolgo.
Po mešanju naj bi preparat uporabili takoj. Raziskave laboratorija v Goetheanumu (Dornach) so pokazale, da je učinek zmešanega preparata največji, če ga škropimo v roku ene ure po mešanju. Po tem času se učinek izgublja. Če zmešan preparat stoji dalj časa ali celo čez noč, se učinek povsem izgubi. Preparat lahko škropimo na majhnih površinah tako, da ga nosimo v vedru in škropimo z majhnim omelom. Za velike površine je najboljša vinogradniška škropilnica. Dovolj je, da pada preparat na tla v kapljicah, zato v šobi polž ni potreben.
Tudi preparat »501« deluje «dinamično«. Narejen je iz kremena (če mogoče uporabimo kristalno obliko, torej kristal gorska strela), ki ga v postopku izdelave »aktiviramo«. Odmerek gotovega preparata (noževa konica ali 1/2 g) mešamo v 12 l vode eno uro na enak način kot preparat »500«. Ta količina zadošča pri obeh preparatih v poljedelstvu za ¼ do ¾ ha površin. Pri intenzivnem pridelovanju zelenjave ali v sadjarstvu, škropimo enako količino na manjšo površino. Preparat »501« škropimo drobno razpršen, tako rekoč kot meglo. Preparat deluje na življenjske procese v zelenih delih rastline, spodbuja predvsem rast listov in stebla pred cvetom. Škropimo ga šele na mlado rastlino, ki se je ukoreninila in razvila prve pare listov v času, ko vreme obeta hitro rast. Praviloma ne škropimo na cvetoče rastline, ne škropimo pri pomladanski zmrzali in slani. Priporočamo škropilnice kot jih uporabljamo v sadjarstvu. Če je bila škropilnica prej že rabljena jo skrbno očistimo, da v njej ne bi bilo sledi strupenih škropiv.
Preparat »501« skrbi v rastlini ravnotežje. Prepočasno rast spodbudi, prehitro rast pa upočasni. »501« v mokrih letih škropimo večkrat, saj rastline premočno rastejo. Na enoletne rastline ga ne škropimo pred presajanjem. Sadno drevje dobi »501« ko so plodovi približno za oreh veliki in najmanj še enkrat pri začetku zorenja. Če se pred odpiranjem popkov bojimo slane, škropimo »501« za zadrževanje nabrekanja popkov.
Kdor nekaj let intenzivno dela s preparati, bo glede na krajevne danosti odkril kdaj so učinki najboljši, pa tudi nove kombinacije glede na vrste kultur in vreme. Za vse veljavnih pravil ni veliko. Naj omenimo primer. Bob v določenem stadiju rade napadejo uši. Ko so rastline večje, uši izginejo. Če spodbujamo rast, tako, da rastline kritičen stadij hitro prerastejo, jih proti napadu uši zaščitimo. Tu pomaga škropljenje preparata »501« v času, ko se odpre četrti par listov.
Nekaj izkušenj iz prakse
Preparat »500«. gnoj iz roga.
- Najpomembnejši trenutek za uporabo je tik pred obdelavo tal. Škropimo njivo, gredico v vrtu pred oranjem in lopatanjem. Pred sejanjem ali sajenjem škropimo preparat ponovno na pripravljene gredice, v brazde, luknje ali jarke.
- Trava dobi »500« ko jo pobranamo, naslednjič neposredno po košnji ali ko je popašena.
- Jeseni škropimo preparat »500« proti večeru na svežo obdelano zemljo, ki naj bi počivala čez zimo v odprti grobi brazdi.
- V vrtu škropimo preparat »500« ko po spravilu enega pridelka pripravimo gredico za naknadni posevek.
- Gredice s trajnicami, vrtnice in olesenele rastline škropimo s preparatom »500« preden jih pred zimskim mirovanjem pokrijemo s kompostom ali vejami ali spomladi, ko se spet pokaže prvo življenje.
- V času suše škropimo preparat »500«. tri večere zapored. Na lahkih tleh dodamo škropivu majhne količine gline. Učinek takega škropljenja nas posebej preseneti kadar grozi žitu zaradi suše prehitro dozorevanje ali kadar zaradi suše sadno drevje odmetava plodove.
