MIHELOVO september 2011

MIHAEL
Duh zmagoviti
prežemi s plamenom nemoč
duš neodločnih
samoljubje sežgi,
sočutje zaneti.
Nesebičnost
kot tok da življenju
človeštva postane vir
novega rojstva v duhu
Dr.R.S.
Mihael, vtisni tvojo moč, pogum tvoj v srca naša!
Poti v človeka dostojno prihodnost si ne odstremo v boju s sulico in mečem pač pa s prepoznavanjem orodij zla in doslednim odrekanjem zlu
Izdaja: Društvo AJDA, 1354 Horjul, Vrzdenec 60, tel. 01 7540743
www.ajda-vrzdenec.si
POMEMBNO OPOZORILO
Zaradi masivnih okužb računalnika, smo izgubili elektronske naslove. Da bo obveščanje po elektronski pošti spet mogoče, prosimo vse, ki elektronsko pošto imajo in bi jo radi prejemali, da nam ponovno sporočijo svoje aktualne elektronske naslove, in to, če le mogoče na dva načina: na elektronski naslov meta.vrhunc@siol.net in po običajni pošti.

Ehrenfried Pfeiffer / Erika Riese
VRT NAM JE V VESELJE
Navodilo za nego vrta po biološko-dinamični metodi (nadaljevanje)
ZELIŠČA
Uporaba zelišč v zdravstvene namene pa tudi kot dodatek hrani, je tako stara kot človeštvo samo. Znanje o učinkovanju zelišč, so ljudje nabrali verjetno z izkušnjami. Tiste, ki so skrivnosti delovanja zdravilnih rastlin intuitivno čutili, so posebno cenili. V srednjem veku je prišla uporaba zelišč na slab glas zaradi zlorabe v zle namene. Kljub temu se je do danes uporaba aromatičnih rastlin, posebej kot začimb ohranila, posebej še v Franciji in v vseh deželah juga, četudi jo vedno bolj izpodriva razvoj kemične industrije. Ta izdeluje sintetično v čisti obliki marsikatero kemično sestavino začimb. Razvoj te znanosti pa dokazuje vsekakor tudi, da tako imenovana čista substanca ne predstavlja vedno tudi najodličnejše arome – predvsem industrija parfumov je to dejstvo neizpodbitno ugotovila. Prav v tisti mešanici, ki jo pripravi narava v součinkovanju zemlje in sonca z njegovimi sevajočimi energijami, se oblikuje največ arome in zdravilnega učinkovanja. Tega kemična znanost danes ne more doseči.
V zadnjem času se ozaveščen potrošnik vse bolj vrača k nepopačenim naravnim substancam. Medtem, ko pri izdelovanju zdravil pogosto še obvladuje stvar primat kemika, si področja kuhinje kar se začimb tiče kemična industrija še ni mogla osvojiti. Dobra kuharica ve, kako daleč za naravnimi substancami ostajajo nadomestki.
Hiša brez otrok z njihovimi svežimi obrazi, veselimi, nepričakovanimi idejami, je dolgočasna. Tudi vrt brez cvetja in zelišč, torej brez svetlečih barv in vonjav, je dolgočasen. Dolgočasje ni le neprijetno, temveč prinaša tistemu, ki se ga ne zna otresti, tudi bolezen. Hrana, v kateri ne najdemo začimb, ni le pusta, temveč nam pogosto tudi prija ne. Torej imajo začimbe in dišavnice pa tudi cvetje v zelenjavnem vrtu svojo upravičenost.
V 4. poglavju smo se pomena aromatičnih rastlin in cvetočih zelišč za zelenjavni vrt že dotaknili.
Kar se rastišča za zelišča, torej rastline, ki naj bi izoblikovale fino aromo, na splošno tiče, lahko rečemo: Če je zemlja močno in na sveže pognojena, če jo pogosto zalivamo ali če rastline celo silimo z zalivanjem z gnojnico, z uspehom ne bomo zadovoljni. Močna, bogata rast listov in stebel in oblikovanje arome, so nasprotja. Začimbe ob preveč bujni rasti ne bodo oblikovale dovolj eteričnih olj. Prav to pa je tisto, kar daje aromatičnim rastlinam njihovo vrednost.
