M E T A N O E I T E
»Spremenite se! Ne glejte na minljivo, glejte na večno, na duha, ki za minljivim živi!«
Čas je za vstajenje.
Izdaja Društvo za b-d gospodarjenje AJDA, 1354 Vrzdenec, www.ajda-vrzdenec.si
Ehrenfried Pfeiffer / Erika Riese
VRT NAM JE V VESELJE
Navodilo za nego vrta po biološko-dinamični metodi (nadaljevanje)
Preklar
Sorte: Ura, Perle von Marbach, Neckarkönigin, Trebona, Rapid. Tako imenovan turški, imenovan tudi ognjeni fižol je posebno primeren za ostro višinsko klimo.
Sadimo: ne pred sredino maja, najpozneje junija. Če hočemo fižol saditi še enkrat, sadimo zgodnje in pozno dozorevajoče sorte obenem, na primer julija. Razmak prekel naj bo 60-100 cm. Okoli ene prekle posadimo v krogu približno 8 zrn, ne globlje kot 2 cm. Preden zastremo, poškropimo v luknje preparat 500 ali dodamo nekaj komposta. V času suše je zalivanje potrebno. Skrbimo, da voda ni hladna in da se na zemlji ne oblikuje skorja.
Tla in gnojenje: Pogoj za dober preklar so dobro založena tla. Gnojimo z dobrim, prepariranim kompostom, če je potrebno, tudi nekajkrat zalijemo s preparirano vodo gnoja. Nikoli ne dodajamo gnojil, ki rast močno spodbujajo. Preparat 501 škropimo tik pred cvetenjem.
Kolobar: preklar lahko raste povsod, posebej tam, kjer naj bi si tla odpočila in se osvežila. Preklar v vrsti je odlična zaščita pred vetrom.
Nega: Pridno rahljamo in okopavamo, osujemo k prekli, da viticam nakažemo smer. Občasno pregledamo, da vitice ne padejo na zemljo in ne tavajo okoli.
Spravilo: Zelene, zrele stroke skrbno odtrgamo (če tega ne delamo, so drugi stroki prej trdi). Namesto da vlečemo za vitice, raje uporabimo lestev.
Škodljivci: Fižola se kot graha ne dotikamo ko je moker. Tako nevarnost glivičnih okužb bistveno zmanjšamo. Vsak teden enkrat škropimo s čajem iz njivske preslice, posebej pri vlažno toplem vremenu ali pri nenadnih temperaturnih spremembah.
Proti črnim listnim ušem lahko pri nenadnem pojavu škropimo z milnico Quasije. Če ne dežuje, temeljito škropimo dva ali tri dni za tem z vodo. Uši so medtem gotovo izginile.
Seme: Prve, najlepše oblikovane stroke in ne poznejše, ki so morda še težko dosegljivi, pustimo dozoreti. Le posevki v mesecu maju so zagotovilo za dobro zrelo seme.
Sicer je fižol samoprašen, toda turški, t.im. ognjeni fižol in t.im. Beli orjaki se zelo hitro skrižajo z drugim preklarjem.
Nizki fižol
Sorte so številne. Dobro se obnesejo Saxa, Marona, Rabe, Ifra, Maxi.
Rumene sorte (Wachsbohnen) so bolj občutljive kot zelene in so posebej pri vlažnem vremenu hitro lisaste. Dobre sorte so: Wachs Beste von allen, Hildora, Butterzart.
Posevki: Posevki, ki jih opravimo koncem aprila se ne obnesejo vsako leto. Varni posevki so šele tisti po sredini maja. Zgodnje sorte lahko vedno znova sejemo do 1. julija. Sorto Oktoberli sejemo šele okoli Janezovega, saj dozori v krasen pozni fižol. Sejemo v tri vrste na eni gredici, seme pa na razdaljo vsakih 8 do 10 cm ali pa 5-6 zrn skupaj na približno 40 – 50 cm razdalje. Naredimo 8-10 cm globoke brazde, v katerih zakrijemo zrna fižola le z 2-3cm zemlje. »Fižol naj bi slišal zvonove«, pravijo.
Zahteve glede rastišča: Nizki fižol ima rad topla tla, dobro pognojena s kompostom in ga je v času suše treba zalivati. Zalivanja s hladno vodo in zaskorjene zemlje ne mara. Bolje je, če zalivamo dvakrat na teden obilno, kot le malo vsak dan. Pomembno je okopavanje in dvakratno osipanje, da dobi fižol tako svežo zemljo in dobro oporo.
Soseščina: Fižol ima rad, če ga sadimo izmenično z rdečo peso, porom, zeleno, poletno redkvijo. Rad ima veliko zraka in ugodno vpliva na rastline v soseščini razen na čebulo, s katero se ne prenaša dobro. Je ugodna predkultura za katerokoli rastlino. Dobro prenese tudi, če ga sadimo na isto mesto kot prejšnje leto.
Seme: Za spravilo in pridelovanje semena veljajo ista pravila kot pri preklarju.
Bob
Sorte: Zgodnji ki belo kali, Hangdown, Con Amore in številne lokalne sorte.
Sorte z debelim zrnjem so manj odporne kot tiste z malim zrnjem
Posevki: Čim preje, tem bolje, torej glede na klimo od februarja naprej. Bob ne prenaša toplote v času zgodnjega razvoja. V toplem, vlažnem žaganju, v vodi ali v zemlji ga lahko nakalimo in sadimo marca. Na normalni gredici sejemo v dve vrsti in polagamo glede na sorto in kakovost tal vsakih 10 do 25 cm po dve zrni. Posevki po sredini aprila so vedno polni uši.
Zahteve kar se rastišča in gnojenja tiče: Bob ni občutljiv na mraz. Če je bila predkultura ugodna, v težkih apnenčastih tleh nima posebnih zahtev do gnojenja, prenese pa dobro prepariran gnoj. Pogosto sadimo bob v posamezne vrste ali za rob h krompirju. To se dobro obnese. Bob zapusti naslednji kulturi odlično zrahljana in z dušikom obogatena tla, še posebej tam, kjer ga pospravimo ko je še zelen.