- Za spodbujanje tvorbe kalusa in korenin pomočimo potaknjence v zmes zmešanega preparata »500« in gline. S takim premazom zamažemo tudi cepiče in rane na drevju kjer smo drevje cepili. Tako mešanico uporabimo tudi, ko na prosto presajamo sadike, trajnice, grmovnice in drevesa. Pri tem je posebej potrebno paziti na to, da zamažemo mesta, kjer so korenine porezane.
- Rane po obrezovanju olesenelih rastlin, vrtnic in rane na lubju namažemo z zdravilnim gnojem z glino, kjer je potrebno pa jih tudi povežemo. Rane zaradi toče na breskvah se zacelijo, in izločanje gumija se ozdravi, če ta mesta namažemo z mešanico preparata »500« z glino in čajem iz hrastovega lubja. Za to skuhamo čaj iz prgišča hrastovega lubja. Ko se shladi, ga mešamo zadnje četrt ure s preparatom 500. Zdravilni učinek hrastovega lubja pripisujemo visoki vsebnosti kalcija. Pri pomanjkanju kalcija in na kislih tleh čaj iz hrastovega lubja lahko redno dodajamo preparatu »500«.
- Kot zimsko zaščito na sadnem drevju, jagodičevju, na malinah in vrtnicah, pomaga premaz za drevje, ki ga naredimo takole:
A za premaz debla: 2 vedri kravjeka (brez nastilja), 2 vedri ilovice (kot se uporablja za opeko)
1 vedro kamninske moke ali finega peska, čaj iz 250 g njivske preslice, 1 odmerek »500«
Ilovico čez noč namočimo in dodamo zmešanemu preparatu »500«. Kravjek premešamo s čajem iz njivske preslice, precedimo skozi fino mrežo in dodamo preparatu z ilovico. Na koncu dodamo še kamninsko moko. Mešanica naj bo tako gosta, da se lahko namaže na deblo.
- za škropljenje v krono in veje:
1 vedro kravjeka, 2 vedri ilovice, 100 – 150 g njivske preslice, 1 odmerek »500«
Zdrobljeno ilovico presejemo skozi fino sito (kot sito za škropiva). Skozi sito precedimo tudi kravjek, zmešan s čajem iz njivske preslice. Temu dodamo toliko zmešanega preparata »500«, da se mešanica še prime. Šobe na škropilnici se ne smejo mašiti!
Preparat »501«, kremen iz roga
Preparat »501« predstavlja polarnost preparata »500« in njegovo delovanje dopolnjuje. Pravi trenutek uporabe je zelo pomemben. Prezgodnje škropljenje s tem preparatom rast praviloma zadržuje. Pri zmrzali tako spomladi kot jeseni, tega preparata ne škropimo. Po možnosti ga ne škropimo v cvet.
Kompostni preparat »507«
Preparat »507« pripravimo za škropljenje tako, da kapljico ali nekaj kapljic zrelega preparata iz baldrijanovih cvetov mešamo 20 minut v mlačni vodi. Preparat škropimo z omelom ali škropilnico. Tako pomagamo posebej v mokrih in hladnih poletjih rastlinam, ki so lačne svetlobe in toplote kot so paradižnik, fižol, koruza in vse rastline, pri katerih želimo obilno cvetenje. Škropljenje s preparatom »507« krepi zdravje in odpornost rastlin, poveča intenzivnost barv cvetja in aromo plodov. Žita škropimo s »507« za povečanje pridelkov in krepitev stebel.
Tople grede
Na vprašanje ali jih potrebujemo je odgovorov več. Pogosto na vrtu za toplo gredo ni primernega prostora. Topla greda mora biti tako blizu hiše kot le mogoče, da je vrtnarju vedno na očeh. Toplo gredo je treba vzdrževati, dela z njo se je treba naučiti, potrebne so izkušnje. Sicer pa pomeni topla greda ne le prednost zaradi vzgoje lastnih sadik in zgodnje oskrbe s solato in redkvicami. V topli gredi imamo kmalu najboljšo, fino kompostno zemljo, boljšo od dobrega, razkrojenega gnoja.
Kako jo naredimo? Topla greda naj bo proti jugu ali jugozahodu odprta, na vetrovni strani pa zaščitena z živo mejo, montažno steno iz trstike ali podobnim.