Kar začimbe potrebujejo je topla, nezapleveljena, ne preveč pusta, toda tudi ne prebogata zemljo in, v največ primerih, sončna lega. Potrebujejo tudi dovolj zraka in možnosti za razraščanje. Nežne začimbe kot peteršilj, šetraj, materino dušico, drobnjak, tudi majaron, sejemo radi na rob gredic. Nekaj zelo priljubljenih dišavnic kot rožmarin in enoletna bazilika, potrebujejo veliko toplote; gospodinja naj ju namesto v vrtu raje neguje na polici za rože ob oknu.
Sedaj pa nekaj praktičnih napotkov z opisom nekaterih eno- in večletnih zelišč.
Bazilika
Poznamo dve vrsti tega močno aromatičnega zelišča. Tista, ki ima majhne liste, je manj občutljiva pa tudi manj aromatična kot bazilika z velikimi listi. Bazilika potrebuje veliko toplote. Tista, z velikimi listi ne le da prenese prav tropske temperature, temveč jih naravnost ljubi. Prav je, da ji izberemo najbolj zaščiteno mesto, najbolj topla tla in da jo občasno tudi zalijemo s toplo vodo zaradi nove rasti. Tako bo oblikovala najodličnejšo aromo. Semena dozorijo pri baziliki le v posebno toplih poletjih. Baziliki pravijo tudi »kraljevsko zelišče«. Izraz je upravičen, čeprav je potrebno baziliko uporabljati s previdnostjo.
Pelin
Pelin najdemo celo na smetiščih in na robovih cest. Na vrtu naredimo tej dekorativni rastlini prostor na manj urejenem koncu ali na kompostišču. Liste ali mlade konice cvetja uporabljamo kot začimba, čaj ali posušeno rastlino pa za preganjanje škodljivcev.
Šetraj
Semena so zelo drobna in jih lahko posejemo marca ali aprila v črno, peščeno kompostno zemljo na prosto. Pozneje nežne rastlinice presadimo z razmakom 15 cm. Šetraj nima posebnih zahtev do rastišča, ljubi pa toploto. Večletni šetraj ima intenzivnejši okus in ga lahko nadomestimo z ožepkom.
Poganjke šetraja uporabimo pred cvetenjem kot začimbo za grah, fižol in pri paradižnikovi zelenjavi. Posušen šetraj je bistven sestavni del zeliščne soli.
Boraga
Semena so nenavadna in pri prvem posevku nerada kalijo. Ko pa ta, čisto nezahtevna rastlina s svojimi grobimi listi in nežnim modrim cvetjem zraste, se zaseje sama in ostaja vrtu leta dolgo zvesta. Mladi listi imajo svež, kot hladen okus po kumaricah. Uporabljamo jih kot začimbo za solate in skuto. Rastlina, je odlična paša za čebele.
Koper
Posejemo ga marca do aprila na gredico in semena rahlo pokrijemo. Ne sejemo preveč na gosto. Ker ne potrebujemo velikih količin, ga sejemo kot vmesni posevek na gredico s korenjem, solato, čebulo ali kumaricami, ker odganja uši pa tudi med bob.
Če hočemo, da koper oblikuje dobra semena, mora rasti redko. Zori brez težav, zelo hitro pa semena padejo iz kobuljev. Na splošno je prej prisotna nevarnost, da postane koper plevel kot da bi ga v vrtu spet izgubili.
Je eno najbolj priljubljenih zelišč k solati, kumaram in za krompirjevo solato, saj naredi jed lažje prebavljivo. Radi ga imamo tudi k slanemu krompirju in k ribjim jedem.
