Velikonočni čas. Podoživljamo Kristusovo pot.
Kristus, vzornik in učitelj sprejme trpljenje, pusti se pribiti na križ in umre, da iz njegove žrtve priteče Zemlji novo življenje. Tretji dan vstane od mrtvih.
Rudolf Steiner govori o mističnem dejstvu. Je morda tudi prispodoba, ki jo nujno moramo razumeti še v drugi razsežnosti?
Téma je kar najbolj aktualna in jo prav gotovo smemo
povezovati tako z dogajanjem v svetu kot z dogajanjem v sebi.
Kje, merjeno na dogajanju na Golgoti, tičimo? Še čisto v smrti ali že v vstajenju? Se morda od novega človeka, od Kristusa v nas, tu in tam že prelivajo v okolje novo spoštovanje, nova odgovornost, novo življenje?
Brez žrtve – ne človeštva, temveč posameznikov, mene, tebe, nas – iz smrti, ki veje skozi dogajanje v svetu, ni poti.
In, ali je prav, da govorimo o žrtvi? V nesebičnem darovanju tega kar znamo in zmoremo, v prerojevanju, ne priteka le novo zdravje v vse, s čemer ali s komer se srečujemo, na njem se dogaja tudi rojevanje Kristusa v človeku, naše vstajenje.
Človeštvo na prelomu iz smrti v vstajenje. Kako veličasten je čas, v katerem živimo! Kakšna radost, da sem in smem biti tu v tem času.
Veselo Veliko noč!
Izdaja: Društvo za b-d gospodarjenje AJDA Vrzdenec tel.01 7540743;
www.ajda-vrzdenec.si
Globoko v duši
Resnična moč leži
ki vodi me lahko
skozi življenja zmede
in težave dni.
„Potrpi in
zaupaj vase“
iskati moram v sebi.
Duha svetov,
pomoč proseč Njegovo.
On da gotovosti mi moč
– če čakati pripravljen sem
da v srcu
NJEGA najdem.
.
Če ne bi umrl, bi bil star 150 let
Letos, 25. februarja je minilo 150 let od rojstva Dr. Rudolfa Steinerja, katerega učenci na področju vrtnarjenja in kmetovanja biodinamiki smo. Na svečanost v Donjem Kraljevcu, rojstnem kraju Dr. Steinerja, ki smo se je člani AJDE Vrzdenec udeležili z malim avtobusom, je prišel iz Švice in Avstrije celo poseben vlak. Razen odličnih predavanj, ki smo jih poslušali, je bila posebne pohvale vredna predstava Steinerjeve 4. misterijske drame, ki jo je uprizorila dramska skupina iz Dunaja in izjemna evritmična predstava evritmistov iz Zagreba. Kdor ni šel z nami, je sam kriv. Priložnosti, da se ob tako okrogli obletnici priklonimo pred spominom Rudolfa Steinerja, ne bo tako kmalu.
Ehrenfried Pfeiffer / Erika Riese
VRT NAM JE V VESELJE
Navodilo za nego vrta po biološko-dinamični metodi (nadaljevanje)
PRAKTIČNI NAPOTKI ZA POSAMEZNE RASTLINE
Sladka koruza
Sorte: Zlati Bantam, Rangold, Novozelandska
Posevki: 20. aprila v lončke, ki jih presadimo na prosto po sredini maja ali pa, kar je bolje, med 10. in 20. majem na dokončno rastišče.
Kultura in nega: Sejemo v dobro, s hranili dobro založeno zemljo, ki je bila čez zimo v grobi, odprti brazdi. Naredimo približno 15 cm globoke brazde, poškropimo s preparatom 500, dodamo prepariran kompost. V razmaku 8-10 cm posejemo po eno zrno koruze in rahlo prekrijemo z zemljo. Rastline pozneje razredčimo na razmak 30–40 cm. Drug način je, da z lopato naredimo v razmaku 30–40 cm luknje, jih poškropimo s preparatom 500, dodamo lopato prepariranega komposta in zasejemo 4-5 zrn. Rastlinice razredčimo tako, da ostane po ena na 30-40 cm. Razmak med vrstami naj bo 80–100 cm. Koruza je odlična kot enoletna zasaditev meje na južni ali zahodni strani vrta. Koruzo je treba pridno okopavati in osuti. V tem primeru zalivanje ni potrebno. V suhih letih je odlična zastirka iz pol razpadlega komposta iz gnoja. Preparat kremen iz roga, »501« škropimo prvič ko se rastline dobro ukoreninijo in drugič, ko se začenja oblikovati storž. V času rasti je odlična nega s čajem iz njivske preslice. Če opazimo bule z ožigom jih izrežemo in sežgemo.
Spravilo: Storži so užitni, ko so lasje (dolgi pestiči) na zgornjem koncu temno rjavi. Če hočemo pospešiti dozorevanje, odrežemo prašnike takoj, ko ne oddajajo več cvetnega prahu in niso več potrebni za oploditev.
Pridelovanje semen: Koruza dozori tam, kjer uspeva tudi vinska trta. Najzgodnejše, najbolje razvite koruzne storže, ki so zrnje polno oblikovali, pustimo dozoreti. Ko so listi okrog storža svetli in suhi, koruzo obtrgamo, potegnemo liste, ki ovijajo storž nazaj, z njimi povežemo po dva storža skupaj in ju obesimo, da se osušita.
Sosedje: Koruza je velik porabnik hranil in tla, ki jih zapusti za seboj, so izropana. Dobro jo je saditi v mešani kulturi s sojo ali nizkim fižolom, ki zemljo zasenčita in rahljata.
Zelena
Sorte: Neckarland, Ortho, Auslese, Monarch, Mars, Wiener Riesen, Alba
Posevki: Zelo drobno seme sejemo od srede februarja do sredine marca v toplo gredo ali v korito za okensko polico. Rastlinice enkrat ali dvakrat pikiramo.
Presajanje: V maju ali juniju, na vsak način pa po ledenikih. Razmak vrst naj bo 40-50 cm, v vrsti med rastlinami pa 25-35 cm, glede na kvaliteto tal in sorto zelene.
Zemlja: Zelena ljubi črno nižinsko zemljo ali zemljo iz naplavin torej bogato, humuzno, ne hladno zemljo, po možnosti staro vrtno zemljo. Če imajo pridelovalci pogosto uspeh tudi na preorani ledini, je razlog v tem, da je zelena zelo občutljiva na samo sebe. Na isto mesto jo sadimo lahko šele po 7 letih, nikakor pa ne prej kot čez 4 leta. Zelena potrebuje veliko kalija, zato ji prija prašičji gnoj, ki pa mora biti popolnoma razkrojen.
Nega: Potrebno je skrbno okopavanje. Zemlja ne sme nikoli oblikovati skorje. Zelene ne osipamo, tako, da se gomolji lahko dobro oblikujejo. Zalivamo jo obilno, tudi s preparirano gnojnico, ki ne sme biti sveža. Sveža gnojnica zeleni zelo škoduje, saj spodbuja razvoj rje in črnino gomolja. Zemljo škropimo s preparatom 500 pred sejanjem in presajanjem na prosto, preparat 501 pa po ukoreninjanju. Oba preparata sta posebno pomembna. Proti rji pomaga škropljenje s čajem iz njivske preslice.
