MIHAEL
Duh zmagoviti
prežemi s plamenom nemoč
duš neodločnih
samoljubje sežgi,
sočutje zaneti.
Nesebičnost
kot tok da življenju
človeštva postane vir
novega rojstva v duhu
Dr.R.S.
Nas časi, v katerih živimo, presenečajo? Se soočamo z njimi nepripravljeni? Kaj pa če je res, da nas življenje nanje že dolgo pripravlja? Smo zgodbo o nadangelu Mihaelu, o divjanju zla na Zemlji odrinili v pravljično nerealnost in se nad dogajanjem čudimo?
Smo brali in poslušali zato, da obupavamo, skomigamo z rameni, češ, proti temu nič ne moremo?
Kar se dogaja je, pri vsej tragiki, modrosti polno in smiselno. V čem pa utegne biti smisel uničevalnih ujm, vojn, bratomorov v kar največjih razsežnostih?
Cilj in smisel Zemlje je človek. Vse je namenjeno njemu, njegovemu razvoju.
Duhovna znanost uči, da je človek od misterija na Golgoti bitje JAZa. S tem darom je dobil sposobnost spoznanja, pa tudi odgovornost za Zemljo, za vse, kar se na Zemlji dogaja. Človek našega časa je dobil tudi vse, da lahko prepozna zlo in ga lahko premaga. In kako živimo?
Grozljivke, ki smo jim priča, so klic k odgovornosti, k prebujenju in preobrazbi človeka. Iz samoljubja v nesebičnost, iz pasivnosti v aktivno oblikovanje razmer, iz ateistične ravnodušnosti v priznanje duhovnega sveta in partnersko sodelovanje z njim. Zdravilo svetu je prebujen človek, ki z ljubečim razumevanjem nosi svetlobo v temo, znanje v neznanje, spoštovanje v ignoranco.
V obrazu nadangela Mihaela se zrcali resnost časa. Bo človek nalogo prav razumel? Pomagati sme šele, ko smo pravo pot izbrali. Dotlej duhovni svet miruje. Premagati zlo je naša naloga.
Ob vsem tem mislim, da smo biodinamiki tisti, posebej pozvani, da prinašamo novo upanje Zemlji. Naj naše delo na vrtovih in njivah pušča v zemlji odrešujoče sledi hvaležnega, ljubečega človeka.
Mihael, vtisni tvojo moč, pogum tvoj v srca naša!
Ehrenfried Pfeiffer / Erika Riese
VRT NAM JE V VESELJE
Navodilo za nego vrta po biološko-dinamični metodi (nadaljevanje)
4. Kolobarjenje in pomen mešanih kultur
V gozdu, na travniku, v vsaki divji rastlinski združbi, srečamo pisano mešanico rastlin, ki glede na vrsto tal, krajevne in podnebne razmere, lahko živijo skupaj in se medsebojno dopolnjujejo. Govorimo o naravni rastlinski združbi. Odmrli rastlinski deli, živalski izločki, vse razgradljive organske substance, skrbijo za tvorbo naravnega humusa, ki ga rastlinske korenine držijo in uporabijo. Rastline se združujejo na tako različne načine, da v našem okolju ob vsakem letnem času najdemo obenem cvetenje, zelene rastline in take, ki oblikujejo plodove, tako dolgo, dokler zmrzal vegetacije ne prekine.
V koreninah, čebulicah in gomoljih trajnic pod zemljo, v spečih očescih dreves in grmovnic, se skriva skrivnostno življenje, da bi se potem, spomladi, ko bo toplote spet vse več, spet prebilo na svetlobo in bi se na novo udejanjalo v rasti in cvetenju.
Drugačne so razmere v kulturni krajini, na njivi in v vrtu. Rastline, ki jih vzgajamo v času ene vegetacijske dobe, z izjemo žit in posameznih plodovk, običajno sploh ne pridejo do polne zrelosti. Pri zelju in špinači, naj bi na primer, po možnosti, oblikovale čimbolj močno listno maso, pri korenovkah naj bi pridelali mogočne korene. Za oblikovanje velikih količin, rastlina tla zelo močno in pogosto zelo enostransko izčrpa. Zato moramo tla obdelovati in gnojiti, prvo za prezračevanje in razpoložljivost tal, drugo za dopolnjevanje hranil in ohranjanje ravnotežja. Rastline si morajo slediti v zaporedju tako, da to tlom koristi, da tal ne izropajo, tako, da je zemlji v določenih razmakih dovoljeno počivanje in tla, kar se hranil tiče, ne osiromašijo enostransko. To pomeni, da moramo kolobariti, kar v nadaljevanju opisujemo.
V vrtnarstvu razlikujemo rastline glede na njihove potrebe in glede na bolj ali manj enostransko uporabo hranil v tleh. Po tem kriteriju jih lahko razporedimo v skupino rastlin, ki tla močno izčrpavajo, v tiste, ki tal ne izčrpavajo in tiste, ki tla izboljšujejo. Močni porabniki so vse tiste rastline, ki potrebujejo močno gnojenje z živalskim gnojem, uporabijo pa tudi tekoča gnojila. Čisto svež gnoj ali gnojevka tudi za te rastline nista dobra. Močne porabnike sadimo neposredno po gnojenju. Najbolj znani močni porabniki so vse vrste zelja, posebej cvetača, vse vrste listne zelenjave kot blitva, glavnata solata, endivija, špinača, razen tega zelena, por, kumare, buče, sladka koruza. Tudi rabarbara in paradižnik sta izrecna močna porabnika, ki pa jih ne vključujemo v kolobarjenje, saj je rabarbara večletna, za paradižnik pa veljajo posebna pravila. Tudi jagodičevje in jagode potrebujejo močno gnojenje, ne pa s svežim gnojem.