Pehtran
Pehtran je čudovito zelišče, tako kot začimba k solatam in za vkuhavanje, pa tudi za pripravo dobrega kisa. Kupimo delce »pravega, nemškega, aromatičnega« pehtrana. Iz semen se ne oblikujejo enakovredne rastline in pogosto nimajo specifične, plemenite arome. Pehtran ljubi sonce in topla, s humusom bogata, ne prelahka tla. Pehtran moramo rezati pravočasno, saj rastline s cvetenjem izgubijo aromo. Grmi pehtrana se močno razrastejo in jih je potrebno deliti.
Krebuljica
Sejemo jo februarja ali marca, lahko pa tudi že jeseni. Maja, ob prvi vročini, gre rastlina v cvet. Za poznejše posevke izberemo senčno rastišče. Če pustimo nekaj lepih grmičkov, ki gredo pozno v cvet na gredici, se zasejejo sami. Iz krebuljice pripravljamo odlično »pomladno juho«.
Vrtna kreša
Poznajo jo tudi otroci saj vzkali tudi na vlažni vati na krožniku v topli kuhinji. Iz kreše imamo prvo svežo pomladansko solato. Sejemo jo gosto v rastlinjake, v lončke ali zabojčke, morda tudi v lahek kompost na robu vrtne gredice vedno majhne količine. Seme po setvi samo rahlo pritisnemo v zemljo, nikoli pa ne prekrijemo z zemljo. Ker rada plesni, zalivamo krešo le tako dolgo, dokler semena ne kalijo, potem pa ne več. Pri močnem soncu jo zasenčimo. Približno čez 8 dni krešo lahko porežemo s škarjami. Več kot dvakratno rezanje ni smiselno. Bolje je, da jo vsakih 14 dni zasejemo na novo dokler kreša zaradi vročine ne postane pekoča. Problem pri kreši so bolhači.
Spravilo semen je problematično, ker seme hitro izpade in ga imajo zelo rade ptice. Seme je že v drugem letu slabo kaljivo.
Kamilica
Obravnavamo jo kot zdravilno rastlino vrta, ki jo uporabljamo tudi v domači apoteki. Iz semen ne raste rada in prej jo najdemo ob poteh kot na gredici, saj ima rada čvrsta tla. Ko se kamilica ukorenini, moramo skrbeti, da ne postane problem. Najbolj smiselno je, če rastlinice posadimo na primer ob rob gredice s čebulo in zeljem. Srebrna čebula bo rasla najbolje tam, kjer je prej rasla kamilica. Cvetove moramo obtrgavati redno.
Luštrek
Je mogočna rastlina, ki zraste tudi do dva metra in pol visoko in se močno razraste. V vrtu moramo predvideti zanj dovolj prostora. Prednost daje težkim in vlažnim tlom, približno tako kot rabarbara. Rastlina zdrži v vrtu leta dolgo. Zelo ji ustreza, če jo pred zimo zaščitimo s plastjo zrelega gnoja. Luštrek je prastara začimba. Od tega močnega zelišča jemljemo malo k juham vseh vrst, omakam, k mesni hrani in zelenjavi. V medicini uporabljajo tudi korenino.
Majaron, enoletni
V Sredozemlju, ki je njegova domovina, je zelišče večletno. Tu, pri nas, ga niti semeniti ne moremo. Zelo fina semena posejemo v zabojčke, jih pritisnemo v zemljo, previdno poškropimo na hitro z mlačno vodo in pokrijemo do kaljenja s steklom, postavimo pa ga na toplo in svetlo mesto. Majcene rastlinice pikiramo v šopih po dve do štiri skupaj, pri čemer je dobro delati z leseno pinceto. Šope pikiramo še drugič v toplo gredo, po sredini maja pa na prosto. Verjetno je bolje, da vrtičkar kupi sadike in jih ob pravem času presadi na rob sončne gredice.
Majaron porežemo takrat, ko oblikuje okrogle popke, ki se oblikujejo na cvetnih poganjkih, ki zrastejo kot zalistki.
Uporabljamo ga za klobase, za vse vrste mesnih jedi, saj izboljša okus in prebavljivost. Uporabimo ga tudi pri jedeh iz zelja in buč. Majaron preprečuje gnitje, uporabljajo pa ga tudi za zdravljenje živali.
