MIHAEL

Duh zmagoviti

prežemi s plamenom nemoč

duš neodločnih

samoljubje sežgi,

sočutje zaneti.

Nesebičnost

kot tok da življenju

človeštva postane vir

novega rojstva v duhu

Dr.R.S.

  Mihael, vtisni tvojo moč, pogum tvoj v srca naša!

      Poti v človeka dostojno prihodnost

                                si ne odstremo v boju s sulico in mečem

    pač pa s prepoznavanjem orodij zla in

  doslednim odrekanjem zlu.

       Izdaja: Društvo AJDA, 1354 Horjul, Vrzdenec 60, tel. 01 7540743

www.ajda-vrzdenec.si

ŽIVIMO S KOLEDARJEM DUŠE

Izreke prebiramo in premišljujemo zjutraj in zvečer v tednu, za katerega velja

27 – 6.-12. oktober

In meines Wesens Tiefen dringen:

Erregt ein ahnungsvolles Sehnen,

Daß ich mich selbstbetrachtend finde,

Als Sommersonnengabe, die als Keim

In Herbstesstimmung wärmend lebt

Als meiner Seele Kräftetrieb.

V globine bitja mojega prodreti:

Slutnje polno hrepenenje se vzbudi,

Da zdim se, ko se opazujem,

Kot Sonca poletnega darilo,

Ki ogreváje v jesenskem vzdušju

Zdaj kot kal živi

Kot duše moje sil spodbuda.

NAROČIMO BIODINAMIČNE SADIKE SADNEGA DREVJA

Ob obisku biodinamične drevesnice Omezzoli v Riva del Garda smo se dogovorili,

• da biodinamične sadike sadnega drevja lahko naročimo. Gospod Omezzoli nam jih pripelje do Nove Gorice, kjer jih lahko prevzamemo.
• Ob dobavi bo pri Društvu AJDA Goriška. predavanje o biodinamičnem sadjarstvu.

      Kdaj sadike pridejo in kdaj bo predavanje danes še ne vemo.

Naročila za sadike Rudi Cerk ŽE sprejema

in sicer do 25. oktobra na elektronski naslov klara.cerk@gmail.com

Naročilo naj zgleda približno takole: Priimek in ime_____ naslov, telefon____

Naročam ___kom  (jablano/ hruško/ breskvo…), in sicer semenjak ___ let star/ vegetativno na podlagi___. Sorta naj bo zgodnja / srednje zgodna/, pozna, sladkega/ kislega okusa

V orientacijo si oglejte spletne strani drevesnice: www.vivaiomezzolli.it

Divja ščetica PROTI BORELIOZI

Divja ščetica (Dipsacus Sylvestris) je dvoletna rastlina, ki raste na globoki podlagi, ki je bila prerahljana in nato pozabljena, kot so robovi novozgrajenih cest in poti, na sončni glineni podlagi. Zdravilne so korenine enoletne rastline. Če jo sejemo na vrtu sami, bodi to spomladi na dan za korenino, ko je Luna pred ozvezdjem Bika, Device ali Kozoroga, saj uporabimo za naše zdravilo korenino. Najboljši čas za izkopavanje zdravilnih korenin je po prvem letu rasti v pozni jeseni ali pozimi na dan za korenino po koledarju M. Thun zjutraj pred sončnim vzhodom, v času mladega Meseca.

Ščetica ima bodeč videz, vendar ne spada med osate. Bodičaste so listne površine, ne pa tudi robovi. Posebno ostre so kot zobje zavite bodice hrbtne žile. V prvem letu je zimzelena, nasproti stoječi listi tvorijo močno rozeto, ki zbira energijo v korenini.  V začetku drugega leta požene sredi aprila do dveh metrov visoko razvejano steblo, ki naredi številne bodičaste cvetove. Za to porabi vso energijo, ki je bila uskladiščena v korenini, zato korenina v drugem letu nima več zdravilnih učinkovin. Socvetje je jajcu podobno. Na njem najprej zacveti pas drobnih  vijoličastih cvetov ob «ekvatorju«, nato pa se cvetovi razcvetajo v kolobarjih drug za drugim proti »poloma«. To nas spominja na obročasto reakcijo na koži pri okužbi z borelijo. 

Značilen za celotno rastlino je izrazito grenak okus .Tradicionalna kitajska medicina jo označuje kot »blago toplo«, kar pomeni, da pospešuje presnovo in razgiba energijo Či. Grenak okus deluje odvajalno, razstrupljevalno, protivnetno. V majhnih odmerkih spodbuja prebavo. Sladka komponenta rastline tonizira in izravnava, ostra komponenta pa spodbuja potenje, sprošča blokade, razgiba življenjsko energijo Či in kri. Krog njenega delovanja so ledvica in jetra. Ščetica preprečuje osteoporozo, preprečuje prezgoden porod, zavira razvoj streptokoka pljučnice in krepi uterus. Tradicionalna kitajska medicina jo uporablja v mešanici z drugimi učinkovinami. Avtoritete naravnega zdravljenja zahodnega sveta priporočajo pri zdravljenju borelioze ščetico brez dodatkov.