Po močnih porabnikih lahko sadimo stročnice. K tem štejemo fižol preklar, grah, bob in sojo. Pri teh rastlinah se prej črpana tla spočijejo in izboljšajo. Zaradi globokih korenin, se razpoložljivost globljih slojev tal izboljša, izprana hranila kot kalcij pa te rastline spet prinesejo navzgor. Korenine pri mnogih stročnicah segajo do 60 cm globoko, pri večletnih stročnicah kot pri lucerni ali perzijski detelji celo globje, v globokih tleh do 2 m globoko. Zaradi bakterij na koreninah, predelujejo stročnice dušik iz zraka in skrbijo na ta način za obogatitev tal s hranili torej za dodatno gnojenje.
Če imamo zelo izčrpana tla, sejemo stročnice neposredno po rastlinah, ki tla močno izčrpajo. Pri živih, s humusom bogatih tleh, jih lahko sejemo tudi kot tretjo kulturo, pri čemer je rahlo gnojenje s kompostom zelo dobrodošlo.
Rastline, ki tal ne izčrpavajo močno, ljubijo kompost. Ne prenašajo močnega, sploh pa ne gnojenja s svežim gnojem. Tako gnojene bi oblikovale preveč mase. Gnojimo z dobrim kompostom. To velja predvsem za kulture kot čebulo in druge korenovke kot korenje, rdečo peso, repe itd., ki najbolje uspevajo v drugem letu po gnojenju.
Za nego tal in oživljanje zelenjavnega vrta, kjer običajno nimamo veliko cvetja, sadimo v vrt enoletna ali večletna zelišča. Za gnojenje teh je primeren samo kompost.
Omenimo naj še nekaj rastlin, ki zaradi svoje posebnosti, oblike nad zemljo, oblike korenin, vonja in tega, kaj iz tal jemljejo, ugodno delujejo na vrt. Zasadimo jih na robu vrta. Taki rastlini sta koruza in konoplja, ki dobro omejita vrt. Biološko sta koristna, četudi potrebujeta veliko hranil. Konoplja s svojo posebno aromo odbija kapusovega belina, kar je lahko v letih, ko kapusov belin leta, zelo koristno. Zanimive so tudi sončnice, ki privlačijo siničke, te pa gredo obenem na lov za insekti in gosenicami. Tudi čebele jih rade obiskujejo. Če dovolimo, da zelišča oblikujejo seme, predvsem koreninski peteršilj, imajo tako čebele kot še cela vrsta koristnih insektov v času cvetenja te rastline pravi praznik. Cvetoči ožepek, materina dušica, šetraj in boreč so dobra, zdrava čebelja paša.
Nekaj odličnega za tla so fine koreninice lana, ki tla rahlja. Posebej korenju je taka zemlja zelo všeč. Razen lana sta tudi soja in volčji bob rastlini, ki zapustita tla v kar najbolj fini, najboljši grudičavosti.
Za rastlino ni vseeno, v kakšni soseščini raste. Pomislimo, kako se dopolnjujejo rastline, ki delajo plitve korenine s tistimi, ki oblikujejo globoke korenine. Korenine stročnic spodbujajo rast korenin rastlin v svoji soseščini že zato, ker delajo same globoke korenine in s tem tla prezračujejo. Komarček in paradižnik se nimata rada. Če posadimo na rob vrta sončnice, posebej za omejitev od poti, ceste ali travnika, ni dobro, da v njihovo bližino sadimo krompir. Če bi se sončnice dobro razvijale, bi krompirjeva cima ostala majhna in krompir bi bil majhen.
K ugodnim sosedom, vendar na ločenih gredicah, sodijo zelje in fižol, korenje in čebula, zelena in por, kumarice in koruza (koruza naj bo ob robu ali na sosednji gredici). Kot soseščina zeleni in poru se tudi fižol dobro obnese. Dobro se obnese, če rastejo v soseščini kumarice in fižol, kolerabica in rdeča pesa, čebula in rdeča pesa, zgodnji krompir in koruza, zgodnji krompir in fižol, koruza in fižol, zgodnji krompir in hren (ki ga zasadimo na robu), paradižnik in peteršilj, nizki fižol in zelena, kumarice in nizki fižol. Slabi sosedi so komarček in nizki fižol, čebula in nizki fižol, repa in čebula. Na tem področju je potrebno še veliko raziskovati. Zato je dobro, da vrtnarji sami opazujejo in zapisujejo, da bi dobre izkušnje lahko prenesli tudi drugim.
Jasen postaja tudi smisel vmesnih posevkov. Sosednje rastline se dopolnjujejo tako nad zemljo kot pod zemljo. Por, ki stremi v višino in se razvija le v dve smeri, najde dovolj prostora poleg široke zelene. Oba imata rada kalij in imata najraje dobro predelan svinjski gnoj. Pogoj za mešano zasaditev je, da imajo rastline, kar se založenosti tal tiče, podobne zahteve in da si ne konkurirajo v času razvoja. Solata in kolerabica imata kratek čas razvoja in pokrivata tla, dokler pozno zelje tega še ne more. Pozneje vmes zasajene rastline uporabimo in zelje ostane na gredici samo in se lahko poljubno razrašča.