Hren
Hren je začimba tudi z zdravilnimi sposobnostmi. Uporabljamo ga le v mesecih, ki imajo r v svojem imenu. Aromatična korenina se močno razrašča in paziti moramo, da se ne razraste preveč. Hren je magnet za majhne polže, na njem jih vedno lahko poberemo. Hren obvezno sadimo na rob površin s krompirjem. Prednost daje hran črni, peščeni in malo mokri zemlji, četudi ima rad tudi globoka ilovnata tla.
Peteršilj
Posebno priljubljen je kodrolistni peteršilj, četudi razvija peteršilj, ki ima gladke liste, mnogo močnejšo aromo. Nekateri se peteršilja z gladkimi listi bojijo zaradi možne zamenjave s strupeno trobeliko ali pasjim peteršiljem. Ta strah je težko razumeti, saj je vonj pravega peteršilja nezamenljiv. Predvsem kot začimbo za juhe ponekod radi uporabljajo tudi koreninski peteršilj.
Posevki: Kultura in nega je pri peteršilju podobna kot pri korenju. Sejemo takoj ko sneg skopni. z markirnim semenom npr. redkvico. Peteršilj za rezanje, tako gladek kot kodrolistni, sejemo na rob gredice ali v nek vogal. Seme samo dobro pritisnemo v zemljo in zalijemo.
Vsak peteršilj dobro prezimi. Največji je pridelek v drugem letu spomladi. Če korenine posadimo v lončke ali zabojčke, imamo svež peteršilj vso zimo. Pridelovanje semena od močnih rastlin, posebej pri koreninskem peteršilju je enostavno in se izplača. Rastline naj imajo na vse strani 30 cm prostora, stebla odrežemo takoj, ko so glavni kobulji temno rjavi. Kobulje na podstrešju osušimo potem pa seme iz kobuljev zmanemo z rokami. Tako pridelana semena kalijo izvrstno.
Portulak
V Holandiji ga uživajo kot špinačo. Portulak je izvrstna dietna hrana pa tudi za solato je odličen. Portulak je enoleten, če je zima topla pa tudi prezimi.
Rožmarin
Rožmarin razmnožujemo s potaknjenci v cvetličnem loncu. V toplih krajih ga lahko posadimo na prosto. Dobro bo prezimil, če je rastišče zaščiteno in ga čez zimo prekrijemo s pol razpadlim kompostom iz listja,
Drobnjak
Sadimo dele starih rastlin, in sicer ali jeseni ali v zgodnji pomladi. Drobnjak ima najraje sveža, malo vlažna, ilovnata tla. Če ga stalno obrezujemo, podaljšamo spravilo. Po cvetenju je rezanja konec. Drobnjak je priljubljen posebno na robu gredic. Če se preveč razširi, ga vzamemo iz zemlje in spet delimo.
Žajbelj
Je stara, zelo znana zdravilna rastlina. Tudi danes ga pogosto uporabljamo za grgranje ali kot čaj pri vnetem grlu. Žajbelj je priljubljen tudi kot močna začimba. Če npr. z novozelandsko špinačo kuhamo list žajblja, špinača ne bo tako ostrega okusa. Sadimo ga jeseni na dobro razrahljano zemljo, v luknjo za sajenje pa damo dober kompost. Grm ali dva gotovo zadoščata.
Materina dušica
Kar se toplote tiče, so njene zahteve podobne kot pri majaronu. Sicer je materina dušica mnogo manj občutljiva. Če zima ni le prehuda, prezimi tudi če ni pokrita. Rada ima suho, sončno rastišče in najraje peščena tla. Sejemo jo marca ali aprila na prosto, sadike pa presajamo jeseni na 25 do 30 cm razdalje.
To plemenito zelišče uporabljamo na podoben način kot majaron in šetraj pa tudi kot čaj ali krepčilni dodatek kopelim.
Ožepek
Deležen naj bo enake nege kot žajbelj in tudi sadimo ga prav tako. Sicer je ožepek nezahteven, četudi ga pozimi moramo pred mrazom zaščititi. Režemo ga pred cvetenjem. Je fino aromatičen in uporabljamo ga na podoben način kot šetraj. Ne veliki, temnomodri lati cvetja so ne le lep okras vrtu, temveč tudi priljubljena čebelja paša.