Kultura: Bob je potrebno pleti in okopavati, celo osuti. Ko razvije 4. do 6. par listov, škropimo s preparatom 501. To je najboljša preventiva proti ušem. Če se pri vlažno toplem vremenu črne uši le pojavijo, rastline škropimo ponovno in jim, takoj, ko imajo dovolj nastavkov, odščipnemo vrh. Poganjki, ki nato zrastejo, so brez uši. Dobro se obnese večkratno škropljenje s čajem iz njivske preslice, tako kot pri fižolu. Če ga sejemo pregosto, so težave z ušmi večje. Bob ljubi veter.
Spravilo: Zelena zrna so zelo hranilna. Za prehrano odtrgamo zelene stroke, ko so zrna srednje velika in ne več zelena kot trava, imajo pa še svetlo zeleno obarvan »šiv«, ki postane pri zrelem bobu črn.
Seme: Prve stroke ali cele izbrane rastline pustimo da se osušijo. Stroki postanejo čisto črni. Pri zgoraj imenovanih sortah je starost semena prepoznavna po svetlo zelenkasti barvi semena. Stara semena močno potemnijo.
Zgodnji krompir
Sorte: Holandski prvi, Sirtema, Charlotte, Nicola, Boehms najzgodnejši (ki je kljub imenu le srednje zgoden).
Poznejše sorte: Desirée, Ostara, Agria, Granola, Bintje (ki pa vedno bolj degenerirajo)
Sadimo: aprila
Predkaljenje: Na platojih, v svetlem prostoru z največ 10 – 12 °C tako, da se oblikujejo čvrste, zelene kali. Krompir je prej zrel, ostaja pa nevarnost pozebe. Razmak med vrstami naj bo 50 cm, v vrsti pa 40 – 50 cm.
Nega: Zgodnji krompir je prva kultura, ki jo sadimo v zemljo, v katero smo jeseni vdelali prepariran gnoj in jo preorali v grobo odprto zimsko brazdo. Pred sajenjem škropimo s preparatom 500. Ponekod sadijo zgodnji krompir z lopato, drugod pod motiko.
Nega v času poletja: Okopavamo tako kmalu kot je to mogoče. Ko dosežejo rastline potrebno višino, okopavamo ponovno in osipamo. Osujemo ponovno preden prekrijejo rastline vso površino in osipanje ni več mogoče.
Kratko po prvem in drugem osipanju škropimo s preparatom 501. Posebej pri vlažno toplem vremenu je treba večkrat škropiti s čajem iz njivske preslice.
Spravilo: Čim se cima osuši, krompir izkopljemo s ploščatimi vilami ali motiko. Zemljo takoj pripravimo za naslednjo kulturo, na primer brstični ohrovt, kodrolistni ohrovt, špinačo, endivijo in druge.
Semenski krompir: Za to odberemo samo čisto zdrave gomolje zdravih rastlin brez krast iz okolja prav tako zdravih rastlin. Rastline že prej označimo, gomolje pa poberemo pred spravilom ostalega krompirja. Te gomolje poškropimo s preparatom 501 in jih posebej skrbno spravimo v kleti ali v zasipnici, najbolje v slojih s suhim peskom v suhi, zračni kleti kjer ni zmrzali. Tako ostanejo gomolji posebej sveži.
Pridelovanje semenskega krompirja je smiselno le na lahkih, kot pravimo krompirjevih tleh, saj krompir na drugačnih tleh hitro degenerira.
Paradižnik
Sorte: Hellfrucht, Monymaker, Matina, Karos, Zuckertraube, Berner Rosen.
Plodovi naj bi bili polno mesnati, okrogli in gladki, ne rebrasti in naj ne bi imeli preveč semen. Koža naj bi bila čvrsta, tako, da ne poka.
Posevki: Sredi marca v zabojčke ali v toplo gredo.
Pikiranje: Ko paradižnik razvije prve liste, pikiramo v razmaku 3 do 5 cm v zabojčke ali toplo gredo. Dobro je, če pikiramo drugič v lončke s premerom 10 cm. Pri vsakem pikiranju sadimo bolj globoko.
Paradižnik presajamo na prosto med 20. in 25. majem. Takrat naj bi bil že skoraj pred cvetenjem. Vrste naj bodo z razmakom 80 – 100 cm v vrsti pa med sadikami 60 do 80 cm. Izkopljemo luknje za sajenje in jih napolnimo s kompostom. Rastlino z dobro zemljo iz lončka in nepoškodovano, posadimo malo poševno v luknjo za sajenje, da bi po možnosti prišlo v zemljo veliko stebla. V luknjo za sajenje in po celi gredici škropimo preparat 500. Mesto sajenja pohodimo in rastline zalijemo. Ob paradižnik postavimo 180 cm visoko palico ali pa poskrbimo za oporo na žici ali vrvi.
Gnojenje: Kar veliko prepariranega mešanega komposta ali prepariranega gnoja, ki ne mora biti čisto razkrojen, ki ga mešamo s kompostom, narejenim iz ostankov paradižnika prejšnjega leta. To tej čudni rastlini najbolje ustreza. S paradižnikom tudi ne kolobarimo tako kot z drugimi rastlinami. Za razliko od drugih enoletnih kulturnih rastlin uspeva najbolje vsako leto na istem mestu. Seveda je pogoj za to vsakoletno gnojenje. Paradižnik lahko uporabimo na primer kot špalir vsako leto ob isti steni. Posebej dobro bo, če ga lahko zaščitimo s steklom, saj paradižnik nenaden dež in hitre temperaturne spremembe slabo prenaša.
Nega v času poletja: Ko se rastlina vraste, dobi preparat 501. Škropljenje ponovimo čez 14 dni. Paradižnik visoko osujemo. Zalivamo zemljo, škropljenja pa ne prenaša dobro. Voda naj bo postana. Ugodna je zastirka, na primer s kompostirano slamo.
Obrezovanje: Premočna rast zavira zorenje plodov. Rastlini dovolimo da ima en, dva ali največ tri vrhove, vse druge zalistke gladko odrežemo. Velikih listov ne odstranjujemo. Glavni vrh odrežemo po potrebi – toda ne pred začetkom septembra -, če je rast na račun plodov premočna.
Tla škropimo vsak teden z čajem iz njivske preslice (ki mu dodamo nekaj gline, da se bolje prime), večkrat škropimo s preparatom 501. Tako skrbimo za dobro zdravje.