Spravilo: Novembra, torej tako pozno kot mogoče. Zelena raste še do začetka zime. Liste porežemo do srčnih listov in gomolje skladiščimo na hladnem mestu, kjer ni nevarnosti zmrzali.
Pridelovanje semen: Izbrane gomolje z zdravimi listi shranimo kot opisano in jih aprila presadimo na prosto. Nosilci semena potrebujejo oporo. Seme je zrelo, ko se nosilci semena obarvajo rjavo.
Sosedje: Zelena ima rada zrak, zato jo posadimo bolj na redko, izmenično s porom ali nizkim fižolom. Dobro se obnese tudi na robu gredice s kumaricami. Med zeleno lahko posadimo tudi solato, ki na zeleno kot se zdi ne vpliva, ali pa por in nizki fižol delujeta na zeleno ugodno.
Por
Sorte: Bolgarski orjak (zgodnji), Blaugrüner Winter, Hilari, Hannibal, Ifra, Elefant, Siegfried. V vrtičkih dajemo prednost zimskemu poru, ki je bolj odporen proti zmrzali kot poletni por.
Posevki: V toplo gredo februarja/marca. Če ga ne sejemo pregosto, pikiranje ni potrebno.
Zemlja in gnojenje: Poru najbolj ustrezajo močna ilovnata, ne preveč glinena tla, ki jih gnojimo jeseni s prepariranim kompostom (prednostno iz prašičjega gnoja) in preorjemo. Z zalivanjem pri poru lahko skoparimo. Dober je učinek dognojevanja s preparirano gnojnico. Pora ni nikoli dobro z gnojenjem preveč siliti. Postane sicer debel, okus pa je slab.
Nega: Čas za presajanje je aprila/maja. Razmak med vrstami naj bo 30 cm, tako širok, da lahko naredimo 15 cm globoke brazde. V brazde škropimo preparat 500. Vršičke in korenine malo skrajšamo in rastlinice globoko posadimo. Pri okopavanju brazde najprej izravnamo, pozneje osipamo približno tako visoko, kot je bila brazda globoka. Ko se por dobro ukorenini, škropimo s preparatom 501.
Spravilo: Novembra, razen če se odločimo, da por prezimimo zunaj. Shranjen v zasipnici se drži do maja ali junija naslednje leto. Če prezimi zunaj, ga vzamemo iz zemlje in spravimo v zasipnico spomladi, da tako preprečimo cvetenje. Če por osipamo, se steblo lepo obeli.
Pridelovanje semen: Rastline za pridelovanje semen pozimi zaradi nevarnosti zmrzali posebno visoko osujemo. Razmak med rastlinami za pridelovanje semena naj bo 30-40 cm na vse strani. Steblo s cvetom je treba dobro opreti. Por se križa s srebrno čebulo. Seme dozori samo v ugodnih poletjih in v toplih legah. Rastline lahko dosušimo na toplem in zračnem mestu. Tam seme tudi naknadno dozori.
Sosedje: Por hoče gredico za sebe, je pa dober sosed zeleni, korenju in rdeči pesi.
Čebula
Sorte: Sturon, Braunschweiger Waedenswiller, Stuttgarter, za peščena tla pa: Zittauer Riesen. Za prezimovanje na prostem pri mili klimi je primerna sorta Bela pomladna čebula.
Posevki:
1. Za ozimnico sejemo februarja v toplo gredo, ev. pikiramo in pozneje presadimo na prosto ali pa sejemo na prosto v marcu.
2. Za prezimitev in porabo v zgodnjem poletju: junija ali julija na prosto.
3. Za pridelovanje čebulčka gosto sejemo maja-junija (25-30 g na 1 m2). Zemlja ne sme biti zapleveljena. Ideal so lahka in topla tla.
4. Čebulček potikamo na prosto konec marca. Stara kmečka pravila napovedujejo za 21. marca, da naredi Sveti Benedikt debelo čebulo.
Posevki: Pri 1, 2 in 4 pripravimo na gredici 6 vrst. Po potrebi redčimo in popravimo morebitna neporasla mesta. Končni razmak naj bo 10-15 cm v vrsti.
Čebulček v plitvih brazdah pritisnemo v zemljo in zatolčemo z desko ali hrbtiščem lopate. Čebulice potikamo tako globoko, da konice še vidijo dnevno svetlobo.
Za pridelovanje čebulčka naredimo na gredici 8 vrst. Zemlja naj ne bo zapleveljena. Posejemo redko, seme rahlo prekrijemo in dobro zatolčemo v zemljo.
Nega: Čebula mora biti vedno brez plevela in zemljo redno rahljamo. Vedno rahljamo plitvo, posebej na začetku vegetacije. Nikoli ne okopavamo globoko. S plitvim okopavanjem preprečimo izhlapevanje vode iz tal. Čebule zalivanja ne marajo.
Zemlja in gnojenje: Prednost imajo precej suha, ne pretežka tla, ki jih že dolgo obdelujemo. Pojem »tla za čebulo« je težko definirati. Jeseni zemljo grobo prekopljemo, da lahko pomladi čim prej sejemo. Dobre predkulture: vse vrste zelja, kumare, zelena. Za posevke junija ali julija tudi zgodnji krompir, grah, posebno kamilica, če jo lahko zasadimo. V peščenih tleh, kjer čebula ponavadi ne raste rada, jo lahko spodbudimo k boljši rasti, če zasadimo na gredico nekaj grmov kamilic. Ker čebula ne prenese svežega gnoja, je uporaba preparata 500 tembolj pomembna. Preparata 501 ne škropimo prezgodaj, ko škropimo, naj se čebula že rahlo debeli. Ugodno deluje redna uporaba čaja iz njivske preslice.
Spravilo: Čebulo ruvamo ko zel oveni in se potegne skupaj. V mokrih poletjih lahko ta proces pospešimo s tem, da zeli pohodimo. Ob spravilu naj bo suho. Po spravilu čebulo dobro dosušimo v tankih slojih na zračnem mestu. Lepo je, če jo spletemo v kite.
Sesedje: Sadimo skupaj s korenjem, tako, da menjamo vrsto korenja in vrsto čebule. Tako preprečimo težave s čebuljo in korenčkovo muho.
Pridelovanje semen: Izberemo zaprte, dobro zrele čebule, ki smo jih pridelali sami iz čebulčka v letu pred tem. Čimprej spomladi jih posadimo na sončno in pred vetrom zaščiteno mesto. Stebla s cvetovi skrbno opremo. Dobro je zastiranje tal s kompostom. Seme zori počasi. Dosušujemo na podstrešju. Seme rado izpade! Zrelo seme je črno kot oglje.
Korenje
Sorte: Razlikujemo prvo, zgodnje korenje, ki ga lahko pridelamo tudi v topli gredi ali pod premičnim steklom in srednje zgodnje ter pozno korenje za pridelovanje na njivah.
Zgodnje okrogle sorte: Pariser Markt, Guérande. Pridelek pri teh je manjši, sorte pa so kar se tal tiče, bolj zahtevne. Dobro uspevajo v s humusom bogati, stari vrtni zemlji.