Citronska melisa
Je priljubljena kot dodatek solati, zeliščnemu maslu, tako sušena kot sveža pa tudi kot čaj. Razmnožujemo jo jeseni ali spomladi z delitvijo. Če postanejo grmiči preveliki, jih pomladimo tako, da jih raztrgamo in posadimo na novo. Rade se preveč razrastejo, plevel pa ne morejo postati.
Obravnavali smo le nekaj značilnih začimb in zelišč, ljubeznivih pomočnikov, ki prinašajo človeku zdravje. Kot zdravniki v vrtu in kuhinji zaslužijo našo posebno hvaležnost in pozornost.

Preparat svetih treh kraljev
Po 3o gramov Aurum metallicum D 2 Weleda
Kadilo (Olibaum) Weleda in
Gummi resina Myrrha
Sestavine v porcelanskem možnarju fino stremo. V tak prah dodamo 50g deževnice in 50g glicerina iz organskih maščob (Weleda), tako, da nastane emulzija (koloid)
Ta emulzijo lahko uporabimo takoj ko je pripravljena, uporabna pa je leta dolgo. Hranimo jo v steklenem kozarcu, ki je tesno zaprt na hladnem in suhem mestu.
Izdelava
Pet kubičnih centimetrov emulzije, ki smo jo pripravili kot zgoraj opisano, mešamo eno uro v približno osmih litrih kot roka tople deževnice ali vode iz ribnika, ki je dobila dosti sonca. Posoda, naj bo po možnosti lesena, ne sme biti iz kovine. Meša se tako, da se tekočina dobro vrtinči in sicer v eno in v drugo smer podobno kot preparat 500. Pri mešanju mislimo na to, kar naj bi škropljenje omogočilo, torej prosimo za zaščito proti zlu.
Preparat škropimo takoj ko je tako zmešan na dan Svetih treh kraljev, 6.1. popoldne.
Preparat škropimo tako, da naredimo okoli kmetije magični krog. Obidemo vso mejo kmetije in najmanj vsakih 50 m poškropimo z enim curkom proti sosedovi parceli. Po izkušnjah potrebujemo za 1 kilometer meje dva litra tekočine.
Pripomba:
Na drugem mestu je o preparatu svetih treh kraljev zapisano:
Te tri posvečene substance so dar v znak, da človek priznava delovanja duhovnih bitij na zemlji. Dar je obenem prošnja božji triniteti za pomoč pri našem delu, ki deluje tako, da se bitja zla čutijo prepoznana in ne stopajo v magični krog, ki ga s preparatom naredimo.
Ko pripravljamo in škropimo preparat to v sebi hvaležno premišljujemo.

R.S.: „Vrednota namreč je predvsem to, kar dela posameznik,
kar posameznik ustvari, kar je posameznik pripravljen žrtvovati.
In vrednota je to, kar si posameznik pridobi kot sposobnost prenašanja razočaranj.“
NOVICE IZ SVETA
Genska tehnika v kmetijstvu: super pleveli se širijo
Od uvajanja genske tehnike v kmetijstvu je poraba pesticidov v Ameriki močno porasla. Uporaba ge
nsko spremenjenih rastlin izziva pojav tako imenovanih super plevelov, ki so na herbicide odporni. Posledica so vse višji stroški za večjo porabo kemikalij in seveda vse večje zastrupljanje okolja.
BIO se povečuje tudi v ZDA
V zadnjem letu se je prodaja ekološke hrane v ZDA povečala za 7,7 %, največ pri zelenjavi in sadju, nekaj manj pri mleku. Ustrezno se povečuje število delovnih mest tako pri proizvodnji, predelavi in prodaji ekoloških živil.
