Brokoli iz biodinamičnega žlahtnjenja
Thomas Heinze, član biološko-dinamične iniciative za semenarstvo, je po desetletnem žlahtniteljskem delu prijavil v uradno sortno preverjanje svojo sorto brokolija. Za biodinamične vrtnarje in nasprotnike genske tehnike je brokoli simbol, saj je vedno znova v centru trenj v zvezi s poskusi patentiranja in mikrobiološkimi žlahtniteljskimi prijemi. Biološke in biodinamične semenarske iniciative danes že težko najdejo sorte, ki še niso žlahtnjene z metodami, ki so vsaj sorodne z gensko tehniko. Onstran hibridov obstaja danes pri brokoliju le še ena sorta, ki oblikuje bodočnosti sposobna semena. Nova sorta, ki dobi svoje ime šele po registraciji, je idealna za jesensko pridelavo. Na razpolago bo pri biodinamični semenarski iniciativi Bingenheimer Saatgut.

Proizvodnja ekološkega bombaža je donosnejša
Pridelki ekološkega bombaža so količinsko gledano nižji kot pri gensko spremenjenih sortah. Manjši proizvodni stroški pa predstavljajo tako visoke prihranke, da je pridelovanje ekološkega bombaža donosnejše. Tako kažejo rezultati dolgoročnega poskusa, ki ga je vodil v svetu največji ekološki inštitut FIBL iz Švice v Indiji v sodelovanju z lokalnim združenjem kmetov bioReAssociation. Uspeh pri bombažu je vedno močno odvisen od vremenskih razmer. Pridelovanje bombaža je, kar se tiče uporabe pesticidov in potrebe po umetnem namakanju, med najbolj intenzivnimi kulturami. V Indiji je 99% površin z bombažem, zasejanih z gensko spremenjenim bombažem. Ekoloških pridelovalcev bombaža je le 0,6 %. V poskusih od leta 2007 – 2010 kaže Ekološka pridelava bombaža sledeče rezultate: pridelki so za 14% nižji, proizvodni stroški za 38% nižji. Ekološki bombaž je torej mogoče pridelovati z manj kapitala. To predstavlja manjšo odvisnost od kreditov in manjšo nevarnost, da kmetje zabredejo v dolgove. Tudi pri soji in pšenici je ekološka pridelava pokazala na eni strani sicer za 7 oz. 15% nižje pridelke, stroški pridelave pa so bili kar za 66 oz. 49% nižji. Rentabilnost je pri ekološki pridelavi torej občutno višja.

Kjer tečeta med in mleko
Prebivalec ZR Nemčije popije letno 54 litrov mleka. Če temu dodamo 58 litrov napitkov iz mleka in jogurt, 5,9 kg masla, 5,6 kg smetane in 23 kg sira, je to, preračunano po osebi, letno 335 litrov mleka.
Na nemških kmetijah je skupaj 4,19 milijonov krav, od tega 14.961 na 439 Demeter kmetijah.
V skupnem obsegu prodaje ekoloških živil predstavlja iztržek za mleko in mlečne izdelke 20,4 %.
V Nemčiji je približno 70.000 čebelarjev, ki imajo od ene pa do 1000 čebeljih družin. V povprečju ima nemški čebelar 7,3 panje. Med čebelarji je okoli 2000 poklicnih čebelarjev. Po smernicah Demeter čebelari v Nemčiji približno 70 čebelarjev.
Pridelek medu je v Nemčiji glede na vreme od 15.000 do 25.000 ton letno. To je le 20% letnega konzuma, saj v povprečju porabi letno vsak prebivalec Nemčije 1,3 kg medu.
30.000 protestnikov v Berlinu
Dogodilo se je že 18. januarja. 70 traktorjev in množica zaskrbljenih se je zbrala v Berlinu pred vladno palačo in zahtevala konec agrarne industrije, zahtevala je ekološke in socialne reforme in podporo kmetijstvu kmetov. V protestu so sodelovali somišljeniki iz Evrope in Afrike, ki so opozarjali na globalne posledice agrarne politike, na fatalne posledice genske tehnike, izgubo kulturnih rastlin in nevarnosti, ki jih prinašajo agrarne tovarne. Zahtevali so svobodo pri izbiri in trgovanju s semeni, opozorili na nevarnosti, ki jih prinaša sporazum o prosti trgovini med Evropo in Ameriko. Več na www.wir-haben-es-satt.de

Eko v Nemčiji
Nemčija ima 23.484 ekoloških kmetij. To je 8,2% vseh nemških kmetij. V letu 2013 se je preusmerilo v ekološko pridelavo 452 kmetij. Promet z ekološkimi živili se je v Nemčiji v letu 2013 povečal za 7,2%.

Demeter v svetu
Držva št. Certificiranih – Demeter kmetij – certificirane b-d površine
Nemčija – 1.431 – 68.193 ha
Italija – 325 – 9.300 ha
Francija – 420 – 8.500 ha
Madžarska – 17 – 7.244 ha
Egipt – 131 – 7.190 ha
Indija – 403 – 5.824 ha
Avstrija – 175 – 5.584 ha
Holandija – 122 – 5.097 ha
Velika Britanij – 47 – 4.990 ha
Švica – 250 – 4.150 ha
Skupaj v svetu pa: 4.800 – 153.246 ha

Po študiji, ki sta jo izdelala FIBL in IFOAM je bilo leta 2012 v svetu 1,9 milijonov certificiranih ekoloških kmetij v 164 državah s skupaj 37,5 milijonov hektarov površin. Trend: v porastu.

Na švicarskih travnikih in pašnikih bo spet več avtohtonih krav
Dr.Anet Spengler, ekspert za govedorejo pri raziskovalnem inštitutu FIBL je prejela na letnem kongresu švicarskih ekoloških kmetov priznanje in odlikovanje za pomemben prispevek k odločitvi, da se bo na švicarskih alpskih travnikih in pašnikih v bodoče paslo v ekološki reji spet več pokrajini prilagojenih krav. V ospredju ekoloških kmetov bo pri tem ponovno življenjska produktivnost živali, torej količina mleka in število telet v odnosu na dolgoživost živali, s tem povezana pa tudi dobra možnostjo selekcije na kmetiji in kvaliteta mleka.