Dobra stran pri mešanih kulturah je večja možnost vedno pokritih tal, s tem pa preprečevanje zaskorjenosti, pa tudi zmanjševanje zapleveljenosti. Mešane kulture pomembno vplivajo na kvaliteto, obstojnost in okus zelenjave. Zasejte dve ali tri vrste redkvic, poleg njih pa dve do tri vrste kreše, na drugi gredici pa zasadite na rob še krebuljico in na tretji ne zasadite na rob nobene druge rastline. Okus redkvic vas bo o vplivu sosednjih rastlin prepričal:
Redkvice brez zasaditve drugih rastlin so relativno brez okusa
Redkvice, ob robu katerih je rasla krebuljica so pekoče
Redkvice, ob robu katerih je rasla kreša so zelo okusne.
5. O škodljivcih in preprečevanju napada škodljivcev
Tisti, ki ga pogosto sprašujejo za nasvet v zvezi z glivičnimi boleznimi, napadom živalskih škodljivcev, in borbi proti tem iz stališča biološko-dinamičnega gospodarjenja, je v čisto drugačnem položaju kot nek kmetijski inštitut. Kdor dela v danes tako zelo industrializiranem in tehniziranem konvencionalnem kmetijstvu, bo dosledno svetoval: škropite ob tem in tem času po tem ali onem receptu to ali ono sredstvo s tem ali onim strojem. Pri točnem upoštevanju vseh napotkov bo škodljivec, za katerega gre, »uničen«! Če to ne pomaga ali če ne pomaga dovolj, se postopek ponovi v močnejših dozah, se ponovi pogosteje, se ponavlja tako dolgo, dokler škodljivec zaradi borbe ni postal pametnejši, dokler se ne oblikuje nova rasa, ki je za vse dosedanje mere neobčutljiva. Pri borbi proti muham z DDTjem smo doživeli, da je »najbolj odporna«- nepričakovano in neželjeno preživela. Ta »uspeh« so na široko obravnavali v dnevnem časopisju in ga analizirali v kmetijskih poročilih. Seveda na drugi strani istočasno uničenje koristnih insektov (pikapolonice, določene vrste os in drugih) s škropljenjem strupov še poveča pritisk škodljivcev.
»Informacijsko središče« za biološko-dinamično gospodarjenje ne more dajati receptov kar tako, temveč mora vedno znova poudariti: najboljša in najbolj »naravna« borba za boj proti škodljivcem je v prakticiranju biološko-dinamične metode v celoti, ne le posameznosti. Tako sčasoma dosežemo tako stopnjo zdravja na kmetiji, začenši pri zemlji, njeni oživljenosti in harmoniji, preko rastlin in živali, ki jih najdemo v zdravih tleh, pa do človeka, ki tako pridelano hrano uživa. Že davno je v praksi dokazano, da taki nasveti niso prazne, zgolj teoretične trditve.
Razmislimo pa še zakaj pravzaprav govorimo o »škodljivcih«? Zakaj o njihovem »uničevanju«? V kmetijskih časopisih najdemo na to temo veliko člankov, ki zvenijo kot poročila iz fronte. To ni slučajno. Vojna je najgrozljivejša tragična primerjava za nezaslišano premikanje ravnotežja. V biološko dinamični literaturi že več kot 50 let opozarjajo, da je razlog katastrofalnih pojavov škodljivcev v bolj ali manj porušenem ravnotežju. Lahko ga porušimo z prekomernim izkoriščanjem narave, monokulturami, neodgovornim delom z vodo, zasajanjem ali podiranjem gozda. To dogajanje spremlja decimiranje malih roparic ali ptic. Kriva je predvsem splošna tehnizacija kmetijstva. Potoki, robovi jarkov, ribniki, žive meje, drevje na polju, livade itd. so postale njegove žrtve. Uničila je neizmerno veliko gnezd in bivalnih možnosti za živali, ki so nam v pomoč pa tudi prostorov, kjer so rasla zdravilna zelišča in zdravilne rastline.
Moteno ravnotežje kriči po izravnavi, sledeč istemu zakonu, po katerem sledi udarcu nihala v desno, udarec nihala v levo. Kot reakcija na izgubljeno naravno harmonijo običajno nastajajo bolezni, se pojavijo škodljivci.
Ali imamo res pravico, govoriti o »škodljivcih«? Ali ne bi bilo bolje reči da so to »opozorila« ali »znanilci viharja«?
Narava posega po sredstvih s svoje strani, da bi opozorila, da je človek popolnoma padel iz predvidene vloge gospodarja. In mu celo nakazuje, kako si to vlogo spet lahko pridobi.
Rečeno globalno, ne gre v vsakem primeru, od malega vrta do največje kmetije za nič drugega, kot za trud, da s kar največjim prizadevanjem in uporabo razpoložljivih sredstev (predvsem uporabo biološko-dinamičnih preparatov) porušeno ravnotežje spet vzpostavimo. Torej: ključna beseda ne sme biti »uničiti«, temveč ponovno zgraditi.
Vrtičkar bo zdravnik in bolničar svojega bolnega koščka zemlje seveda lažje kot kmet. V toku dela pride »sam po sebi« do pravega razumevanja problema škodljivcev. Ne bo pred vsakim hroščem zadrhtel in ga nemudoma ugonobil. Počasi doume, da se v res iz tal zdravem vrtu tudi škodljivec umakne, tako, da postane spet to, kar je prvotno bil, namreč nedolžen sostanovalec v celotnem krogotoku.
Seveda si ne moremo prikriti, da je vrt iz biološko-dinamičnega stališča samo klavrni torzo. Idealu zaključenega organizma neke kmetije se lahko približa le vrt na neki kmetiji, ki je sam po sebi organ tega organizma. Temu nasproti pa velja, da razvija prav vrtičkar veliko ljubezen do dela, ki si ga je sam izbral, ki mu omogoča, da skrbno vključi v svoje delo vsa mogoča sredstva, ki so mu na razpolago.