Zgodnje, srednje dolge sorte: Nantaiser in pozna Rothild.
Obe sorti imata radi ilovnata peščena tla. Sorta Lange rote je odlična pozna sorta za s humusom dobro založena tla.
Posevki: Sejemo takoj ko tla lahko obdelamo, pretežno v marcu in aprilu, za zimske zaloge pa v maju. Po potrebi sejemo zgodnje sorte vedno znova do začetka julija. Za markiranje vrst sejemo s korenjem malo solate, špinače ali redkvic. Proti korenčkovi muhi priporočamo zgodnje posevke (v marcu) ali pozne posevke (julija). V zadnjem primeru lahko izbiramo samo zgodnje sorte.
Sejemo v vrste. Pri zgodnjem korenju delamo na gredico 5-6 vrst, pri poznih pa 4-5 vrst.
Naredimo približno 5 cm globoko brazdo, ki jo poškropimo s preparatom 500, v brazdo damo prepariran kompost, zasejemo, zakrijemo z zemljo in s hrbtom grabelj seme dobro pritisnemo v zemljo. Posebej pri poletnih posevkih je dobro, če vso gredico prekrijemo s kompostom.
Nega v poletnih mesecih: Redno plevemo in rahljamo ali okopavamo. Če so posevki pregosti, jih razredčimo. Preparat 501 škropimo pred prvim redčenjem. Zalivamo samo dokler so rastline še majhne. Po razredčenju lahko zalijemo s preparirano, z vodo razredčeno gnojnico. Pri ušeh na vratu korenja pomagajo komposti s čreslovinami iz hrastovega listja ali hrastovega lubja za mulčenje.
Spravilo: Korenje redčimo tako, da za uporabo vedno najdebelejše korenje izruvamo. Preden bo nevarnost, da korenje poči ali postane črvivo, gredico izpraznimo, in sicer ne pri čisto suhi zemlji, tako, da se korenje ne lomi.
Hramba: Zel nad korenom, ne preblizu korena, odrežemo. Krone ne smemo poškodovati. Zdravo, suho korenje hranimo v kleti med peskom ali v prazni topli gredi.
Pridelovanje semen: Najbolje oblikovano korenje z malo zeli skrbno prezimimo in v marcu preselimo na prosto, glede na sorto v razmaku 30-50 cm. Rastline negujemo kot pri običajni pridelavi in jih ne gnojimo. Zrele kobulje odrežemo, dosušimo v senci, suhe pa tremo med rokami, da rese odpadejo. Pridelovanje semena je smiselno le, če gredica ni obdana s travniki, ker se korenje sicer skriža z divjim korenjem.
Sosedje: Korenje dobro prenaša soseščino z rastlinami, ki rahljajo tla. Najboljši sosed je grah. Pri pridelovanju na njivah je dobro preizkusiti z mešano kulturo korenja z lanom. Tu in tam vrsta z lanom med korenjem, razrahlja najbolj trdovratna tla. Kot smo omenili, je odličen sosed čebula.
Rdeča pesa
Sorte: V trgovini najdemo okrogle, stisnjene in dolge sorte kot na primer Formanova. Okrogle sorte kot Feuerkugel ali Rote Kugel so najbolj priljubljene.
Posevki: aprila do junija vedno znova. Junijski posevki so primerni za zimo tja do novega leta. Pozni posevki ostanejo majhni.
Na gredico sejemo 4 vrste. Precej velika semena polagamo v razmaku 2-3 cm. Pred posevkom škropimo preparat 500. Če so tla prelahka, suha ali trda, rahlo prekrijemo s kompostom. Pridno zalivanje pomaga pri kaljenju.
Če seme ne kali zanesljivo, mlade rastline lahko presadimo. Končni razmak naj bo 6-15 cm. Presajamo samo pri oblačnem vremenu.
Nega in gnojenje: tla pridno rahljamo in okopavamo. Tla ne smejo dobiti skorje vse dokler ne prekrijejo tal listi. Zalivanje z gnojevko pri negovanih, ne prelahkih tleh ni potrebno. Premočno gnojenje poslabša okus in obstojnost. Preparat 501 škropimo pred prvim ali drugim redčenjem.
Spravilo: Dovolj debele primerke ruvamo za porabo dokler ne dosežemo končnega razmaka oziroma do spravila pridelka na vsej gredici.
Hramba: V pesku, na mestu, kjer ni zmrzali. Zel odrežemo za prst nad gomoljem. Korenin naj ne bi poškodovali. Primerke za pridelovanje semen hranimo v topli gredi ali v zasipnici. Orehovo listje ščiti pred mišjo nadlego.
Pridelovanje semen: Lepo oblikovane primerke, ki so dobro prezimili, preselimo v začetku aprila na prosto v razmaku 50 cm. Ko seme dozori, izruvamo celo rastlino in jo obesimo na senčno mesto da se do konca osuši. S trenjem med rokami, seme ločimo.
Sosedje: V težkih tleh ima rdeča pesa rada v soseščini nizki fižol ali sojo. Dobro uspeva tudi v soseščini s porom ali kolerabico.
Redkvice in redkve
Sorte: Redkvice za siljenje in čim zgodnejšo pridelavo na prostem: Neckarperle, Hilmar, Cherry belle. Redkev za nekaj poznejšo pridelavo: Eiszapfen (bela), kot poletne sorte pa Rondo, Sora in Raxe.
Majska redkev: Ostergruss (roza), Hilds roter Neckarruhm.
Poletna redkev: Münchner Bier (bel), Florian.
Zimska redkev: Gournay, Langer Pariser, Runder Schwarzer.
Posevki: Redkvice sejemo od začetka februarja v toplo gredo, marca pot premično steklo, od začetka aprila pa na prosto, vsakih 14 dni tja do septembra.
Majska redkev: na enak način od marca dalje.
Poletna redkev: Od sredine aprila do junija v razmaku 3-4 tedne.
Zimska redkev: Za pozno porabo junija do sredine julija.
Zemlja in nega: Da bi bile nežne, potrebujejo redkvice, toplo, humuzno zemljo (prepariran kompost), dovolj vlage in blago temperaturo. V grobih in suhih tleh, pri močnem gnojenju ali hudi vročini postanejo grobe in olesenele.
Redkev uspeva dobro tudi v težkih ilovnatih tleh, če so ta že dolgo obdelovana. Za taka tla tudi dober, prepariran kompost ni enakovredno nadomestilo.
Groba tla in gnojenje sta razlog za črvivost. Preparat 500 in prepariran kompost pripomoreta, da so redkvice in redkve nežne in aromatične. 501 škropimo približno 14 dni po škropljenju preparata 500.
Smrtni sovražnik vseh redkev je bolhač. Čim bolj je zemlja rahla in prekrita, tem manj se pojavlja. Če je enkrat tu, zalijemo večkrat pri polnem soncu, česar sicer ne delamo.
Kolobarjenje: Redkvice in redkve so idealne kot vmesne zasaditve.
Redkvice sejemo v topli gredi med zgodnjim korenjem, med zgodnjimi sadikami, solato, špinačo, za markiranje med špinačo.