Glede na število oken, ki jih nameravamo položiti na toplo gredo, izkopljemo gladko in čisto luknjo ustrezne velikosti, globoko do 60 cm. Zelo kamnito mesto ali tako, z visokim nivojem talnice, ni primerno. Zadnja stena okvira naj bo 25 do 30 cm, prednja pa 10 do 15 cm nad zemljo. Stene iz cementa niso dobre, saj so temperaturne razlike prevelike in rastlinam škodijo. Okvir iz lesa je za razvoj rastlin boljši. Za deske, iz katerih naredimo zaboj, izbiramo obstojen les, saj sredstva za impregnacijo rastlinam škodujejo. Iz dobrih, močnih desk debeline 3 cm naredimo zaboj, ki ga v
vogalih okrepimo s čvrstimi sohami, da zdrži pritisk zemlje in razdelimo s prečnimi latami v razmaku širine oken. Za prekrivanje so najboljša okna z lesenim okvirjem in manjšim številom
stekel, najbolje s samo enim steklom. Dobra mera za okno je 80 x 150 cm. Okna položimo v okvir in late tako, da ležijo rahlo poševno, da dež dobro odteka, sončni žarki pa se bolje ujamejo.
Za pripravo tople grede izberemo sončen dan v februarju. Na dno luknje damo najprej sloj slame ali tanek sloj listja, na to pa navozimo topel konjski ali ovčji gnoj. Sloj naj bo debel 30 do 40 cm, pri bolj globoki topli gredi lahko tudi 40 – 60 cm. Gnoj skrbno zložimo in trdno pohodimo. Dodamo lahek pokrivni sloj razpadlega listja za izravnavanje temperature. Če damo več listja, je topla greda bolj hladna. Čez približno tri do pet dni, ko je gnoj dobro pregret, nasujemo v toplo gredo 20 cm zemlje. Ker se zemlja še malo posede, opravimo posevke po dveh dneh, ko se je zemlja tudi segrela. Zemlja naj bo iz dobro uležanega, zrelega gnoja, fino zrnata in ne pretežka. Med oknom in posevkom ostane približno 15 cm zraka.
Če gnoja nimamo, uporabimo namesto gnoja 30 cm debel sloj siporeksa, torej z zrakom prežetega betona. Računati moramo s tem, da je učinek take tople grede približno polovičen.
Razen zalivanja je glede na vreme pri topli gredi pomembno, da na steklo polagamo ali iz njega odstranjujemo toplotno zaščito, najbolje rogoznice iz slame, da skrbno pazimo na prezračevanje in zasenčenje. Potrebne izkušnje nabiramo z opazovanjem grede in rastlin. V pozni pomladi so rastline utrjene. Medtem ko smo najprej tople grede le prezračevali, bomo okna kasneje čez dan odstranili, nato pa jih odstranimo tudi čez noč.
V toplo gredo sejemo zelenjavo, v njej vzgojimo sadike zgodnje kolerabice, cvetače, zelene, pora, čebule, v hladen zaboj sejemo predvsem poznejše vrste zelja. Pozneje sejemo manj občutljivo zelenjavo na fino pripravljene gredice na prostem.
Tudi v topli gredi uporabljamo biološko-dinamične preparate. Najprej pred posevkom škropimo na skrbno pripravljeno zemljo preparat »500«, ki ga rahlo z grabljami vdelamo v zemljo. Ko se začetna toplota v topli gredi zniža na srednjo temperaturo, dodamo v gredo preparate 501 do 507 tako, da naredimo s količkom skozi sloj zemlje luknje, tako, kot bi preparirali kompostni kup. Preparat 507 poškropimo preko gredice. Preparata 501 v topli gredi še ne škropimo.
Topla greda je odlična za prezimovanje zelenjave.
V majhni vrtnariji je posebno dragocena lahko tako imenovana »premična topla greda«. V bistvu gre za premične okvirje za toplo gredo, ki jih v vrtu premeščamo, da bi pomladi kulture zaščitili in spodbudili njihovo rast (na primer pri špinači, redkvicah in podobnem), jeseni si z njimi pomagamo, da nizki fižol ali korenje še dozori. V času poletnih mesecev nam lahko služi tudi za izdelavo hišice za paradižnik. Uporaba premične tople grede je mnogostranska. Spreten vrtnar jo potrebuje vse leto tako, da mu še časa za popravilo zmanjka.