Že proti koncu osemnajstega stoletja se je pojavil pojem »neparazitskih rastlinskih bolezni«. Pri tem gre za škodo zaradi zmrzali, suše, znižanja nivoja talnice, pomanjkanje svetlobe, pomanjkanje strukture tal in podobno. Proti vsem neparazitskim boleznim rastlin imamo naravna sredstva v izbiri primernih leg in tal, sort, ki sodijo v pokrajino, poznavanje globine plodne zemlje in kamninske podlage, v pridrževanju pravih časov za setev in presajanje, ki temeljijo na skrbnem upoštevanju primernih kulturnih mer. In vsak vrtičkar naj bo na to pripravljen. Kot izhaja iz doslej obravnavanega, nam daje biološko-dinamično delo temelj za to, da neparazitske poškodbe preprečimo. S tem ustvarimo obenem prvi in najpomembnejši pogoj za preventivne mere proti parazitskim poškodbam rastlinske in živalske vrste.
Brez zadrževanja se bomo sedaj lotili praktičnih nasvetov. S tem pa ne bomo dali nič dokončnega. Naš glavni namen naj bo, da povemo naše lastne izkušnje. S primeri želimo omogočiti v principu vpogled v boj proti škodljivcem z naravnimi sredstvi. K popolnosti v tem okviru ne moremo stremeti. Druge kratke napotke boste našli v poglavju o pridelovanju zelenjave, posebno tam, kjer obravnavamo mešane kulture.
Listna uš
Na pojav ugodno vplivajo določene klimatske in vremenske razmere, ki povzročajo spremembe v pretoku rastlinskih sokov in s tem tudi v sestavi rastlinskih sokov. Ker vremena ne moremo spremeniti, moramo rastline proti pojavu krepiti. Kot šolski primer naj navedemo bob, ki ga črna uš tako zelo ljubi.
Pri bobu se borimo proti napadu uši takole:
- z zgodnjimi posevki, tako, da je začetni razvoj končan pred pojavom vročine
- tako, da izberemo zračno rastišče, na primer, rob krompirjeve njive.
- s škropljenjem preparata kremen iz roga (501), ko se oblikuje četrti do šesti par listov
- z odstranjevanjem napadenih vršičkov, s čemer spodbudimo novo rast in pretok novih sokov
- pri močnem napadu tako, da vsak dan škropimo čaj iz njivske preslice in dosežemo, da osmega dne uši ne bo več
- v takih in podobnih primerih se lahko borimo proti napadu uši z milnico kvasije (Quassia), ki jo škropimo najbolje pri oblačnem vremenu, pomaga pa tudi škropljenje sredstva, ki vsebuje piretrum
Recept za izdelavo kvasijine milnice
Čez noč namočimo 250 g lesa kvasije v 2 l vode, zjutraj pa to dobro prekuhamo. Kuhano kvasijo precedimo v posodo z 20 l vode. V topli tekočini raztopimo še 300 g mazavega mila. Tekočina je tako pripravljena za uporabo in tako pripravljena od pomladi do jeseni lahko stoji, brez da bi izgubila svojo učinkovitost. Dva do štiri dni po škropljenju s to milnico rastline poškropimo s čisto vodo ali čajem iz preslice, tako, da milnico, ki je zelo grenka, izperemo. Les kvasije naj bi prodajali v drogerijah.
Listne uši imajo tudi svoje naravne sovražnike. Med njimi je najpomembnejša pikapolonica in njene ličinke, ličinka tančičarice, razen tega štrigala in razne vrste stenic.
Drugi škodljivci
Mazavo in krvavo uš odpravljamo tako kot listno uš.
Listna uš: Priporočamo, da v prekopan kolobar pod drevesom zasejete kapucinko. Ekstrakt kapucinke, ki ga malo razredčimo, dodamo tudi premazu za drevje ali pa z njim namažemo prizadeta mesta. Pomembna je izbira pravih sort in prava nega sadnega drevja!
Koreninske uši na koreninah zelenjave. Te uši so redkokdaj škodljive. Odpravimo jih tako, da z vodo prelijemo prah tobaka in s to brozgo rastline zvečer zalijemo. Saj vemo, da je nikotin zelo strupen.
Mravlje
Mravlje znajo biti nadležne. Prenašajo in negujejo listne uši, včasih pa tudi najedajo koreninski vrat mladih kapusnic. Seveda se jih branimo, ne smemo pa pozabiti, da so v sožitju narave koristne in potrebne. Torej se ne borimo proti njim s strupi temveč tako, da gnezda zalijemo s kropom. Mravlje privlačijo suhi robovi gredic in komposta. Pri tem pa vemo, da naj bi kompost nikoli ne bil suh in tudi robovi gredic ne zanemarjeni.
Rilčkarji
Rilčkarje na grahu, fižolu, bobu pa tudi hrošče ogrščice, ki občasno napadajo tudi kapusnice, uspešno preganjamo z milnico kvasije, ki jo po dveh ali treh dneh speremo s čajem iz njivske preslice ali čisto vodo.
Rumene in črne strune se pojavljajo ponavadi v tleh, po katerih hodimo ali ki jih obdelujemo, ko so preveč vlažna. Če to vemo, se jim lahko že izognemo. Sicer jih pri obdelavi tal jeseni ali pomladi pobiramo, pri čemer nam kokoši pridno lahko pomagajo. Kot vabo lahko uporabimo polovice krompirja, ki jih položimo s prerezano stranjo navzdol v globino 5 – 10 cm in jih potem tudi pridno pregledujemo.