Zasaditev vmesnih rastlin: paradižnik intenzivno negujemo in vmesne rastline zato trpijo. Pri razmaku vrst 100 cm lahko sadimo novozelandsko špinačo menjaje s paradižnikom, in so posamezne rastline paradižnika tako v razmaku 2 m. Če skrbimo, da špinača ne raste preveč, jo lahko sejemo tudi za prekrivanje tal.
Pridelovanje semena: Izberemo zdrave, dobro rodne rastline in odberemo zgodaj zrele, lepo oblikovane plodove iz druge do četrte vrste. Odtrgamo jih, ko so temno rdeči. Izdolbemo semena in jih v malo vode pustimo prevreti, nato jih na situ speremo pod curkom vode in na papirju osušimo. Postopka zorenja pa tudi prevrevanja v vodi ne smemo zavlačevati da ne bi seme kalilo.
Hramba: Ko pričakujemo prvo nočno slano vzamemo iz zemlje cele rastline in jih obesimo s koreninami navzgor na toplo mesto. Še zeleni plodovi tako dozorijo in paradižnik ohranimo tja do Božiča.
Rabarbara
Dobre sorte z rdečimi stebli so: izboljšana Queen Viktorija, Basler Markt, Holsteiner Blut.
Sajenje: Rabarbara je trajnica, torej rastlina, ki je ne moremo vključevati v kolobarjenje. Vmesne kulture prvo leto: nizki fižol, grah, zgodnji ohrovt, kolerabica, solata ali špinača.
Potikanje delcev oktobra in marca z razmakom na vse strani 120 do 150 cm ( v vrtičkih na rob ali v najnižjem in najbolj vlažnem koščku vrta). Prenese rahlo senco, ne mara pa zastajajoče vlage.
Zahteve kar se tal in gnojenja tiče: Mogočna rabarbara trud za dobra, sveža, globoka plodna tla, vlago in hranila poplača z dolgoletnim in bogatim pridelkom. Za rabarbaro moramo tla globoko rahljati. Namesto običajnega rigolanja obdelamo tla na holandski način tako, da izkopljemo kanal, širok in globok za lopato in to zemljo položimo na stran. Dno kanala prekopljemo in v ta, prvi kanal, mečemo zemljo, ki jo izkopljemo s kopanjem drugega kanala na isti način. Tako prvi kanal napolnimo z zemljo drugega kanala. Dno drugega kanala spet prekopljemo in nato drugi kanal napolnimo z zemljo tretjega itd. Zadnji kanal napolnimo z zemljo, ki smo jo položili na stran pri kopanju prvega. Rezultat je temeljito rahljanje do globine lopate. Seveda lahko dodamo v zgodnji sloj gnoj, ki pri tako dobro prezračeni zemlji dobro učinkuje. To delo opravljamo jeseni.
Ko rabarbaro sadimo, ji dodamo dosti prepariranega kompostiranega gnoja. Ob rastlini naredimo zastirko s kompostom gnoja in slame ali listja.
V poznejših letih dodamo rabarbari jeseni kompost in zemljo premešamo ter škropimo s preparatom 500. Spomladi, ko rabarbara odžene, pokrijemo z nekaj komposta in zalijemo po vsakem obtrgavanju s preparirano gnojilno vodo, posebej skrbno pa po zadnjem obiranju. Preparat 501 škropimo pred prvim obtrgavanjem in 14 dni po zadnjem spravilu.
Obtrgavanje: šele po tretjem letu. Nikoli ne odstranimo več kot 1/3 stebel naenkrat. Stebel nikoli ne režemo, temveč jih previdno odluščimo in pazimo na glavno steblo. Stebla, ki gredo v cvet, odtrgamo ob tleh., toda nikoli ob močnem obtrgavanju listov, da rastline ne prizadenemo preveč. Po Janezovem rabarbara ni več užitna.
Pridelovanje semena za vrtičkarje ne pride v poštev, ker iz semena ne dobimo čistih sort.
Jagode
Jagode imamo v zelenjavnem vrtu običajno izmenično z gredicami za zelenjavo. Zato jih tudi obravnavamo v poglavju o zelenjavi. Ta navodila naj bodo le kratka spodbuda.
Zgodnje sorte: Sieger, Regina
Srednje zgodnje: Madame Moutot, Senga sengana, Wädenswil 6 in 7.
Pozne: Pozne iz Leopoldshalla
Zahteve kar se zemlje tiče: Rastlina ima plitve korenine in bogato rodi. Potrebuje zračna in vlažna tla pa tudi svetlobo in toploto za oblikovanje cvetov in plodov. Prijajo ji s humusom bogato založena peščena, že dolgo obdelovana tla, dobro zaščitena pred izsušitvijo. V težkih in hladnih tleh se ne razvije plemenita aroma, ki jo zmore jagoda v pravih tleh s humoznim ilovnatim peskom. S spretno uporabo biološko-dinamičnih preparatov za škropljenje in prepariranega komposta lahko ustvarimo tudi v neprimernih legah določeno jagodam ustrezno klimo in ugodne razmere v tleh.
Sajenje: Konec julija do avgusta, čim so jagode oblikovale vitice. To omogoča že naslednje leto dobro letino. Sajenje v septembru rastlinam ne omogoča dovolj močnega razvoja. Sajenje spomladi je še manj ugodno. Tla pripravimo kot običajno. Dobro jih prerahljamo in izberemo po možnosti rastišče, ki nima težav s pleveli. Priprava tal, kot smo jo opisali pri rabarbari je odlična. V brazde za sajenje ali luknje damo preparat 500 in nekaj dobrega, zrelega komposta. Dobro je, če sadimo v velikem razmaku, dve vrsti na 1 m široko gredico v razmaku 20 do 25 cm glede na kakovost tal in sorto. Na vlažnih ali težkih tleh je dobro saditi na povišane gredice. Prvo leto lahko menjamo vrsto jagod in vrsto nizkega fižola, pozneje jagode gredico prekrijejo.
Nega in gnojenje: Po sajenju prekrijemo gredico z dobrim, zrelim gnojem brez da s tem pokrijemo tudi rastline, saj bi sicer kaj hitro gnile. Ta gnoj obleži čez zimo. Spomladi škropimo preparat 500, razmak med vrstami lahko prekopljemo. Ko zastirka iz gnoja razpade, zemljo ponovno rahlo prekrijemo. Odlične za to so smrekove ali borove iglice, ki smo jih s polzrelim kompostom preparirali in zložili na kompostiranje. Pod dozorevajoče plodove polagamo lesno volno (ostružke). Skrbno pletje je potrebno pa tudi izplača se. Zastiranje tal nam to olajša.