Redkvice in majsko redkev sejemo na robovih gredic s kumaricami, kot vmesni posevek pri zgodnji kolerabi.
Majske in poletne redkve sejemo med preklarjem.
Poletne in zimske redkve sejemo izmenično z nizkim fižolom in rdečo peso.
Pridelovanje semen: Zimska redkev mora prezimiti. Za pridelovanje semen pustimo rastline, ki gredo pozno v cvet. Ko rastline cvetijo, so krhke. Treba jih je dobro opreti. Pobrano seme popolnoma dozori, ko porezano v senci sušimo. Zrela semena moramo zaščititi z gazo pred sinicami.
Majska in jesenska repa
Sorte: Teltower, Elsässer in mnoge druge. Posevke majske repe močno napadejo bolhači.
Jesenska repa je odlična druga kultura, saj jo lahko sejemo še koncem julija in v začetku avgusta.
Posevki: Na sveže zrahljano zemljo sejemo kot drugi posevek na široko, bolje pa je v vrstah z razmakom vrst 20-25cm. Kot vedno ob setvi, škropimo preparat 500. Pri suhem vremenu zalivamo, posebej zato, da obvladujemo problem bolhačev. Po potrebi okopavamo. Redčimo na razmak 15-20 cm.
Kolobar: Po zelju jesenske repe ne sejemo zaradi ozkega sorodstva rastlin. Po naših izkušnjah repe izvrstno ozdravijo tla, ki so postala trda in zaprta zaradi močnih temperaturnih razlik in vremena. Jesenska repa je odlična n.pr. po zgodnjem krompirju, ki ga je bilo treba pospravljati pri mokrem vremenu.
Spravilo: Novembra. Prezimimo kot rdečo peso.
Pridelovanje semena: Izbrane rastline ostanejo pozimi, rahlo prekrite, na njivi. Spomladi jih kmalu odkrijemo. Nadaljnji postopek kot pri rdeči pesi.
Sladki komarček
Sorte: Wädenswiller, Perfektion, Zefa Fino, Sirio.
Posevki: 25. junij do 10. julij, ev. dvakrat zapored, ker včasih uspe bolje prvi posevek, včasih pa drugi. Na gredici naredimo tri vrste. Sejemo precej na gosto, pozneje razredčimo na 15-20 cm. Dobro je, če gredice zaradi boljšega odtekanja vode oblikujemo v rahlem loku. Sejemo v dober kompost v plitve brazde.
Kolobarjenje: Sladki komarček ima rad dobro vrtno zemljo in toplo lego. Na gredico pride kot druga kultura v letu. Ker potrebuje dobro hrano, ga ne sejemo za kapusnicami. Bolje bo uspeval po zgodnjem krompirju ali grahu. Po grahu dobi znatno zalogo komposta. Hvaležen je za preparat 500.
Nega: Sladki komarček rad dela stebla. V času suše je treba pogosto in obilno zalivati. Redno okopavamo in plevemo. Ko so gomolji na steblu debeli kot čebula, jih osujemo in škropimo s preparatom 501.
Spravilo: Jeseni. Zgodnje slane utegnejo narediti škodo. S posevki julija ne smemo odlašati.
Pridelovanje semen: Sladki komarček je večletna rastlina, ki lahko ostane na svojem mestu 3-4 leta. Mi dajemo prednost enoletnicam, ker je pridelek gomoljev na steblu bolj zanesljiv. Za pridelovanje semen prekrijemo rastline jeseni z listjem. Rastline, ki delajo v prvem letu stebla, za pridelovanje semen niso uporabne.
Grah
Sorte:
1. Grah za luščenje z gladkimi, okroglimi zrni. Ko je zrel postane hitro trd in grenak: Süßperle, Kleine Rheinländerin: visok približno 50 cm, Allerfrüheste Mai: približno 70 cm visok, Rapido: približno 1 m visok.
2. Grah mozgovec, zrna v vrsti so nagubana, stroki so veliki in polni, grah ostane dolgo sladkega okusa. Sorte: Pisa, Kelvedons Wonder 40 – 60 cm visok, Lancet: približno 75 cm visok, Gloriosa, Primaso: 80-120 cm visok.
3. Sladki grah: Zelene stroke jemo še preden so zrna zdebelijo. Uporabne sorte: Ambrosia, Schweizer Riesen, Rembrandt: 120 cm visok, Zuga.
Časi setve: Pri 1 in 3 sejemo zgodnje sorte vedno znova v marcu in aprilu do junija. Zimsko sorto Frieda Welten sejemo jeseni sredi oktobra.
Grah mozgovec je občutljiv na zmrzal in ga ne sejemo pred sredo aprila. Junijski posevki imajo v toplih legah težave s pepelasto plesnijo.
Posevki: Nizke sorte sejemo v treh vrstah na gredici z razmakom 2-3 cm med zrni.
Pri višje rastočih sortah naredimo na 70-100 cm široki gredici dve vrsti. Brazda naj bo globoka in od roba gredice oddaljena 20-30 cm. Posejemo zrna v razmaku 2-3 cm, brazdo napolnimo s kompostom in prekrijemo ter zatolčemo z obrnjenimi grabljami. Globina setve: 5-8 cm.
Opora: Po sredini gredice potaknemo veje listavcev. To je najboljša naravna opora, po kateri se grah lahko ovija. Bolj obstojna je žična ograja. Napnemo jo po sredini gredice in na koncih pritrdimo na kole, morda še tu in tam okrepimo s tanjšimi palicami. Med koli lahko napnemo tudi žico z razmakom 20 cm. Oporo pripravimo čim grah polega.
Tla in gnojenje: Lahka, topla, apnenčasta tla imajo prednost. Grah mozgovec ima rad tudi težka tla. V brazde škropimo preparat 500 in nasujemo komposta. Grah ima rad, če smo kompostirali tudi roževino ali kostno moko pa tudi pepel. Preparat 501 škropimo ko se grah začne ovijati. Premočno gnojen grah naredi več stebel in listov, ne pa tudi strokov. Redno plevemo.
Spravilo: Tako, kot zori, po možnosti ne pri mokrem vremenu.
Seme: Za seme pustimo dozoreti prve in najboljše stroke. Stroki za semena morajo biti nepoškodovani in zdravi. Ko so stroki za seme zreli, izruvamo celo rastlino in jo obešeno za korenine dosušimo na podstrešju. Grah uspeva dobro v soseščini korenja in krompirja.
WELEDA PRAZNUJE 90 LET
Na pobudo Dr. Rudolfa Steinerja in holandske zdravnice Ite Wegmann so ustanovili leta 1921 v Arlesheimu pri Dornachu in v Stuttgartu laboratorij za izdelavo antropozofskih zdravil, še istega leta pa pričeli tudi z izdelavo antropozofskih zdravil v Schwäbisch Gmündu pri Stuttgartu. Z razvojem antropozofske medicine v svetu, je rasla tudi Weleda. Danes deluje Weleda v 50 deželah sveta s skupaj nekaj več kot 2000 zaposlenimi. Proizvaja čez 1400 različnih zdravil, razen tega približno 120 artiklov naravne kozmetike.