Bolhači
So majhni, predrzni, požrešni hroščki, ki skačejo kot bolhe. Na kapusnicah, na vrstah redkve, vrtni kreši, hrenu, predvsem na jesenski repi so pogosto zelo nadležni. Ker sovražijo sveža tla in vlažen zrak, je preventiva že znana: enakomerno zalivanje, skrb za to, da so tla sveža s tem, da jih prekrivamo s finim kompostom ko jih zasejemo, ali bolj grobim, ko rastline presadimo. Proti vsem pravilom zalivamo gredice z mrzlo vodo pri polnem soncu. Kolerabico in redkvice posadimo na rob gredice s paradižnikom, saj aroma paradižnika bolhačem ne paše.
Sovke
So debele, umazano obarvane, valjem podobne gosenice nočnih metuljev. Podnevi so zvite v svojem skrivališču (na primer pod travno rušo), ponoči pa odžirajo sadike in delajo drugo škodo. Najdemo jih pri prekopavanju. Kokoši in kosi radi sodelujejo pri njihovem preganjanju, race pa bi se zastrupile, če bi jih preveč pojedle. Kot metulji letajo od maja do avgusta in jih lahko ulovimo v kozarce z jabolčnim želejem ali podobno vabo.
Gosenice kapusovega belina
Najbolje bo, da rastline pregledujemo in zelene gosenice ali rumene kupčke jajčec na spodnji strani listov stremo. Za zavračanje metuljev se dobro obnese zasaditev konoplje ob robu vrta. Gosenice uniči škropljenje s pelinovim čajem.
Tudi pri koloradskem hrošču se da pomagati! Najprej seveda, je treba krompir skrbno pregledovati in posebej hrošče, ki se pojavijo prvi, pobirati. Poiramo tudi jajčeca in ličinke. Pri uničevanju jajčec pazite, da kot žveplo rumenih jajčec koloradskega hrošča ne zamenjate z oranžno obarvanimi jajčeci pikapolonice. Tudi ličinke koloradskega hrošča, ki je debela, ne smemo zamenjati z bolj podolgovato, lepo vzorčasto ličinko tega koristnega malega prijatelja. Ličinke koloradskega hrošča uničujejo tudi komarji penice, od ptic pa vodeb in druge. Dolgonogi pajki, imenovani suha južina, ličinke koloradskega hrošča izsesajo. Kdor škropi strupe, tudi tem koristnim insektom škoduje! Njivo zaščiti proti koloradskemu hrošču tudi živa meja na vetrovni strani. Nerodni koloradski hrošči radi letijo z vetrom. Svež gnoj in gnojilo, ki spodbuja rast, naredijo listje krompirja mehko in hrošča privabljajo. Bolj grobe sorte krompirja so manj ali sploh ne ogrožene.
Iz nekega pisma, pa tole: »Opazovali smo, da je krompir, ki je posajen pred čebelnjakom, koloradski hrošč minimalno napadel. Samo dve rastlini sta ga imeli. Čim bliže čebelnjaku raste krompir, tem manj je bilo koloradskega hrošča. To opazujemo že drugo leto. Enaka sorta krompirja, ki smo jo zasadili na drugem mestu, v zemlji, kjer krompir že 20 let ni rasel,,je bila tako močno napadena, da smo jo morali večkrat pregledati.«
Majski hrošč in ličinke majskega hrošča
Danes je bolj kot kadarkoli potrebno, da se proti majskemu hrošču in njegovim ličinkam borimo na naraven način. Zastrupljanje tal je tako zelo problematično. Vsako leto, ne samo v letih, ko majski hrošč leta, je dobro, da zgodaj zjutraj od mraza še okorne hrošče otresemo, zberemo in uničimo. Uničimo jih z vrelo vodo, potem pa jih lahko uporabimo za krmo. Baron von Schilling je zapisal v svoji knjižici Škodljivci na sadju in trti: »Mrtvi hrošči so izvrstni kot krma za prašiče in kokoši, v velikih količinah pa so odlični za kompostiranje. Na kompostu jih zlagamo v slojih z apnom in zemljo in take kupe večkrat premečemo. Tak gnoj je štirikrat več vreden kot hlevski gnoj.«
Vrtičkarji bi do takega gnoja tudi laže prišli kot do hlevskega gnoja. Če dodamo kompostne preparate 502 do 507, je potrebno kompost samo enkrat premešati. Opazili smo, da so se mestu, kjer so potresali tak kompost, majski hrošči izogibali. Torej so ga uporabili za nasade malin in jagod, na travnikih in pri drugih kulturah, ki jih imajo ličinke majskih hroščev rade.
Razen tega majski hrošči za odlaganje jajčec ne marajo večkrat prerahljanih tal. Kjer tla redno rahljamo in znamo preprečiti zbitost tal, so ličinke majskega hrošča tudi v »hudih« letih redkost.
Dober način je, da ličinke majskega hrošča privabimo s solato. Solatne korenine imajo ličinke majskega hrošča še raje kot korenine jagod in malin. Zato posadimo tu in tam med jagode in maline še solato. Zjutraj redno pregledujemo, kje so ovenele solate, izpulimo jih in poberemo škodljivce, ki jih ob korenini zlahka najdemo. Če lovimo na tak način redno in s pozornostjo, uspeh ne bo izostal.
Naravni nasprotniki majskih hroščev so kosi in škorci, kokoši in race, vrane, kavke, sove, srakoperji, siničke in vrabci, od sesalcev pa netopirji, rovke, ježi in jazbec. Velik uničevalec ličink majskega hrošča je krt, čigar preganjanje je zato kratkovidno.