Preparat 501 škropimo, ko so se oblikovali zeleni in belkasti plodovi. Proti težavam z glivicami škropimo pred cvetenjem, nato pa v ustreznih razmakih glede na potrebe s čajem iz njivske preslice. Med cvetenjem in zorenjem ne škropimo.
Razmnoževanje: Neposredno po spravilu pridelka vitice porežemo, gredice očistimo in vzamemo za razmnoževanje najmočnejše in najstarejše rastlinice, ki so se na viticah oblikovale. Uporabimo samo mlade rastlinice iz enoletnih kultur. Pogosto naredimo vsako leto novo gredico, da bi tako jagode nenehno pomlajevali. Dobra kultura, s katero delamo z njo tako kot opisano, prinaša pet do šest let dobre pridelke in dobro je, če jo tako dolgo tudi pustimo na enem mestu. Rastline oblikovane iz vitic posadimo na novo mesto ali v hladno toplo gredo ali na zaščiteno gredico v vrtu (ugodno tudi pod premično steklo). Peščena, s humusom dobro založena tla, škropljenje s preparatom 500 ob presajanju in v času začetne rasti, skrb za vlažna tla ter zaščita pred premočnim soncem, pomagajo rastlinicam, da se dobro ukoreninijo.
Ko smo vitice odstranili: Oplete gredice jagod prerahljamo ali prekopljemo, zemljo potegnemo na stran in jo tam, kjer jo ni več veliko, obnovimo. Ob koncu vegetacije odstranimo še nove vitice in stare lisaste liste in dodamo na gredice, ki so sveže prerahljane, dobro razpadel kompost iz gnoja kot prekritje za zimo.
Mesečne jagode so v majhnih vrtovih posebej primerne za robove gredic. Izberemo sorte, ki vitic ne delajo. Te sorte razmnožujemo preko semena, sorte, ki delajo vitice pa preko vitic.
Pripomba
Pri vsaki kulturi smo omenjali uporabo biološko-dinamičnih preparatov in smo, kar se preparatov za škropljenje 500 in 501 tiče, navedli tudi čas uporabe. Za uporabo preparatov smo odbirali vedno čas, ki je glede razvoj za rastlino najugodnejši. V majhnih vrtovih in pri mešanih kulturah z vmesnimi posevki, se po posamezni kulturi ne moremo vedno ravnati. Omejiti se je potrebno na uporabo preparata 500 pri glavni obdelavi tal, na še nezasejana tla in skrbeti, da pride preparat z rahljanjem ali okopavanjem ali ustrezno fazo dela dobro v tla. Preparat 501 bomo uporabili tako, da se pri tem ravnamo po glavnih kulturah. Sveži posevki, rastline ki močno cvetijo ali ki so že zrele za spravilo, po možnosti s preparatom 501 ne škropimo. V toku poletja bomo enkrat do trikrat škropili tiste rastline, ki preparat glede na stopnjo svojega razvoja ravno potrebujejo, torej tistim, ki jim želimo pomagati, da svoje liste dobro razvijejo.
V poglavju o gnojenju smo splošen učinek preparatov za škropljenje že obravnavali.
Še nekaj o čaju iz njivske preslice (t.i. preparat 508).
Ta čaj (Equisetum arvense) je priporočil Rudolf Steiner kot škropivo proti vsem vrstam glivičnih škodljivcev v vrtnarstvu in kmetijstvu. Pri dosledni uporabi se je to preprosto sredstvo v praksi vedno izkazalo kot zelo dobro. Čaj pripravimo tako, da damo posušeno preslico v hladno vodo, vremo 20 minut in pustimo pokrito. Najbolje je, da si naredimo ekstrakt, in sicer tako, da vzamemo 30 dag zelišča na 10 litrov vode. Za uporabo to lahko petkrat razredčimo. Preventivno škropimo ta čaj v zgodnji pomladi. Izkazalo se je, da je škropljenje tega čaja na zemljo, tam, kjer je to mogoče, pogosto še bolj učinkovito kot škropljenje rastlin samih. Kjer želimo, da se čaj prime lista, dodamo čaju malo ilovice. Februarja, takoj ko vreme to dopušča, preventivno škropimo drevje in vse trajnice. Od aprila škropimo ves vrt enkrat mesečno. Tudi to kot preventivo proti glivičnim boleznim in proti napadu uši.
Pri akutnih težavah lahko škropljenje glede na težave in glede na vreme, ki ga imamo, večkrat ponovimo. To škropljenje učinkuje kot zdravilo, posebej pri hladno-mokrem pa tudi soparnem vremenu.
Več smo napisali pri posameznih kulturah.
V počastitev 20 letnice društva smo tiskali lepe majice.
NOVICE IZ SVETA
ŠVICA JE ZAČELA KAMPANJO POD NASLOVOM »ROGOVE NA GLAVO«
90% krav je že brez rogov. Da bi opozorili, da ta razvoj ni v skladu z naravo živali in da rezanje ali zatiranje rasti rogov ni potrebno, je kantonalna delovna skupnost Freiland Verband začela s kampanjo »Rogove na glavo«. Projekt želi spodbuditi široko diskusijo o tej tematiki in utreti v mlekarne pot mleku krav z rogovi pod posebno blagovno znamko. Združenje objavlja na svojih spletnih straneh naslove kmetij, ki delajo z govedi po načelih združenja. Več na www.kuehe-haben-hoerner.ch
razvoj ekološkega kmetijstva Evrope financirajo Potrošniki
Cene za ekološko kvaliteto hrane, so v povprečju 40% višje od cen za konvencionalno hrano. Pri volumnu 6 milijard €, kar je obseg prodaje ekoloških proizvodov letno v Nemčiji, financira Nemčija letno s prispevkom 1,5 milijard € razvoj ekološkega kmetijstva
DEMETER učni vrt
V Demeter vrtnarstvu Berg v Weil am Rhein je biološko-dinamični vrt za ogled in učenje, v katerem so prikazani vsi najpomembnejši elementi biodinamike, med drugim tudi gredica v obliki zodiaka s primeri Luninih konstelacij in njihovega učinkovanja. Tam se lahko odkrijejo mešane kulture, primeri kolobarja in gredice z zelenim gnojenjem pa tudi redke vrste zelenjave. Več na www.gartenrundbrief.de/lehrgarten.php
ŠVICA HOČE EKOLOŠKO KMETOVANJE ŠE BOLJ OKREPITI
Krovna organizacija ekoloških pridelovalcev v Švici, BIO SUISSE investira 150.000 CHF v ekološko žlahtnjenje rastlin. Ta in druge mere naj bi še bolj okrepile razvoj ekološkega kmetovanja v Švici.