Če ugotavljamo, da Slovenija zaostaja kar se ekološkega kmetijstva in ozaveščenosti potrošnikov tiče za zahodnim svetom za približno 40 let, moramo na področju medicine ugotoviti še hujši zaostanek. Weleda s svojimi izvrstnimi zdravili v Sloveniji ni zastopana. V Sloveniji nimamo niti antropozofskih zdravnikov niti antropozofskih zdravil. Naša samozaverovana stroka razsežnosti in uspešnosti antropozofske medicine sploh ne pozna. Da bi se zdravili na ta način, moramo v sosednjo Avstrijo ali Italijo.
NOVICE IZ SVETA
Globalni razvoj pri prodaji bio živil
Prodaja bio živil se je v svetu po podatkih Organic Monitor od leta 2000 potrojila in predstavlja volumen v vrednosti okoli 60 milijard US $ letno.
UNo zahteva ekološko kmetovanje
Posebni pooblaščenec UN za pravico do hrane Olivier De Schutter je marca predložil poročilo »Agro-ecology and the right to food«. V interesu preskrbe s hrano zahteva povratek k ekološkemu kmetovanju. Pove, da tiči svet v najhujši krizi preskrbe s hrano in meni, da se z metodami bio kmetovanja proizvodnja malih kmetov v desetih letih v vseh prizadetih deželah lahko podvoji. Da deluje ekološko kmetijstvo po meri narave in je varno, ker je v veliki meri neodvisno od zunanjih, energijsko intenzivnih obratnih sredstev. Več na www.srfood.org
Izdatki EU za kmetijstvo so dosegli v letu 2010 58 milijard €, to je 41% vseh sredstev. Vsak državljan EU plača za to 106 € letno. 17% Evropejcev misli, da je to preveč. Povprečno prejme vsak kmet letno iz teh sredstev 262 € na ha, v Grčiji 500 €, v Nemčiji 344 €/ha. V povprečju je to 40% dohodkov kmetije.
KOMISIJA EU HOČE D0VOLITI VEČJO OBREMENJENOST KRME Z GSO
Doslej velja, da mora biti krma, kar se primesi nedovoljenih gensko spremenjenih rastlin tiče, čista. Kremij ekspertov iz 27 dežel Evrope se sedaj zavzema za to, da se to določilo spremeni. V bodoče naj bi bila pri krmi dovoljena tudi obremenitev z nedovoljenimi gensko spremenjenimi organizmi do višine 0,1%. Če evropski parlament temu ne bo nasprotoval, velja novo določilo od junija letos. Lobisti, ki »skrbijo« za politike so očitno zelo uspešni.
28 NOVIH GENSKO SPREMENJENIH RASTLIN V EU!
Multinacionalke zahtevajo, da Evropa dovoli pridelovanje novih 28 gensko spremenjenih rastlin. Tri od teh so neposredno pred odobritvijo!
Združenja proti genski tehniki in združenja bioloških pridelovalcev tem nameram ostro nasprotujejo. Evropska komisija se s tem določilom spet postavlja v službo multinacionalnih koncernov, ki so lastniki GSO in ignorira zahteve prebivalcev EU.
NEMČIJA PROTI GENSKI TEHNIKI V KMETIJSTVU
Druga pokrajina ZR Nemčije se vključuje v mrežo regij brez genske tehnike. Prva je bila s svojim pristopom leta 2010 dežela Thüringen, januarja letos pa se je na zahtevo poslancev stranke zelenih za to odločila tudi pokrajina Nordrhein Westfalen. Zaveza dežel, ki se mreži pridružijo je, da izključijo vsako možnost pridelovanja gensko spremenjenih rastlin in se zavzemajo za striktno ohranjanje genske čistosti semen.
BÖLW PROTI GENSKO SPREMENJENIM ORGANIZMOM
»Če ne v vsej Evropi, pa prepoved genske tehnike v Nemčiji« je ob tem zahteva veleposestnika Felixa princa zu Löwenstein, predsednika BÖLW, ki se pri tem opira na zahtevo 87% prebivalcev ZR Nemčije, ki zavračajo gensko tehniko tako na poljih kot na krožnikih in ugotavlja, da »pridelovanje gensko spremenjenih rastlin ni dovolj raziskano, predstavlja nevarnost za človeka in okolje in ga je potrebno čim prej zaustaviti.« Dalje pravi: »EFSA, evropska komisija za varnost hrane nima neodvisnih raziskav dolgoročnih učinkov gensko spremenjenih rastlin na okolje in zdravje, pa tudi socialno-ekonomskih posledic ne pozna. EFSA izdaja pozitivna mnenja za pridelovanje GSO predvsem na osnovi zagotovil lastnikov gensko spremenjenih rastlin ne pa neodvisnih raziskav. To ni zanesljiva znanstvena ocena. Neodvisne raziskave lastniki GSO onemogočajo, saj gensko spremenjenih semen za poizkuse sploh nočejo dati na razpolago. Zato je potrebno, da se zvezna nemška vlada v Bruslju odloča proti odobritvi dovoljenja pridelovanja novih gensko spremenjenih rastlin.« BÖLW je sprožil tudi podpisovanje ustrezne peticije, ki si jo lahko ogledate na www.boelw.de/petition
POTREBNO JE PRESTRUKTURIRANJE KMETIJSTVA je zahteva Zveznega urada ZR Nemčije za okolje. Predsednik urada kritizira industrijski način masovne reje živali in dramatične posledice pregnojevanja zemlje z dušikom za vode, morja in klimo zaradi oddajanja dimonoksida. V odgovor na te probleme je nujno potrebno hitro širjenje ekološkega kmetovanja.
EKOLOŠKO KMETOVANJE V NEMČIJI
Nemčija ima samo še 137.400 poklicnih kmetov. Leta 2010 se je število bio kmetov v ZRN povečalo za 5,4% na 22.174. Od tega števila je 68,3% pridruženih enemu od ekoloških združenj, 1387 pa Zvezi DEMETER. Skupaj ima Nemčija 5,9% ekoloških kmetij, ki obdelujejo nekaj več kot 1 milijon ha površin.
V ekološki reji je 22% koz, 12% ovc, 5% govedi, 3% kokoši in 1% prašičev.
Potrošnja živil ekološke kvalitete v Nemčiji raste hitreje kot proizvodnja. Ustrezno se povečuje uvoz živil ekološke kvalitete. Predvsem pri sadju in zelenjavi je razlika med povpraševanjem in ponudbo vse večja.
BIO TRGOVINE
Nemčija ima 2.350 bio trgovin. Kriterij za tako uvrstitev je 95% ekološkega asortimenta in najmanj 50.000 € prometa letno.
1870 kuhinj za družbeno prehrano ima v ZRN bio certifikat
Demonstracije v Berlinu proti industrializaciji kmetijstva in uvajanju genske tehnike v kmetijstvo se je 22.1.2011 udeležilo več kot 20.000 demonstrantov s približno 70 traktorji. K demonstraciji je pozvala zveza več kot 120 organizacij ZR Nemčije. Udeleženci so energično zahtevali spremembo sistema kmetovanja, opuščanje industrijskega kmetovanja in masovne reje živali in uvajanje drobneje strukturiranega ekološkega kmetovanja, ki ohranja naravna bogastva in naravne potenciale preživetja. Splošno zastopano mnenje je bilo, da iz sedanje krize vodi le ena pot, in sicer sprememba večinskega kmetijskega sistema. Ob robu demonstracij se je oblikovala zveza zastopnikov kmetijstva, okoljevarstvenikov in združenj za zaščito živali, ki so napovedali politiki v prihodnje še bolj nepopustljivo zastopanje svojih ekoloških stališč.