Porova muha
V dobro obdelanih biološko-dinamičnih vrtovih porove muhe ni. Prijatelji zagotavljajo, da pri pojavu muhe odlično pomaga, če napadene liste globoko odrežemo in za tem rastline krepko zalijemo s čajem iz njivske preslice. Tako bi utegnila biti redna nega pora s čajem iz njivske preslice in preparatom 501 razlog za odpornost pora v biološko-dinamičnih vrtovih. Zdravje pora pomaga ohranjati tudi osipanje.
Bramor
Je najhujši od vseh nasprotnikov vrta, predvsem pri težkih tleh. Njegove velike lopate in močne čeljusti nam kažejo, kaj bramor zmore. Bramorji prerijejo gredice, da bi naredili svoje rove in naredijo na koncu rovov kroglam podobna votla gnezda. Nad gnezdom in nad rovi odžre bramor vse moteče rastline, čeprav bramor sploh ne živi samo od rastlin temveč bramorji priložnostno požro tudi eden drugega. V gnezdu je pogosto 300 do 400 jajčec. Požrešna žival je šele po štirih letih odrasla, dobi par koži podobnih kril in je sposobna razmnoževanja.
So ljudje, ki znajo spretno najti bramorjeva gnezda s tem, da gredo s prsti za rovi. Najbolj primeren čas za to je od sredine do konca junija zjutraj, ko sedi bramorka še pri gnezdu. Približno v tem času leta lahko ulovimo številne bramorje pri premetavanju pol strohnelih kupov listja ali gnoja. Proti bramorju že v maju zakopljemo ob rob gredic lončke kot pasti. Razlog, da vseh bramorjev, ki padejo v lončke ne najdemo, je lahko tudi ta, da jih kosi ali mačke pospravijo že za zajtrk. K sreči velja bramor pri teh pa tudi pri srakoperju, škorcu in vodebu, celo pri mnogih psih za priljubljeno pečenko. Dokler je stanoval blizu našega vrta jazbec, z bramorji in polži nismo imeli težav. Ene in druge je pridno pobiral, za plačilo pa si je pobral le nekaj ribeza. Če jeseni porazdelimo po vrtu majhne kompostne kupe zemlje in svežega gnoja, si v teh poiščejo bramorji svoje zimsko bivališče in mi jih tam lahko tudi najdemo. Iz Holandije smo slišali, da bramorji v gredico ne pridejo, če jo obdamo s svežimi enoletnimi vejicami lešnika, ki jih potikamo v razmaku 30 cm. To preprosto metodo pač lahko preizkusimo.
Ličinka korenčkove muhe
izvrta v korenje črne rove. Nujno je, da ne uporabljamo svežega gnoja, temveč le popolnoma zrel kompost in da kolobarimo tako, da pride korenje na isto gredico šele čez nekaj let. Ugodna predkultura korenju so stročnice ali rž, ki jo vdelamo kot zeleno gnojenje. Dobro je, če sejemo korenje v vrstah s čebulo kot mešano kulturo. V brazdo za seme potresemo lahko tudi nekaj praška iz korenin praproti glistovnice od sredine maja pa jo potresemo tudi na liste korenja. Korenje je treba osuti, tako, da je vrat korena pokrit.
Ptice
Tudi ptice nam včasih povzročajo škodo, četudi korist pri pticah prevladuje.
Kosi ne požro včasih le naših največjih in najbolj sladkih češenj ali jagod, temveč načnejo pogosto naše najbolj zrele paradižnike in jih tako uničijo. V suhih letih so razen škorcev in kosov tudi sinice in ščinkavci na češnjah. Občasno se kosi lotijo tudi ribeza. Takim tatvinam pa bolj kot želja po sladkobi botruje žeja. Če poskrbimo za posodo, v kateri bodo ptice lahko pile in se okopale, bo paradižniku kos prizanesel, jagodam in češnjam bodo prizanesle tudi sinice in ščinkavci. Tudi vrane, ki pobirajo posevke, se novega posevka ne bodo dotaknile, če jim preskrbimo dovolj vode. To iz opazovanj izkušenih vrtnarjev in kmetov, ki so se v naši praksi potrdila. Vodo na preprost način zlahka ponudimo, skrbeti pa moramo tudi za dolivanje sveže. Razen, da je to delo koristno, prinese opazovalcu življenja ptic lahko tudi veliko veselja.
(nadaljevanje sledi)
ZA PREMIK V GLAVAH »STROKOVNJAKOV ZA PREHRANO«
Ker v Sloveniji nimamo strokovnjakov z razčiščenimi pojmi kaj zdrava prehrana je, opozarjam na seminar z naslovom PREHRANA IN ČLOVEKOVE RAZVOJNE SPOSOBNOSTI
ki bo v Švici, v Dornachu, na Goetheanumu 19. in 20. novembra. letos
Naj navedem nekaj tem – najprej predavanja:
Antropozofska prehrana danes; Prehrana in človekove razvojne sposobnosti;
Individualno ravnotežje med pomanjkanjem in preobiljem; Kvaliteta mleka in alergije;
Prehrana v svetu in razvoj prehrane v svetu; Kvaliteta in ekonomičnost;
Zemeljska in kozmična hrana iz zdravniškega stališča;
Delavnice:
Okus kot indikator kvalitete; Potrošnik in družbena odgovornost;
Prehrana v 1. letu življenja – kvaliteta od prvega dne;
Kuhinja v šoli – prehrana v učnem načrtu waldorfskih šol;
Prehrana in zdravje – pot šolanja; Antropozofska prehrana v obratih družbene prehrane;
Prehrana v pedagogiki za prizadete;
Temelji antropozofske dietetike – alergije in slabo prenašanje hrane;
Praktična priprava večerje; Praktična priprava slaščic;
Posredujmo to vabilo znancem, ki delajo v kuhinjah šol, vrtcev, bolnic, v zdraviliščih, obratih družbene prehrane… Skušajmo aktivno spodbujati razvoj v potrebno smer.