BÖLW smernice za ekološka živila in podatkovna banka certificiranja
Nemška zveza gospodarstva iz področja ekološke hrane BÖLW je v sodelovanju z Zvezo DEMETER, Uradom za kvaliteto živil, švicarskim inštitutom za ekološko kmetijstvo (FiBL) razvila v Nemčiji smernice za embalažo živil ekološke kvalitete, kjer igrajo razen tehničnih zahtev embalaže pomembno vlogo tudi ekološki aspekti.
Da bi prevare onemogočili in potrošnikom ter predelovalni industriji olajšali kontrolo kvalitete kupljenih pridelkov, so vsa kontrolna mesta za certificiranje ekološkega kmetovanja odslej dolžna objavljati na internetu podatke o izdanih certifikatih, ločeno po podjetjih in proizvodih.
(Ko bomo tudi mi zmogli organizirati nekaj podobnega, bo slovenski potrošnik laže ločil seme od plevela. Kar se danes prodaja pod z zakonom nezaščitenimi pojmi kot BIO, Natura in podobno v ljubeznivo rjavih vrečkah, sme biti v Sloveniji tudi iz konvencionalne pridelave in polno pesticidov. V nasprotju s predpisi so slovenske oznake, ki kažejo na ekološko poreklo, še pomanjkljive in sledljivost izdelka do proizvajalca praviloma ni mogoča. Ker inšpekcijske službe pod vplivom multinacionalkam zavezane stroke spijo, bo premik mogoč samo, če se »prebudijo« potrošniki. Na čigavo srce trkam?-Metina pripomba)
PROTEST SE IZPLAČA
Kritiki uporabe gensko spremenjenih organizmov za proizvodnjo krme in hrane so morali napeti vse sile. Ko je prišel na dnevni red Nemškega državnega sveta predlog vlade, da se toleranca za kontaminacijo semen z GSO »omehča« z argumentom, naj bo na željo industrije meja kontaminacije taka, da bo »za vse udeležence tehnično sprejemljiva«. Demonstracije v Bremnu, Hamburgu,Hannovru, Schwerinu, Giessnu in Stuttgartu, akcije združenja Compact, Save our Seeds, protesti Združenja ekoloških kmetov in okoljskih organizacij, v osmih dneh zbranih 64000 podpisov, so pokazali svoj učinek. Skupaj 42 organizacij in iniciativ je zahtevalo, da je potrebno vsako onesnaženje semen z GSO preprečiti, da je potrebno proizvajalce semen zavezati k samokontroli, da se vsako seme, pri katerem bi se ugotovila kakršnakoli kontaminacija semen z GSO mora ne glede na koncentracijo takoj umakniti iz prometa. Za vsako škodo morajo vedno odgovarjati povzročitelji. Državni svet je sprejel zahtevo Bavarske, da za čistost semen iz uvoza, odgovarjajo uvozniki.
ZGLEDUJMO SE – Iniciativa za zdravje otrok
Da bi posredovala več znanja o zdravem prehranjevanju in o praktični uresničitvi znanja, je ustanovila Sarah Wiener novembra leta 2007, skupaj z Zvezo Demeter in prijatelji »Fondacijo za zdrave otroke in pametno prehranjevanje«. Z iniciativo želi prispevati svoj delež k preprečevanju s prehrano povzročenih bolezni in slabih prehranskih navad otrok. Priporočena hrana bodi naravna in sezonska, po možnosti nepredelana, pridelana v regiji bivanja. Do konca leta 2010 so v okviru fondacije opravili izobraževanje za približno 700 učiteljev in vzgojiteljev kot multiplikatorjev v 47 mestih, v približno 350 šolah in vrtcih. Ti učitelji izvajajo sedaj na svojih delovnih mestih tedenske tečaje kuhanja in prehranjevanja v skupinah po približno 10 otrok. Na ta način vsako leto novo znanje doseže približno 7000 otrok. Osrednjega pomena teh prireditev je izkušnja okusa in užitek ob dobri hrani in njeni pripravi. Delo fondacije je utemeljeno na prehransko znanstvenih spoznanjih in informacijah informacijske službe AID, Nemške zvezne ustanove za prehrano ter nemškega raziskovalnega inštituta za prehrano otrok.
Od leta 2009 je posredovanje znanja v kuhinji povezujejo z obiskom ekoloških kmetij. Pretežni del otrok živi v mestih in dobi pogosto na teh dogajanjih prvič občutek za poreklo svoje hrane. Pri otrocih se tako gradi spoštovanje do hrane, živali in rastlin. Do konca leta 2010 je v okviru teh aktivnosti obiskalo kmetije približno 3000 otrok. Največ obiskanih kmetij je vključenih v mrežo tako imenovanih kmetij za demonstracijo ekološkega kmetovanja, katere koncept je izdelal zvezni nemški urad Ökologischer Landbau.
Sarah Wiener je bila za svoj angažman odlikovana z naslovom veleposlanke na področju izobraževanja, že pred tem pa z naslovom veleposlanke Zveznega programa Ökologischer Landbau. V Berlinu so ji dodelili za kreativni marketing tudi odlikovanje imenovano MODRO SRCE. Več informacij na www.sarah-wiener-stiftung.de
SEJEMO BODOČNOST
Se imenujejo srečanja, pri katerih potrošniki pri kmetu svojega zaupanja skupinsko zasejejo njivo z bodočnosti sposobnim semenom. Ta srečanja so v javnosti vse bolj odmevna. Jeseni leta 2010 je bilo med Demeter kmeti v Nemčiji 36 takih akcij, skupaj s takimi aktivnostmi pri ostalih ekoloških združenjih v Nemčiji pa 70. Ta akcija ozaveščanja potrošnikov se uveljavlja tudi že v ZDA.