»Način dela z živalmi pri masovni reji je sramota za našo družbo« je apel, ki ga je podpisalo 300 univerzitetnih profesorjev z zahtevo za takojšnjo ukinitev masovne reje živali. Pri svoji zahtevi se opirajo na fatalne posledice take reje na zdravje, okolje, klimo in globalno pravičnost. Zahtevajo, da EU, ZR Nemčija in vse njene pokrajine takoj spremenijo način subvencioniranja in ga prilagodijo tako, da upošteva pravice živali in ohranjanje okolja. Pobudnica iniciative je prof.Dr.Friedericke Schmitz iz Univerze Heidelberg. Več na www.gegen-massentierhaltung.de
DEMETER v Baden-Württembergu se hitro širi. V lanskem letu se je na novo vključilo v Demeter kontrolo 31 kmetij s skupaj 800 ha površin. Aktualno obdeluje v tej nemški pokrajini – ki je po velikosti primerljiva s Slovenijo – 471 Demeter kmetov 18.500 ha površin. Preusmerjanje v biodinamiko je posebno močno pri vinarjih, saj uporaba b-d preparatov izjemno izboljšuje kvaliteto vin, vedno večji pa je interes tudi med kmeti, ki jih k preusmerjanju spodbujajo mlekarne, saj povpraševanje po biodinamični kvaliteti mleka vztrajno narašča.
NAGRADA DEMETER VINARJEM
Gospa AIGNER, ministrica za kmetijstvo ZRN je podelila nagrado leta 2011 za ekološko kmetovanje v Nemčiji DEMETER vinarjem firme Jahnson Bernhard KG.
PASTINAK JE ZELENJAVA LETA
Pred 300 leti so ga pridelovali kot zelenjavo za zimo in post. Potem ga je izpodrinilo korenje. Pastinak ima 80 % vode in 12% škroba. Biodinamična sorta Aromata ima izjemen okus. Več na www.nutzpflanzenvielfalt.de
IZOBRAŽEVANJE ZA ŽLAHTNITELJE KULTURNIH RASTLIN
Društvo za biološko-dinamično semenarstvo Kultursaat, ZR Nemčija, organizira dvoletno izobraževanje za biološko-dinamično žlahtnjenje kulturnih rastlin. Izobraževanje poteka z rotiranjem na kmetijah, ki so vključene v pridelovanje semen za iniciativo Kultursaat in rastline žlahtnijo. Tako dobijo študentje uvide v različne metode in pristope b-d žlahtnjenja. Informacije na fortbildung@kultursaat.org
ZNANOST NAJ SLUŽI PRAKSI
V okviru Ministrstva za prehrano, kmetijstvo in zaščito potrošnikov v ZR Nemčiji
so sprejeli v program za razvoj ekološkega kmetovanja in drugih trajnostnih oblik kmetovanja tudi spodbujanje tesnejšega sodelovanje med raziskovalnim delom in prakso. V programu, ki ga financira država, sodeluje nemška Zveza ekološke prehrambene industrije (BÖLW), Zveza za ekološko kmetijstvo (AoeL), blagovne znamke Bioland, Demeter, Zveza Biopark, Zveza grosističnih in Zveza maloprodajnih trgovin z ekološkimi pridelki (BNN) in fundacija Ekologija in kmetijstvo. Koordinacijo dejavnosti je ministrstvo prepustilo BÖLW. O konkretnih programih več na http://www.boelw.de/wissenstransfer.html
Še en prispevek za ohranjanje naših čebel
CAJDLERN, je čebelarjenje v gozdu. Cajdlerji se prilagodijo čebeljim rojem, ki se radi naselijo v deblih dreves. »Pomagajo« tako, da v določenih drevesih, običajno v borovcih, izdolbejo primerne luknje in jih premažejo s sokovi zelišč. Med pobirajo cajdlerji vedno le pomladi, torej le toliko, kolikor ga je čebelam do pomladi ostalo. To staro obliko čebelarjenja ponovno obujajo grajski čebelarji na gradu Freudenberg v Nemčiji.
ŠE ENA PRILOŽNOST ZA PREPOTREBNO ZNANJE »STROKOVNJAKOM« ZA PREHRANO Dva seminarja o antropozofski prehrani bosta v letošnjem letu odlična priložnost, da naši »strokovnjaki« za prehrano dopolnijo svoja znanja. Seminar 1, ki bo potekal 10. in 11. maja 2011 bo posvečen temi Živila živalskega izvora – mleko, živalske maščobe in beljakovine, mlečni proizvodi v prehrani otrok. Seminar 2 bo potekal 8. in 9. novembra in bo posvečen rastlinskim živilom, žitom, kruhu, krompirju, sladicam in prehrani v starosti. Kraj: Demeter e.V. Brandschneise 1 – 5, D 64295 Darmstadt. Prijave na diana.hahn@demeter.de
AKCIJA ELIANT je imela na dan 31.12.2010 zbranih 1.001.671 podpisov državljanov dežel EU. S tem si je pridobila pravico, da zahteve po omogočanju ohranjanja biodinamičnega kmetovanja, antropozofske medicine in waldorfske pedagogike predloži v obravnavo Bruslju. Kako daleč je Evropa od svobode!
Dela Dr. Rudolfa Steinerja na internetu. Novost letošnjega leta je, da so na razpolago programi, s katerimi si lahko naložimo Steinerjeva dela v taki obliki, da knjigo lahko listamo, kot bi jo imeli v rokah. Točen opis funkcij najdemo na http://steinerdatenbank.de/Titelseite/isearchHelp.html
Vir: obvestila Demeter januar-marec 2011, Lebendige Erde 1 in 2/2011, Ökologie und Landbau 1 in 2/2011
KAJ JE NOVEGA V NAŠEM DRUŠTVU
Kaj nam nalaga občni zbor
5.3. smo imeli redno letno skupščino. Udeležba ni bila velika, skupščina pa je bila dobra. V popestritev nam je Milojka Lamut, ki vodi waldorfski vrtec Mavrica v Šentvidu, predstavila Steinerjevo pedagogiko za prvih 7 let, ki jo v vrtcu prakticirajo.
Skupščina je potrdila delo, ki ga je opravil izvršni odbor, za prihodnost pa razen uhojene, dobre prakse dela, nalaga izvršnemu odboru, da skuša narediti več za prenos znanja pridelovanja hrane mlajšim rodovom v okviru projekta eko-vrtov na ekoloških šolah in išče za to tudi druge možnosti. Sklep letne skupščine je tudi, da svečano proslavimo 20-letnico obstoja našega društva.