Prijave na sektion.landwirtschaft@goetheanum.ch; glej tudi www.sektion-landwirtschaft.org
NOVICE IZ SVETA
Nemčija: Firma Pioneer z gensko spremenjenimi organizmi kontaminirana koruza. Na poljih so jo odkrili že v aprilu. Kljub temu, so jo za tem posejali še na 2000 hektarih. Da je rastline potrebno uničiti, jih v roku 4 tednov podorati, je sodišče odločilo sredi junija. Vprašanje, kdo bo kmetom, ki so posejali od firme Pioneer kupljeno, z gensko spremenjenimi organizmi firme Monsanto okuženo koruzo, je odprto. Nemci se pritožujejo, da njihovi mlini prepočasi meljejo. Ali pri nas, v Sloveniji sploh meljejo?
Krma iz gensko spremenjenih organizmov v mleku: Pri krmljenju z gensko spremenjenimi organizmi, kontaminirajo sintetične genske sekvence tudi koze in njihove mladiče. To je rezultat študije, ki jo je opravila Univerza v Neaplju. Pri skupini, kjer so koze krmili z gensko spremenjeno sojo, so našli tuje gene pri kozah in mladičih v ledvicah, jetrih, v krvi in v srcu. Evidentne so tudi razlike v aktivnosti encimov teh živali v primerjavi s tistimi, ki so jih krmili z gensko čisto sojo. Kakšne so posledice tega dejstva za zdravje, še raziskujejo.
Kmetijstvo in toplogredni plini:V Nemčiji kmetijstvo povzroča 11% vseh toplogrednih emisij. Da bi obremenitve zmanjšali, naj bi prepovedali oranje zelenih površin, sprejeli strožje predpise glede uporabe mineralnih gnojil in povečali površine za ekološko kmetovanje. Subvencije naj bi se dodeljevale le v primeru, če način kmetovanja služi javnim interesom.
Pesticidi ogrožajo biotsko pestrost: Je sklepna ugotovitev raziskave, ki jo je z raziskovalci še osmih evropskih držav opravila Univerza v Göttingenu. Na skupaj 1350 pregledanih poljih, kjer redno uporabljajo pesticide, je biotska pestrost zmanjšana za 50%. Bistveno je prizadeta pestrost tudi na sosednjih površinah. Zaskrbljujoče je tudi, da uporaba pesticidov ruši ekosisteme teh površin in bistveno zmanjšuje biološko kontrolo škodljivcev. Znanstveniki ugotavljajo, da je biotsko pestrost mogoče ohraniti le, če se uporaba pesticidov zmanjša na minimum. Glej www.agroecology.uni-goettingen.de
Univerza v Zürichu nudi od jeseni 2010 smer študija Biološko kmetijstvo in hortikultura. Teme trajnostno kmetijstvo, regionalna samooskrba in kvaliteta pridelkov, naj bi zajemale področja sadjarstva, vinogradništva, vrtnarstva, živinoreje, poljedelstva in pridelave krme. www.iunr.zhaw.ch/bachelor
Šolarji v Italiji so na boljšem: Delež ekoloških pridelkov v šolskih malicah je v Italiji 40%. To omogočajo regionalni zakoni in kvalitetni standardi, ki podpirajo uporabo ekoloških in drugih, regionalno tipičnih in kvalitetnih živil.
Bogate države in industrijski giganti kupujejo Afriko: Etiopija je prodala Saudski Arabiji za 100 milionov US $ zemljišč, Indiji pa za 4 milijarde US $ zemljišč. ZTE international iz Kitajske je kupila v Kongu 2,8 miliona ha zemlje, Daewoo na Madagaskarju 1,3 miliona ha zemlje, Varun iz Indije 231.910 ha zemlje, Madabeef iz Velike Britanije 200.000 ha, GEM iz Velike Britanije 452.500 ha zemlje… In kaj so razlogi? Najprej grozeče kriza oskrbe s hrano. Razen tega veljajo naložbe v zemljo v finančni krizi v svetu kot varne in lukrativne, ki utegnejo v energetski krizi tudi s proizvodnjo BIO goriv prinašati odlične dobičke. Kaj pa Afričani?
Vir: Ökologie und Landbau 2/2010, Lebendige Erde 4/2010
Seminar o korenini svetlobe 3.10.2010
Vrtnarija Andreashof v Daisendorfu ob Bodenskem jezeru je milina. Biološko-dinamično negujejo tu zelo veliko različnih zelišč in cvetlic, od leta 2002 pa še nekaj posebnega, rastlino „yam svetlobe“, (Dioscorea batatas), ki jo na Kitajskem imenujejo Shanyao – zdravilo gora. Ker človeka bolje hranijo rastline, ki zrastejo v njegovem okolju, so na kmetiji Andreashof yam svetlobe prilagodili tamkajšnjim razmeram. Yam svetlobe je postal velik učitelj vrtnarjev in predelovalcev, saj je rastlina, ki ima sposobnost, da nalaga v sebi „eter svetlobe“. Znotraj velike družine Diascorea (korenine Yama), je edina, ki ima to lastnost. Z batatom, oranžnim sladkim gomoljem, sploh ni v sorodu. Etra svetlobe ne moremo videti, na seminarju pa se bomo naučili, prepoznati delovanje svetlobnega etra v rastlinski rasti. Delovanje yama svetlobe kot zdravilne rastline je v tradicionalni kitajski medicini dobro opisano. Stimulira imunski sistem, krepi delovanje notranjih organov, kot splošni vir energije pri izčrpanosti pomaga krepiti življenjsko moč „Qi“.