BIODINAMIKA V ITALIJI
Novembra 2010 je bil lanski italijanski biodinamični kongres v Toskani, na posestvu Fattoria La Vialla. Gre za posestvo, ki od leta 1978 dela biološko, od leta 2006 pa biološko-dinamično. Površine posestva obsegajo skupaj več kot 1000 ha. Kulture so vinogradi, olive, zelenjava in žita. Razen tega je na posestvu pašnikov za približno 1000 ovac in 800 kokoši.
Beljakovine v Evropi
70% v svetu pridelane soje in 34% v svetu pridelane pšenice je namenjeno krmi za živali.
Evropa uvozi 78% beljakovinske krme za živinorejo, kar je 44 milijonov ton letno.
Za pridelovanje te krme je potrebnih 20 milijonov ha kmetijskih površin, od tega za sojo, ki jo letno potrebuje Nemčija, 3 milijone ha. Paralelno se je v zadnjih 15 letih pridelovanje graha, boba in volčjega boba za krmo, zmanjšalo za 34% in se je od leta 1980 število raziskovalnih projektov, ki se posvečajo beljakovinskim rastlinam zmanjšalo od 50 na 15. Delež žit v močnih krmilih se je od 79% v letu 1950 zmanjšal na 29% v letu 1995. V razvitih deželah je dnevna poraba ta čas 224 g.
MONSANTOV DOBIČEK PADA
V preteklem letu je dobiček giganta na področju gensko spremenjenih organizmov, firme Monsanto, padel iz 1,54 milijard € v letu 2009 na 809 milijonov €. Obseg prodaje se je zmanjšal za več kot 10 %, in sicer predvsem pri herbicidu Roundup, ki vsebuje glyphosat, za katerega nove znanstvene ugotovitve dokumentirajo izjemno nevarnost uporabe. Promet prodaje gensko spremenjenih organizmov je pri Monsantu še v naraščanju in predstavlja ta čas 70% dohodkov firme.
Vir: Zadnje številke
Ekologija in kmetijstvo – Glasilo IFOAMa, Lebendige Erde, Obvestila DEMETER zveze.
Dobri zgledi – obišči spletne strani:
www.hof-apfeltraum.de www.hofgemeinschaft-heggelbach.de www.forum-synergies.eu
Zgodilo se je!
20-letnici društva posvečamo krasno izdajo slovenskega prevoda Steinerjevega Kmetijskega tečaja. Končno smo dobili to, tako dragoceno knjigo!
KAMNINSKE MOKE
Redna uporaba kamninske moke je prispevek za boljše zdravje in oživljanje zemlje. Tla tako obogatimo z minerali in elementi v sledeh, s tem izboljšamo grudičavost in strukturo tal in tudi kvaliteta pridelkov se izboljša. Kamninska moka ugodno vpliva na godnost tal in procese razgradnje in spodbuja razvoj mikroorganizmov. Dolgoročno gledano so kamninske moke prispevek za ohranjanje in spodbujanje plodnosti tal.
Glavni sestavni del je kremenčeva kislina
Sestava kamninskih mok je različna. Pri kislih tleh se odločamo za bazično kamninsko moko, ki je bogata s kalcijem in magnezijem. Če so tla bazična, uporabljamo kamninsko moko, ki ima veliko silicija. Kamninska moka iz prakamnin je vulkanskega porekla, običajno iz bazičnih kamnin bazalta in diabasa. Odlični so tudi vulkanski pepeli. Glavni sestavni del tu je silicij, kremenčeva kislina, ki jo je glede na vrsto kamnin 37 do 70%. Drugi sestavni deli so gline pa tudi alkalične in apnenčaste spojine (kalcij, magnezij, kalij, natrijev oksid). Bistvenega pomena so vsebovane snovi v sledeh kot bor, jod, baker, kobalt, cink in druge.
Gnojiti, krepiti in izboljšati strukturo tal
Četudi kamninske moke v ožjem smislu niso gnojila, so razkrojeni sestavni deli rastlini na razpolago. Posebej zaradi silicija je rastlina bolj stabilna, močnejša in oblikuje tudi več arom. Elementi v sledeh so za rastlino bistveni. S kamninsko moko jih damo rastlini na razpolago. Kamninske moke izboljšajo tudi fizikalno strukturo tal. Posebej pri težkih tleh priporočamo uporabo prakamninskih peskov. Ti izboljšajo prezračenost in ugodno vplivajo na mikroorganizme v tleh.
Atrakcija za deževnike & CO
Najmanjše frakcije kamninske moke imajo kot minerali gline sposobnost, da zbirajo in oddajajo ione. Po potrebi so ti rastlini na razpolago. Toda tudi mikrobi izkoristijo ponudbo in se bolje razmnožujejo. Tla postanejo bolj živa. Oblikuje se več kompleksov gline in humusa in strukturo tal podpremo na biološki način. Strukturno stabilna tla lahko vpijejo več vode in lahko izmenjajo več zraka. Deževniki in druga bitja v tleh se počutijo bolje.
Čvrsta tkiva rastlin so bolj zdrava
Kamninske moke lahko na rastline prašimo ali škropimo. Posebej po jutranji rosi je oprijemljivost dobra, na rastlinah pa ostanejo seveda sledi. Tkivo rastlin se posebej zaradi silicija učvrsti in je manj ranljivo za bakterijske ali rastlinske bolezni Obenem se spremeni Ph vrednost na listih. Tudi škodljivci imajo raje mehke rastline in se trdim tkivom izogibajo.
Uporaba
Kot pomožno sredstvo za izboljšanje zemlje: najmanj 100 gramov na kvadratni meter površin spomladi rahlo vdelamo v tla.
Dodajamo na komposte tako, da vedno znova potresemo na nove sloje
- za ublažitev smradu koprivovih ali zeliščnih gnojevk posujemo kamninsko moko na površino
- Kot sredstvo za krepitev: rastlino z moko oprašimo, še bolje pa je, da ne razvijamo prahu, če 150 gramov zmešamo v 5 litrih vode in škropimo z grobo šobo.
Ruth Dettweiler Svetovalka za biodinamično vrtnarstvo Lebendige Erde 1/2011
sporočilA Belega orla za tiste, ki jih niso prejeli:
1.3.