Predlogi za uporabo premične tople grede
v januarju: špinača, motovilec, kreša
februarju: špinača, motovilec, kreša
marcu: korenje, glavnata solata, majski grah
aprilu: solata, kolerabica, nizki fižol
maju: nizki fižol, paradižnik
junija – septembra: kumare
avgusta – novembra: hiša za paradižnik in nizki fižol
v decembru: špinača, peteršilj, motovilec
(se nadaljuje)
Novice iz sveta
Genska tehnika v kmetijstvu povečuje porabo pesticidov in stroški pridelave gensko spremenjenih rastlin rastejo. Analiza podatkov, ki jih je objavil US Departement of Agriculture po 13 letih GSO posevkov kaže, da se letno porabi povprečno 11.000 ton pesticidov več, kot na enakih površinah, kjer ne pridelujejo GSO. Poraba herbicidov se je pri koruzi v 13 letih podvojila, pri bombažu potrojila. Več na www.organiccenter.org
Svetovalci zvezne vlade ZR Nemčije, izvedenci za vprašanja okolja, ugotavljajo, da subvencioniranje evropskega kmetijstva ni več času ustrezno. Subvencije naj bi se uporabljale samo za kmetijstvo, ki okolje in naravo ohranja.
Indijski biološki bombaž je GSO kontaminiran. Indija proizvaja polovico ekološkega bombaža v svetu. Kontrolne oblasti ugotavljajo, da je zaradi nezadostne razdalje med polji z ekološkim in GSO bombažem že 30% indijskega ekološkega bombaža kontaminirano z GSO bombažem.
Od 1. julija se v Evropi uporablja za biološke pridelke novi logo.
Švica je podaljšala moratorij na posevke gensko spremenjenih rastlin do leta 2013.
Informativne stojnice, predavanja in svinja z volno, ki leže jajca in daje mleko so oblikovale atmosfero zborovanj, ki so jih v znak kritike Agro genske tehnike organizirali študentje na 10 nemških univerzah. Zahteva protestnih zborovanj je bila ekološko orientirana znanost v službi človeka. Protest je veljal tudi dejstvu, da kljub temu, da 80% prebivalcev Nemčije nasprotuje posevkom gensko spremenjenih rastlin in uporabi tako pridelanih živil, Nemčija letno vlaga 178 milijonov Evrov v biotehnološke raziskave, ekološko poljedelstvo pa dobi manj kot 10 milijonov €.
Univerzi Goettingen in Kassel sta odprli smer študija Trajnostno internacionalno kmetijstvo, na katero se je vpisalo 37 študentov
Letno umre zaradi lakote 10 milijonov ljudi. Več kot 70% teh ljudi živi na podeželju.
Na Zemlji je 11% površin, primernih za poljedelstvo. Vsako leto uniči predvsem človek 7-10 milijonov hektarjev zemlje, 15 – 20 % obstoječih kmetijskih površin je degradiranih.
Leta 2025 bo po glavi prebivalca v svetu na razpolago samo še 0,17 ha njivskih površin.
Tretjina letnega pridelka žit se uporabi za krmo, približno 10% se preobrazi v meso.
Za bio energijo so leta 2007 porabili 2,1 milijona hektarjev površin, leta 2030 naj bi jih uporabili za to že 58 milijonov hektarjev. Iz: www.weltagrarbericht.de, Bild der Wissenschaft 12/2009
Ekološko obdelane površine rastejo. Na svetu se 35 milijonov hektarjev obdeluje ekološko. V primerjavi z letom 2007 so se leta 2009 površine povečale za 10%.
Število ekoloških kmetij se je leta 2009 povečalo v ZR Nemčiji za 6%. 11030 nemških eko kmetov obdeluje skupaj 653.339 ha površin.
Prodaja ekoloških živil se je v Nemčiji v letu 2009 povečala za skupaj 6,3%, volumen skupne prodaje eko živil je znašal 1,95 milijard evrov.