Posebno pozornost posvečajo na kmetiji Andreashof taki predelavi yama svetlobe in zelišč, pri kateri se vrednote rastlin ohranjajo ali celo povečajo. V ta namen veliko preizkušajo. Pri ogledu sušenja in mletja za pridobivanje mletega yama svetlobe uporabljajo mline, ki zmleto korenino v lemniskatni obliki še dodatno obogatijo z energijo.
Za preverjanje kvalitete uporabljajo „metode, ki ustvarjajo slike“, da bi tako postale vidne tudi tiste kvalitete v rastlini, ki jih sicer ni mogoče čutno zajeti. Ena takih metod je kromatografija po E. Pfeifferju, merjenje biofotonov po Poppu in preverjanje kvalitete z okusom, ki jo opravlja jasnočutni Dorian Schmidt. Na kmetiji Andreashof te metode, s katerimi se čutno zaznavno lahko prikaže tudi učinek elektrosmoga, v laboratoriju tudi uparabljajo.
Enodnevni seminar 3.10.2010 bo vodila Dr. Cornelia Hahn, ki je od začetka sponzor tega projekta. Informacije in prijave na tel. 0049 7621-63026 ali info@naturkost-berg.de
Yam svetlobe imamo tudi v Sloveniji
Že vrsto let ga ima naša članica Frančišča Pirnar iz Novega mesta, ki ima z njegovo nego prav gotovo doslej tudi največ izkušenj. Tu njen telefon: 07 302 2846 ali 041 823365.
Letos 14.3. je imel v Mariboru na Fakulteti za biosistemske vede predavanje o tej rastlini Ralf Roessner. Kar nekaj enoletnih korenin yama in nekaj za setev namenjenih vegetativnih gomoljev je razdelil slovenskim biodinamikom. Tudi meni.
Zakaj pa je ta, yam svetlobe posebej za biodinamike tako zanimiv?
Po Kmetijskem tečaju v Koberwitzu je, kot pravijo, Johanna Keyserlingk vprašala Dr. Steinerja, če bo človek z biodinamiko lahko pridelal tako hrano, da bo težavam bodočnosti kos. V odgovor je Dr. Steiner menil, da bo to mogoče le, če bo človek namesto krompirja jedel v bodočnosti več yama svetlobe.
Prav bo torej, da v čimvečji meri pridelujemo yam svetlobe tudi mi. Da bi izmenjali izkušnje in semena predlagam, da se oglasijo vsi, ki imajo viške vegetativnih gomoljev yama svetlobe in vsi tisti, ki bi rastlino radi pridelovali, da ene in druge povežem.
Informacije o yamu svetlobe, Ralfu Rössnerju in firmi IMTON, kjer lahko proizvode z yamom svetlobe kupimo, najdemo tudi na internetu.
VABILA – OBVESTILA
2.10.2010 sobota jesensko srečanje za izdelovanje preparatov
Za zainteresirane ob 9.30. uri predavanje o preparatih. Praktično izdelovanje od 12h. Prosim, da pridejo popoldne tudi izkušeni člani AJDE, da bi vodili posamezna dela! Enkratna udeležba na seminarju (teorija in praksa) je pogoj za preskrbo s preparati. Zemlja jih nujno potrebuje, torej pridite. Prinesite nabrana zelišča, ne pozabite posodic in stekleničk za preparate, rokavic, predpasnikov in škornjev za delo! Enostavno kosilo bo. Hvaležni bomo za doma narejene predjedi, sokove ali poslastice, za sadje, za skupno mizo.
Pripravili bomo mizo v znak zahvale za pridelke. Razstavite tudi sami kaj posebno lepega.
2.10.2010 bomo na Vrzdencu izdelovali tudi vegetabilni preparat iz kamilice
10.10.2010 nedelja od 10. ure praznovanje Mihelovega v Gorenji Trebuši. Razstava pridelkov, obiranje sadja (polovico obranega sadja dobi brezplačno obiralec), predavanje ali skupno branje predavanja R. Steinerja o delovanju nadangela Mihaela, kopanje v sveti in zdravilni vodi Jelenka, spuščanje zmajev kot simbol obvladovanja zla. Sajenje morda prinešenih sadik.
16.10.2010 sobota od 9.30 ure na centru Društva na Vrzdencu dan prostovoljnega dela za društvo. Kosilo bo, priporočamo se za dobro voljo, poslastice ali sadje. Priporočamo se za sadike sadnega drevja, jagodičevja ali trajnic za center na G.Trebuši.
12.11.2010 petek ob 18. uri na Waldorfski šoli predavanje Dr.Fištravca Kako doseči spoznanja višjih svetov
20.11.2010 sobota od 10h na Vrzdencu izdelujemo premaz in pasto za drevje
27.11.2010 sobota vabimo na Božični bazar na Waldorfsko šolo v Ljubljani s predavanjem Mete Vrhunc ob 16. uri
Vse več obvestil pošiljamo po elektronski pošti. Tiste, ki nam še niste posredovali svojega naslova za elektronsko pošto prosimo, da to storite, lahko tudi tako, da se nam oglasite na e- naslov meta.vrhunc@siol.net
Izdaja: Društvo AJDA, 1354 Horjul, Vrzdenec 60, tel. 01 7540743, fax 7540751