Veliki arhitekt univerzuma drži načrt tvojega življenja v svojih rokah.
2.3.
Potrpežljiv bodi, moj prijatelj. Pogumno vztrajaj. Bog od tebe ne zahteva nepotrebnega trpljenja. In na njegov ukaz se lahko vse spremeni. Toda vedi: tako kot prav gotovo pride noč, vzide zjutraj spet Sonce. Če izpustiš priložnost, da v upanju, pogumu in veri vztrajaš, si za bodočnost veselje in plačilo pokvariš.
Če lahko rečeš: “Nikoli nisem dvomil, da Bog točno ve, kaj je za mene, njegovega otroka, najbolje,” bo plačilo veliko.
3.3.
Če znaš poklekniti pred oltar svojega najglobljega bitja in reči: “Gospod, ne moja, temveč tvoja volja naj se zgodi. Ponižno jo sprejmem”, ti bo dana moč. Veselje bo razsvetlilo tvoje življenje. Videl in prepoznal boš resnico, kako božji zakon v življenju deluje.
.
4.3.
Vsaka stvar ima svoj čas – od Boga odmerjen čas. Če si zaradi časa, ki vse obvladuje, vezan, v stiski in nezmožen, da bi v zemeljskih zadevah napredoval, izkoristi čas, ko moraš nekje čakati. Vzemi ga kot čas za učenje in vajo. Samo s tem, da duša potrpežljivo sprejme zemeljske omejitve, lahko spozna veselje duhovne svobode.
5.3.
Človek zaradi svojega vihravega bitja svoje probleme pogosto množi. Svoje težave povečuje .
Ena od lekcij učencev v templjih starih misterijskih šol je bila NIKOLI BITI VIHRAV.
Če si vihrav kljub temu, je to samo razlog za nepotrebne bolečine. Dosegel ne boš nič dobrega.
Zato ti – kot že tolikokrat – svetujemo: BODI POTRPEŽLJIV. Pomembno je, da se s tem strinjaš in se pripraviš! Bog bo tvoje probleme rešil. Iz njih se boš izkopal modrejši in srečnejši.
6.3.
Bodi pozoren na iskro luči, na Boga v ljudeh. Približaj se jim, če ne z besedami pa v svojem srcu.
7.3.
Izogibaj se vsemu, kar življenju škoduje. Ne dovoli, da se pojavljajo grozljive, kritične in uničujoče misli. To ne pomeni, da ni treba uporabljati intelekta in velikih mentalnih moči, ki ti jih je Bog dal. Te moči uporabljaj modro in znotraj meja Božje ljubezni.
8.3.
Mi, starejši bratje, delujemo skupaj, da bi nosili v življenje ljudi harmonijo in ravnotežje.
Tudi vi bi lahko delovali na vaš način. Tako, da trenirate in disciplinirate svoj način razmišljanja.
Da tako ustvarjate lepe, harmonične oblike misli. Preženite vse temne, uničevalne, sovražne, vse depresivne misli. Vse misli, ki delajo človeka bolnega.
9.3.
Ne misli nikoli na bolezen in temo. Koncentriraj se vedno na harmonijo in svetlobo.
Vse svoje misli usmeri na Kristusovega duha, na dobrotnega mojstra.
Ker si s svojim lastnim miselnim trudom vse temne atome preobrazil v svetlobo,
bo utrujenost mesa padla od tebe. Če bi lahko nenehno živel v svetlobi, obisk pri zdravniku ne bi bil potreben. Svetloba bi te zdravila.
10.3.
Utihni. Zaupaj modrosti in ljubezni Boga, tvojega nebeškega očeta.
On seva harmonijo, mir in ljubezen.
11.3.
V stiski in nevarnosti pokličeš včasih Boga. Da bi dobil njegovo popolno zaščito, pa moraš razviti duhovne kvalitete, ki so kot stebri, ki nosijo nebeški svod.
Ko bodo te, Kristusovim podobne lastnosti v življenju izoblikovane, bo dobil človek po zakonu duhovnega sveta vso zaščito, vse vodstvo in pomoč, ki jo potrebuje.
12.3.
Če dovoliš, da te obvladujejo vihrava čustva, oviraš vpliv Božjega načrta na svoje življenje.
Če svoje srce in svoje življenje položiš v roke nebeškega očeta in njegovih angelov, bo vse dobro. Tedaj ne delaš proti zakonu, temveč z njim.
13.3.
Nauči se, uresničevati na Zemlji Božjo ljubezen in lepoto. Spremljevalci tvoje duše, ki si jih poznal v prejšnjih življenjih, so spet okoli tebe, da bi ti pomagali.
Služijo ti z vsem bogastvom neba. Vodijo te in ti pomagajo da bi se naučil svojih lekcij. Ob tebi stojijo, ko si v skrbeh, v stiski in ko si zmeden. Njihovo veselje je, ko te vidijo srečnega.
14.3.
Pomiri se z nebom in na Zemlji bo mir.
15.3.
Če bi rad služil Bogu in bližnjemu se nauči vedno izbirati tisto, kar je dobro in prav.
Da bi se lahko povzpel na gorske višave se izogibaj konfliktom in razburjenju. Nauči se, poiskati najprej nebeško kraljestvo, mesto tišine in miru, na najvišji dosegljivi ravni. Takrat te lahko napaja Božja moč. Te lahko obnovi, te kot orodje uporabi za odrešitev človeštva.
16.3.
Nebo ni “tam gori”. Nebo in večnost sta v tvojem srcu. Če ljubiš človeka ali Boga: v tej, čisti ljubezni boš z njima združen. V pravi ljubezni ni ločevanja.
17.3.
Če te zasleduje nemir sveta, ti grozi, da te premaga, se ustavi. Vedi: mali JAZ je, človeška osebnost je na preizkušnji. Toda onstran te osebnosti stoji tvoj višji JAZ. Kristus sam. Nekaj, kar je neomejeno in živi v Bogu.
Uzri barvito postavo njegovega žarečega življenja. Čuti, kako priteka vate brezmejna moč.
18.3.
Čim človek vse svoje vere ne bo obešal na stvari materialnega sveta, čim bo zaupal Božji modrosti, se v Božjem univerzumu ne more nič izjaloviti.
19.3.