Da bomo to zmogli, smo se glede na starostno strukturo izvršnega odbora odločili, da kot mero pomlajevanja in prenašanja nalog na mlajše, kooptiramo v izvršni odbor še dva člana. V vodstvu društva AJDA Vrzdenec sta tako od 5. marca letos tudi Sandra Bonča iz Črnega vrha nad Idrijo in Uroš Križaj iz Ljubljane. Njunega sodelovanja se zelo veselimo.
Stari smo 20 let, kmalu bomo polnoletni
Leta 1991 smo registrirali društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA Vrzdenec. Letos praznujemo 20-letnico našega obstoja. Če pomislimo na tisti, začetni čas, naše delo in prizadevanja, uspehe in poraze v tem času in na to, kako nas gledajo in sprejemajo danes, smo lahko zadovoljni. Zadovoljni, tudi ponosni. Iz nekakšnih čudnih čarovnikov, ki mislijo, da se z bio da prehraniti svet, smo postali z našimi vrtovi in pridelki učitelji in vzorniki, katerih učenje sprejema in udejanja iz leta v leto več ljudi. Stroka ima sicer s sprejemanjem biodinamike še vedno težave. V njenem lastnem interesu pa upamo, da bo to kmalu drugače, saj res ne manjka več veliko, da bo kot luč prišlo med ljudi spoznanje, da stroka kot danes je, ni le nekoristna, temveč škoduje.
Naš jubilej naj bi praznovali z izdajo obletnici posvečenega letaka, izdajo prevoda Steinerjeve knjige Kmetijski tečaj, predstavitvijo našega dela na poletnem srečanju z biodinamiki Avstrije in na sejmu Narava in zdravje. Še kakšna dobra ideja?
V soboto 21.5.2011 od 10. do 17. ure vabimo na
spomladansko srečanje z izkopavanjem preparatov
Za novince in tiste, ki želijo znanje obnoviti, bo dopoldne predavanje o biološko-dinamičnih preparatih, po kosilu pa gremo na izkopavanje in pripravo za hrambo. Pomoč članov, ki to delo dobro poznajo, nujo potrebujemo. Pridite!
VABILA – OBVESTILA
Začetnike, tiste ki bi radi znanje obnovili, tudi člane drugih društev, vabimo na
ZAČETNI TEČAJ IZ BIODINAMIKE
PRI DRUŠTVU AJDA NA VRZDENCU
Tečaj poteka v obliki sedmih celodnevnih srečanj, ki jih vodi Meta Vrhunc. Dopoldanski del je namenjen teoriji, po skromnem skupnem kosilu pa teorijo udejanjamo.
Kotizacija za 7 srečanj je skupaj 100 €.
7.5.2011 sobota od 10. do 17. ure prvo srečanje za začetnike. Teorija: Razvoj, stanje in perspektive kmetijstva, temelji biološko-dinamične metode, štiridelnost narave in človeka. Praksa: kompost, prepariranje, mešanje in škropljenje pripravkov.
Prinesite viške semen in sadik za zamenjavo ali prodajo!
14.5.2011 sobota od 10. do 17. ure drugo srečanje za začetnike. Teorija: dinamika v biodinamiki: kozmični ritmi, delo v skladu s kozmičnimi ritmi, kaj so etri, kako uporabljam Setveni koledar. Preparat, ki ga je razvila g. Thun. Praksa: izdelovanje preparata iz kravjeka po Mariji Thun.
21.5.2011 sobota od 10. do 17. ure spomladansko srečanje z izkopavanjem preparatov, obenem tretje srečanje za začetnike
Teorija: biološko-dinamični preparati, izdelava in uporaba. Praksa: izkopavanje preparatov in priprava za hrambo.
28.5.2011 sobota od 10. do 17. ure na Vrzdencu četrto srečanje za začetnike Teorija: Kompost, gnojenje, kolobar, pleveli, škodljivci, orodja. Praksa: orodja, izdelovanje škropiva proti škodljivcem/plevelom.
4.6.2011 sobota od 10. do 17. ure peto srečanje za začetnike. Teorija: biološko-dinamično sadjarstvo. Praksa: izdelovanje preparata kremen iz roga in paste / premaza za sadno drevje.
11.6.2011 sobota od 10. do 17. ure šesto srečanje za začetnike. Teorija: SEME je kulturna dediščina. Kako pridelujemo semena. Gensko spremenjeni organizmi so nevarnost za naravo in človeka. Praksa: visoka greda, predstavitev in ogled kmetije, mešanje in škropljenje preparatov.
18.6.2011 sobota od 10. do 17. ure sedmo srečanje za začetnike. Zakaj je hrana DEMETER zdravilo? Kaj pomeni celostna prehrana? DEMETER v svetu. Kako do blagovne znamke Demeter? Praksa: peka kruha, priprava kosmičev, preproste domače testenine
25.6.2011, sobota
praznujemo od 18. ure na Centru društva AJDA
ob kresu in koncertu J A N E Z O V O.
Podelitev diplom letošnjim tečajnikom.
Prijave za tečaj sprejemamo.
2.7.2011 sobota prikaz letnega obrezovanja sadnega drevja in dan prostovoljnega dela na Vrzdencu. Začetek ob 9. uri. Srečanje vodi Slavko Turšič.
GREMO, GREMO, GREMO
3.7.2011 nedelja obisk visokogorske kmetije SEPPA HOLZERJA, kmeta-upornika
10.7.2011 dvodnevni izlet v ZR Nemčijo in Švico. Obisk biodinamičnih sadjarjev na Bodenskem jezeru, ogled Goetheanuma v Dornachu in biodinamične kmetije v Rheinau.
Julija bo enotedenski tečaj biodinamike na naši kmetiji v Gorenji Trebuši. Termin še ni določen.
Vse več obvestil razpošiljamo po elektronski pošti. Škoda za vse, ki te pošte ne dobijo. Tisti, ki e-pošte še nimate, si jo skušajte urediti pri sosedih, pri otrocih ali v knjižnici.
sporočilA Belega orla za tiste, ki jih niso prejeli:
23.1.
Kanal svetlobe si. Imaš zemeljski in imaš božanski razum. Uporabi ta božanski razum.
Ustvari v mislih popolno življenje, v katerem delujejo vsi za splošno dobro.
Vizualiziraj to najprej za tvoje lastno življenje in za tvojo družino, za tvojo občino in za tvojo deželo. To je stvarniško delovanje, ki ga lahko sevaš v svet.
24.1.
Ne misli, da si nepomemben in da ne moreš nič doseči.
Narobe je, če misliš tako; lahko je tako, da prav tvoj prispevek premakne jeziček na tehtnici. Nikoli ne smeš misliti, kako malo znaš in nikoli ne smeš reči: “Drugi znajo to mnogo bolje od mene”.
Nikoli ne smeš popuščati v dolžnosti, da misliš pozitivno, da sevaš svetlobo ljubezni in dobrohotnosti in izkoristiti moraš vsako priložnost, da mojstrovo delo podpreš.
27.1.
Za mir in uresničenje bratstva med vsemi ljudmi prispevate lahko največ v tišini, na notranjih ravneh.
Izžarevanje Kristusove luči iz tišine tvoje duše, preplavi počasi Zemljo in krepi Božjo moč, ki jo nosi v sebi vsako bitje.