Ekološko kmetovanje je priložnost za Evropo
V sodelovanju z mađarskim ministrstvom za kmetijstvo in združenji Biokontroll Hungaria in Magyar Biokultura je IFOAM (International Federation of Organic Agriculture Movements) s skupino pooblaščencev EU ter člani mađarskega predsedništva EU organiziral v dvorcu Godollo pred Budimpešto 5. Evropski kongres ekološkega kmetijstva. Moto kongresa je bil: Ekološko kmetijstvo je priložnost za Evropo. V delavnicah in diskusijah so posebej obravnavali teme: Bodočnost GAP po letu 2013, Nacionalni akcijski načrti za ekološko kmetijstvo, Predelovalna industrija ekoloških živil kot gonilna sila razvoja kmetijstva, Trendi in perspektive: lokalna predelava in prodaja.
Delavnica: predpisi v zvezi z BIO.
Management za kvaliteto firme Alnatura in odvetnik Hanspeter Schmidt vabita 24.11.2011 na po vrsti 13. enodnevno delavnico s temo: Novosti v predpisih v zvezi z ekološkimi proizvodi. Več pod hps@hpsex.de.
V trgovine z zdravo hrano več kvalificiranih prodajalcev. Zveze trgovin, ki prodajajo zdravo hrano na veliko in malo, vključene v treh nemških združenjih so izdelale vsebine za dodatno šolanje prodajalcev v trgovinah z zdravo hrano. Prodajalci polagajo izpite pri gospodarski zbornici.
Prehranjevali se bomo ekološko – ali pa sploh ne. Knjiga »Food Crash«
Industriji podobno kmetijstvo ne rešuje svetovnega problema lakote, temveč lakoto ustvarja. Soodgovorno je za uničenje narave in temeljev preživetja milijonov kmetov širom sveta.
Predsednik Zveze ekoloških kmetov Nemčije, Dr. Feliks princ zu Löwenstein, je avtor knjige, ki je poziv k uporu proti s strani politike podprti, s strani industrije organizirani razprodaji globalnih temeljev preživetja, obenem pa nakazuje procese transformacije, ki jih je potrebno uvesti, da bi z ekološkim kmetovanjem spet prešli na zanesljiv, trajnosten način dela z naravnimi danostmi. Teza, ki jo postavlja glasi: Prehranjevali se bomo ekološko – ali pa sploh ne. Več pod
http://www.droemer-knaur.de/buecher/FOOD+CRASH.7768538.html.
Za kontrolo ekološke kvalitete le najodličnejši laboratoriji dovolj dobri.
Redne kontrole na vsebnost pesticidov v monitoringu sadja in zelenjave ekološke kvalitete, smejo v Nemčiji po pooblastilu zveze trgovin z zdravo hrano opravljati le najodličnejši laboratoriji, ki dokažejo posebno ekološko kompetenco. Laboratoriji se morajo vključiti v postopek dokazovanja usposobljenosti s skritimi vzorci.
Zveza potrošnikov Foodwatch ima več kot 20.000 članov
Zvezi Foodwatch se pridružuje vedno več potrošnikov saj spoznavajo: Le v medsebojnem povezovanju potrošnik proti interesom industrije lahko uveljavlja svoje interese.
Pohodništvo proti genski tehniki
Joseph Wilhelm, ustanovitelj trgovinske verige Rapunzel je v pohodniški iniciativi proti genski tehniki na področju kmetijstva prehodil s privrženci leta 2009 pot od Berlina do Bruslja in predal tam 130.000 podpisov proti genski tehniki. Letos, od 1. do 16. oktobra bo akcijo z mnogimi prijatelji iz Amerike, ponovil v pohodu od New Yorka do Washingtona.
Vodnik do zdrave hrane
Nemška pokrajina Berlin-Brandenburg je izdala knjižico, v kateri je v 14 rubrikah 350 naslovov ekoloških kmetij, ki svoje pridelke tudi prodajajo, ponudnikov abonmaja zabojčkov z ekološko zelenjavo, naslovov ekoloških tržnic, ekoloških gostišč, trgovin z ekološkimi oblačili in zdravo hrano. Knjižica opozarja na to, da je odgovoren konzum skoraj na vseh področjih življenja mogoč, pa tudi, da ima potrošnik s podpiranjem ekološkega, regionalnega kmetijstva in nakupom sezonske zelenjave na razvoj pridelovanja zdrave hrane odločilen vpliv. Knjižico sofinancira nemško Zvezno ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in zaščito potrošnikov.