Vir: Lebendige Erde št 2 in 3/2010, Ökologie und Landbau 2/2010
POSEBEJ PRIPOROČAMO
GREMO, GREMO, GREMO
10. julija 2010, sobota vabimo na enodnevni avtobusni izlet v Avstrijo k semenarski iniciativi Reinsaat. Čaka nas ogled, predavanje o pomenu oskrbe z lastnimi semeni, enolončnica in prijetno druženje, na povratku pa sprehod skozi večerni Dunaj. Prijave sprejemamo
30. in 31. julija in 1. avgusta 2010, vabimo na vikend seminar z naslovom, Kristus, gospodar elementov, ki bo na kmetiji na Gorenji Trebuši. Predava gospa Fischer. Predavanja spremlja opazovanje narave in risanje. Za prehrano in prenočevanje bo poskrbljeno. Čakajo nas izjemno dragocene vsebine.
VABILA – OBVESTILA
23. in 24. junija 2010 Akcija biodinamikov vseh dežel
Pozdrav naši Zemlji
Zemlja vedno bolj kliče po človekovi ljubezni.
V delovni skupini »kmetijstvo in mir« (vsakodnevno delo kmeta kot substanca, ki ustvarja mir in veselje) je nastala iniciativa, da določenega dogovorjenega dne biodinamiki vsega sveta mešamo in škropimo preparate 500 in 501 tako, da bo vsa Zemlja v 24 urah s tem, z ljubeznijo prežetim delom človeka, prejemala uro za uro to posebno človekovo pozornost. Ni pomembno, kako velike so površine, ki jih bomo poškropili. Pomembno je to, da se v to delo vsi vključimo. Tisti, ki iz tehtnih razlogov dogovorjenega dne tega dela ne bodo mogli opravljati, naj akcijo spremljajo in podpirajo v duhu.
Kmetice in kmetje, vrtičkarice in vrtičkarji, vrtnarice in vrtnarji in vsi drugi, ki imate Zemljo radi: prisrčno vas vabimo, da se v akcijo tega, skupnega dne vključite tako da delate lokalno, s čutenjem in mislimi pa se povezujemo v globalno mrežo. Na večer pred Janezovim, 23. junija mešamo in škropimo preparat 500, na Janezovo, 24. junija zjutraj, mešamo in škropimo preparat 501.
Posredujte to informacijo svojim prijateljem, da bi v njej sodelovalo čim več ljudi.Za sekcijo Kmetijstvo Antropozofskega centra v Dornachu:Jean-Jacques Jacob, Alain Pommart, Rainer Sax
26. junija 2010 sobota od 18. ure praznujemo na centru društva na Vrzdencu Janezovo. Podelili bomo diplome letošnjim udeležencem začetnega tečaja, praznovali bomo ob skupnih dobrotah, koncertu pevskega zbora iz Borovnice, Tomaž Pritekelj pa bo igral na gonge. Vabljeni, lepo bo!
10. julij, sobota Izlet k firmi Reinsaat – glej stran 11
17. julija 2010, sobota dan prostovoljnega dela za društvo na kmetiji na Trebuši, obenem druženje s člani društva AJDA Štajerska. Zbirališče ob 8. uri v Logatcu, odcep za Kalce in Idrijo ali od 9.30 dalje na kmetiji (GPS pod Gorenja Trebuša št. 53). Št. Metinega mobija: 031 577 942
30. in 31. julij ter 1. avgust 2010 vikend seminar z g. Fischer na kmetiji na Gorenji Trebuši. Glej stran 11
5.8. četrtek ob 18. uri na Vrzdencu izdelovanje vegetabilnega preparata iz hrasta
8. avgusta 2010, nedelja druženje na Veliki Planini. Ob 9. uri se srečamo ob spodnji postaji žičnice. Vabljeni!
22. do 29. avgust 2010 Začetni tečaj biodinamike. Sedem dnevnih delavnic – enakih kot so vsebine spomladanskega tečaja za začetnike – v bloku na kmetiji v Gorenji Trebuši. Predavanja, praktično delo, prenočišče, prehrana, druženje. Vabljeni!
21.9. sreda ob 18. uri na Vrzdencu izdelovanje vegetabilnega preparata iz regrata. Vabljeni!