To izžarevanje Kristusove luči je tvoja najbolj plemenita, najlepša naloga.
31.1.
Odpovej se zahtevam, ki jih postavlja tvoj nižji JAZ. Ostani pri izviru tvoje inspiracije. Ta ni niti tvoj razum niti tvoja duša, temveč je žarkasti duh, praizvir vse sreče, vse harmonije, lepote in svetlobe. Kristusov duh v tvojem srcu je resničen, čist in svet. On oblikuje center, iz katerega morajo delovati iskalci resnice.
5.2.
Ne obupuj, moj prijatelj. V okviru možnosti nadaljuj svojo pot. Živi harmonično in spokojno in zaupaj. Živi vsako uro svojega življenja v tu in sedaj. Zavedaj se, da je Bog, ki te ljubi, prisoten.
7.2.
Živi, da bi služil svojemu bratu. Ne izpusti nobene priložnosti. da mu izkažeš svojo ljubezen. Išči vedno le dobro in preprečuj vsako misel uničenja.
8.2.
Tako lahko je, soditi dela drugih. Zato, ljubi prijatelj, se skušaj vsake sodbe vzdržati. Če sodiš druge, obsodiš sebe. Trudi se, biti strpen. Iz svojega srca sevati blago Kristusovo luč.
9.2.
Konflikti vladajo na Zemlji, ker je konfliktov polno človeško srce.
Tako pogosto so aspekti materialnega in duhovnega življenja v nasprotju.
Človek zato trpi, je nemiren in boječ. Da bi našel srečo in zadovoljstvo deluj v skladu z duhovnim zakonom, ki ga čutiš v najgloblji notranjosti svojega bitja.
11.2.
Nebeško kraljestvo ni oddaljena dežela. Ali ga naredite za oddaljeno deželo, ali za neskončne lepote poln notranji svet, je odvisno od vas.
12.2.
V vašem svetu vladajo zmeda, nemir in nenehna zaposlenost. V našem svetu prevladuje mir. Mir, zgrajen na ljubezni, pravičnosti in bratstvu. Kjer vladajo konflikti, duševnega miru ni. Kjer vlada duh, ki usmerja sile razuma, vladata mir in tišina.
13.2.
Mnogi mislijo, da je molitev in meditacija zapravljanje časa. Da čaka na nas toliko praktičnega dela.
Praktično delo pa pogosto ne vodi do pravih ciljev, če ga ne vodita tišina in resničnost Kristusovega duha.
14.2.
Išči kraj tišine v središču svojega bitja. Jezus je rekel: Pusti vse in hodi za menoj!
Mi ne mislimo, da bi morali zanemarjati svoje zemeljske naloge. Del vaše duhovne poti in vaše vsakdanje discipline so.
Mislimo pa, da se je treba vsakodnevno umakniti iz zunanjega sveta, od hrupa in konfliktov, da bi na mestu tišine in miru, onstran običajnih misli, našli resnico.
15.2.
Tvoj nižji JAZ, ki ti povzroča toliko težav, te stiska k zemlji.
Tvoj višji JAZ je eno z neskončnim, večnim življenjem.
Nauči se misliti, živeti in delati zavedajoč se nenehne Božje prisotnosti.
16.2.
Ljubezen – enako kot svetloba – je tista, velika zdravilna moč.
Predoči si mojstra, ki je ljubezen sama. Ki je obenem človeški in božanski.
Človeški v svoji preprostosti, v svoji ponižnosti in v svoji bolečini.
Božanski, kot Božji sin.
18.2.
Napolni svoje življenje z božjimi mislimi. Išči dobro, verjemi v dobro, zaupaj dobremu. Na svojega bližnjega in na ves svet misli vedno dobronamerno, blago in popustljivo. Rezultat te bo presenetil.
19.2.
Na mesto stisk in odvratnosti zaradi katerih trpiš, ki jih nosiš s seboj, ki jih vedno znova pogrevaš,
postavi v sebi popolno božjo misel.
Res je, da oznanjamo evangelij popolnosti. Res je tudi, da se zavedamo, kako hudo je,če človek tega evangelija ne zmore uresničiti.
Kako hudo je, če obtiči v svojih zmotah,v svoji zmešnjavi.
20.2.
Odloži vse sebične misli. Vneto pomagaj ljudem v stiski. Veseli se vsake priložnosti, da v tem,času velike duhovne preobrazbe, priskočiš na pomoč. Ostani pokončen in stvaren. Svoje delo opravljaj kot pravi brat, kot prava sestra.Poln ljubezni, poln miru.
21.2.
Če bi bil pripravljen, ravnati se po Božjih zakonih, in bi razumel, da je tvoja usoda vtkana v učinkovanje
teh čudovitih zakonov, bi se v tvojem srcu naselila spokojnost.
22.2.
Namesto, da bi mirno čakal, namesto da bi sledil notranjemu glasu svojega višjega JAZa in
svojega duhovnega vodnika, učinkovanje Božjih zakonov zaradi strahu in pretirane vneme pogosto motiš.
Z modro uvidevnostjo vadi neomajno upoštevati ta glas.
Bodi potrpežljiv in dovoli Bogu, da v vseh tvojih življenjskih okoliščinah prevzame vodstvo.
23.2.
Ne išči nasvetov in vodstva iz posvetnih virov.
Veliko strahu in nemira bi si lahko prihranil, če bi prosil za pomoč iz duhovnih sfer.
Išči kraj tišine in miru. Utrjuj gotovost, da deluje v tebi Božja sila.
24.2.
Včasih verjameš, da sta te Bog in duhovni svet pozabila.
Da ne kažeta nobenega razumevanja za tvoje trpljenje, tvojo bolečino.
Toda: bolečine in bojazni v tvojem srcu razumeta predobro.
Dobro vesta, kaj potrebuješ.
Pa tudi tisti so tu, ki po Božjem zakonu za tebe skrbijo in te vodijo.
25.2.
Pozorno prisluhni glasu mojstra.
Zaznaš ga v tišini svojega srca.
26.2.
Utihni. Vedi da SEM BOG.
Človeku govori Bog v tišini. Tam spozna človek resnico. Ta se zrcali v njegovi duši.
Če človek ne išče Božje volje, če ne moli, da se zgodi Njegova volja, če ostaja samovoljen, če pričakuje odgovor po svojih predstavah, je zrcalna slika popačena.
Miru v sebi ne najde.
27.2.
Najlepša molitev je tista v kateri ne želiš ničesar za sebe temveč prosiš, da bi znal prepoznati Božjo ljubezen, moč in modrost.
Biti povezana z Bogom je, po čemer hrepeni duša.
Če duša lahko tako moli je na Zemlji zaščitena pred vsem zlom.
Taka molitev bo vedno uslišana.
Ne prosi naj se dogodi to ali ono. Ne prosi za sebe. Le zlitje s svojim stvarnikom išče.
28.2.
Prijatelj moj, če si delaš skrbi, si preplašen ali te je celo strah, vedi, da se to dogodi zato, ker si izgubil stik z Božjim v sebi.
Dovolil si, da te obvladujejo norčije zemeljskih zadev.
Utihni in počivaj v ljubezni in globokem Božjem miru.