Neodvisni znanstveniki zahtevajo:
Pridelovanju ekoloških semen moramo posvetiti več pozornosti.
Semenarstvo se koncentrira v rokah peščice multinacionalk. S tem je povezana nevarnost odvisnosti pa tudi še večja izguba pestrosti kulturnih rastlin.
Domäne Oberfeld je civilna iniciativa s sedežem v Darmstadtu. Drugič vabi letos na dialog o bodočnosti kmetijstva z naslovom: Prevzemimo odgovornost za kmetijstvo – regionalno in po vsem svetu.
Srebrno odlikovanje za nove ideje
Za dolgoletno zgledno delo na področju ekološkega kmetovanja in za zanimive ideje prodaje malih in velikih kravjih akcij z rendito v obliki biološkega sira, je bila ekološka skupnost Altenschlirf iz pokrajine Hessen v Nemčiji odlikovana s srebrnim odlikovanjem. V skupnosti živi 120 pomoči potrebnih prizadetih, ki se vključujejo v delo v 12 različnih praktičnih delavnicah, pa tudi z Demeter kmetovanjem.
Vir Revija Ekologija in kmetijstvo 3/2011, Demeter Info
VABILA – OBVESTILA
8.10.2011 sobota jesensko srečanje za izdelovanje preparatov
Za zainteresirane začetnike bo ob 9.30. uri predavanje o preparatih. Praktično delo od 13h. Prosim, da pridejo popoldne tudi izkušeni člani AJDE, da bi vodili posamezna dela. Enkratna udeležba na seminarju (teorija in praksa) je pogoj za preskrbo s preparati. Te moramo za ohranjanje plodnosti Zemlje čim več uporabljati. Kdor še ni bil, naj na predavanje le pride. Prinesite nabrana zelišča, posebej kamilice in ne pozabite posodic in stekleničk za preparate! Enostavno kosilo bo. Dobrodošle doma narejene predjedi, sadje, sokovi ali poslastice za skupno mizo.
Prinesite naprodaj svoje izdelke in kaj posebno lepega za razstavo.
6.-9.10.2011 Sejem narava in zdravje
Ker slavimo 20 letnico obstoja, bomo na sejmu prisotni. Vse dni med 9. in 18. uro, nas najdete na stojnici št.21 v vhodni dvorani. Vabimo člane, da sodelujejo pri dežurstvu in tudi, da prodajajo svoje pridelke. Prijavite se na tel. 01-7540743 ali 041 444722.
15.10.2011 ob 10. uri sobota Izdelovanje zdravila proti boreliozi. Zberemo se pred osnovno šolo v Borovnici. Od tam se odpravimo s Frančiško Pirnar in Rudijem Cerkom najprej do rastišča ščetice. Ko jo izkopljemo, nas bo Frančiška naučila izdelovanja zdravila, kot ga izdeluje sama po receptu iz knjige Naravno zdravljenje borelioze Dr.Stohla. Potrebne so vnaprejšnje prijave.
22.10.2011 sobota Srečanje s člani društva AJDA Pomurje na Gorenji Trebuši
Zbiramo se med 9. in 10. uro. Ob 10. uri predavanje Mete Vrhunc Etri, od kod so energije življenja s katerimi delamo, kako jih razumeti. Po evritmiji in skupnem kosilu ogled posestva in sajenje dreves, jagodičevja in cvetja. Priporočamo se za viške rastlin iz lastnih vrtov.
24.10.2011 ob 10. uri ponedeljek Izdelovanje zdravila proti boreliozi. Zberemo se na centru društva na Vrzdencu. Potem, ko bomo ščetico našli in izkopali, nas bo Frančiška učila izdelovanja zdravila.
Po skromnem kosilu dan prostovoljnega dela za društvo.