Ne boj se. Ko boš imel pregled nad svojim življenjem, boš videl, da se tisto, česar si se najbolj bal, ni nikoli dogodilo. Če te je doletel udarec usode, ki se mu nisi mogel izogniti, te je nebeška moč nosila skozi težko preizkušnjo. Zato ti pravimo: Premagaj svoj strah. Vsak dan se z Bogom pogovarjaj, živi z Njim z roko v roki. Zaupaj mu in vse bo dobro. Vse JE DOBRO, prijatelj.
20.3.
Bog se ne pusti priganjati. Zato se mora naučiti potrpljenja človek. Bodi potrpežljiv. Spoznal boš, kako moder je tvoj stvarnik. Videl boš, da se razvijejo ljubezen, dobrota in na koncu tvoja sreča iz neznanja in teme.
21.3.
Tu, na Zemlji si, da bi zavestno dosegel združenje z Bogom. Nauči se misliti, živeti in delati v zavedanju čudovite Božje prisotnosti. Tvoj nižji JAZ, ki ti je tako težko breme, te priklepa na Zemljo. Tvoj višji JAZ pa, tvoj JAZ svetlobe, JE ENO z neskončnim, večnim življenjem.
22.3.
BOG je dober, BOG je moder. Tvoja bodočnost je v njegovih rokah.
23.3.
Poišči vsak dan center svojega srca. Bivališče Kristusovega duha.
Kadarkoli kaj potrebuješ, se obrni navznoter. K oltarju čistosti in tišine.
24.3.
Kot se zrcali nebo v mirni površini tolmuna, zrcalijo sile tvojega srca resnico, ki prihaja iz Božjega srca. Ko človek dragulj resnice v tišini svojega srca najde, ko dovoli, da lesk tega dragulja osvetljuje njegovo pot, se ne izboljša le njegovo bivanje.
To je prispevek svetu, ki se tako spet lahko dvigne za kanček bliže k Bogu.
25.3.
Če res hrepeniš po tem, da bi našel resnico, da bi našel najgloblje skrivnosti življenja, išči jih v svojem srcu. V vsakdanjem življenju. V soljudeh. V vseh bitjih narave. V opazovanju narave. V tišini lastnega duha. Ponižno srce, polno ljubezni in spoštovanja do stvarnika vsega življenja, prepozna resnico.
26.3.
Jezus, ki je bil Kristus, je rekel: OČE in jaz sva ENO. Jaz sem v OČETU in OČE je v MENI.
In tako je ON tudi v tebi, brat moj, sestra moja. V TEBI leži moč in veličastvo.
27.3.
Če ti grozi razburjenje, razočaranje ali jeza, si reci: “Mir,… mir, …mir,…
valovom čustev n strahu! Mir, vera, spokojnost!”
28.3.
Moč je v blagosti. Zmage si ne priborimo z borbo in konflikti. Do zmage pridemo z ljubeznijo.
29.3.
Ne dovoli da te begajo problemi zemeljskega razmišljanja. Ne dovoli, da ti potrtost vzbujajoča
Tema materialnega sveta vzame pogum. Egoizem veže. Ljubezen osvobaja.
30.3.
Skrivnost zdravja je, živeti v harmoniji z Božjim zakonom ljubezni. Nobenemu živemu bitju, ne človeku, ne živali ne povzročati trpljenja ali bolečine. Če v svoji duši harmonijo in ljubezen lahko uresničiš, bo tvoje telo postopoma na to odgovorilo. Bo popolnoma ozdravelo.
31.3.
Vsi doživljate neke vrste križanje. Včasih se vam zdi križ, ki ga nosite, pretežak.
Zavedaj se, da je Kristusova moč v tebi sposobna nositi križ. Kot da ga ne bi bilo.
Ti pa se moraš truditi, da razviješ v srcu tisto, Božjo ljubezen, ki se bo, v zmagi nad vsem zemeljskim, zmogla dvigniti.
Svetov lepote lesk
me sili,
iz duše da globin
življenja lastnega,
sprostim moči zdaj Božje.
Za let v svetove.
Zaupajoč le,
sebe le da najdem.
V svéta luči
v svetá toploti.
Dr. R.S. Koledar duše, 24. junij
VABILA – OBVESTILA
25.6.2011, sobota
Prva od vrste načrtovanih priložnosti, da se veselimo našega prijateljstva in plodov 20-letnega delovanja društva.
od 18. ure pripravljamo praznovanje, od 20. ure pa praznujemo na Centru društva z gosti Demeter Avstrije in predstavniki drugih društev
J A N E Z O V O
Podelili bomo diplome letošnjim tečajnikom
Večer ob kresu bo olepšal pevski zbor iz Borovnice in virtuoz na gongih Osojnik Dušan.
2.7.2011 sobota prikaz letnega obrezovanja sadnega drevja in dan prostovoljnega dela na Vrzdencu. Začetek ob 9. uri. Srečanje vodi Slavko Turšič.
GREMO, GREMO, GREMO
10.7.2011 nedelja obisk visokogorske kmetije SEPPA HOLZERJA, kmeta-upornika
17.in 18.7. 2011 dvodnevni izlet v ZR Nemčijo in Švico. Obisk biodinamičnih sadjarjev na Bodenskem jezeru, ogled Goetheanuma v Dornachu in 140 ha velike biodinamične kmetije s semenarsko iniciativo SATIVA v Rheinau.
Vabimo k žetvi in mlačvi
Julija in avgusta bomo ob pravem vremenu in zrelosti žit povabili k žetvi in mlačvi. Na kmetiji Zajelenk zorijo: enozrnica, dvozrnice, tibetanski ječmen, jara pšenica, rž in goli oves. Pripravite si srpe in cepce, če tega že niste storili, nam sporočite elektronske naslove. Pisno obveščanje ne bo mogoče.
Od 1. do 6. avgusta 2011 bo enotedenski tečaj biodinamike – poletni tabor – na naši kmetiji v Gorenji Trebuši. Bivanje in prehrana bo na kmetiji.
Počitek in učenje na Lošinju od 10. do 17. septembra bo letos spet bogatil s svojim znanjem in bitjem Dr. Johannes Zwiauer. Lista je odprta.
Vse več obvestil razpošiljamo po elektronski pošti. Škoda za vse, ki te pošte ne dobijo. Tisti, ki e-pošte še nimate, si jo skušajte urediti pri sosedih, pri otrocih ali v knjižnici.