Priprava tinkture 

Korenine ščetice kopljemo po prvem letu rasti, ko rastlina še ni delala stebla in cvetov na dan za korenino v času za presajanje v zimskem času, najpozneje do začetka aprila. Rozeta je takrat lepo oblikovana in zimzelena. Razvejano korenino previdno očistimo, da ne poškodujemo povrhnjice, saj vsebuje prav ta največ učinkovin. Očiščene korenine drobno narežemo in damo v kozarec z navojem. Poln kozarec prelijemo z žganjem, dobro zapremo in pustimo na toplem mestu. Po treh tednih tinkturo precedimo. Matthew Wood, avtoriteta na področju naravnega in tradicionalnega zdravljenja priporoča pri boreliozi po tri kapljice te tinkture trikrat dnevno. Kura naj bi trajala 3-4 tedne in ponovili naj bi jo še po tri dni zapored v sledečih 12 mesecih, da bi preprečili vsakomesečno razmnoževanje borelij. Rezultati njegovega zdravljenja so bili izjemni.

Dr. Storl, ki je boreliozo sam prebolel in pravi, da so te količine prenizke. Pri lastnem zdravljenju je jemal po eno jedilno žlico tinkture trikrat dnevno, pol  ure pred jedjo. Jaz sama sem bila zaradi posledic okužbe z borelijo invalidsko upokojena in zdravljenja, ki jih ponuja naša običajna medicina, mi niso pomagala. Ko sem izvedela za ščetico, sem si tinkturo sama pripravila in sledila  navodilu dr. Storla. Jemala sem po eno jedilno žlico tinkture iz ščetice trikrat dnevno pred jedjo, tri mesece. To zdravljenje je bilo uspešno.

Pogosto se pri jemanju tinkture stanje začetno poslabša. Pojavijo se bolečine pa tudi  izpuščaji. Nato sledi izboljšanje.

Za zdravljenje borelioze razen alkoholne tinkture lahko uporabimo tudi čaj iz korenin ščetice ali zdrobljene korenine ščetice v medu.

Priprava čaja: Čajno žličko zdrobljene korenine na hitro prevremo, po 10 minutah precedimo in pijemo tri skodelice na dan, pol ure pred jedjo.

Prašek z medom je primeren predvsem za otroke, naredimo pa ga takole: Za vsak dan posebej si zmešamo čajno žličko drobno zdrobljene korenine ščetice z dvema čajnima žličkama medu. Uživamo po eno žličko trikrat dnevno, pol ure pred jedjo.  

Dr. Storl opozarja na pri nas že dokaj pozabljen odnos do stvari, na to, da moramo biti z vsemi čuti prisotni pri jedi in hrano uživati. Tudi naš odnos do rastlin mora biti podoben. Ajurveda uči, da se je treba rastlini približati s spoštovanjem in jo prositi za pomoč. Po prepričanju indijanskih šamanov nas zdravi duh rastline in ne snov. 

Posamezne sestavine ščetice so raziskali predvsem v tradicionalni kitajski in japonski medicini, manj pa v zahodni medicini. Tradicionalno so jo uporabljali pri zdravljenju putike, artritisa,  vodenice, revme, zlatenice, pri žolčnih težavah, pri dermatozah, aknah  in v novejšem času pri boreliozi.

Že grški zdravnik Dioskorides  je priporočal  kremo iz ščetice za zdravljenje aken.

Italijanska ljudska medicina priporoča za izločanje urina in čiščenje organizma  prevretek 2g korenin v 100 ml vode. Vsako jutro spijemo na tešče majhno skodelico tega prevretka.   

Zdravnica iz Dunaja poroča, da je pozdravila zelo občutljivega otroka z vodo, ki se nabira med listi ščetice.

O zdravilnosti te rastline pričajo tudi številni drugi primeri. V naših priročnikih ščetica kot zdravilna rastlina ni omenjena. 

                                                                                              Frančiška Pirnar

NOVICE IZ SVETA

Bio  živila še enkrat mnogo boljša

Študija, v okviru katere so opravili analizo 343 vzorcev ekološko in konvencionalno pridelanih živil je pokazala, da je v ekoloških pridelkih 87 % manj nitritov, 30 % manj nitratov in 48 % manj kadmija, zato pa 60% več zdravilnih antioksidantov. Z drugimi besedami povedano, pomeni to tudi, da ob prehranjevanju z ekološkimi živili zaužijemo toliko antioksidantov več, kot bi jih zaužili sicer z dodatno eno do dvema porcijama sadja in zelenjave na dan! Študija jasno pobija rezultate študije, opravljene po nalogu UK Food Standards Agency  iz leta 2009, ki glede na način pridelave kao ni našla niti v substancah niti v prehransko fizioloških učinkih razlik med konvencionalnimi in ekološkimi živili.

Uporabo glifosata omejujejo

Zvezni nemški urad za zaščito potrošnikov in varnost hrane v Nemčiji je drastično omejil uporabo herbicida glifosat. In kako je pri nas?

Uporaba pesticidov v kmetijstvu se povečuje

PAN, zveza, ki spremlja uporabo pesticidov v Nemčiji, je maja objavila podatke, po katerih se je poraba pesticidov zadnja tri leta povečevala za 7,5% letno. V zadnjih desetih letih se je povečala ne enakih kmetijskih površinah za tretjino, od 34678 ton letno na 45527 ton letno. To lobistom koncernov, ki strupe proizvajajo, še vedno ni dovolj. Masivno lobirajo proti v Evropi sprejeti prepovedi posebej nevarnih strupov. Pri tem argumentirajo z neutemeljenimi trditvami, ki jih dobro poznamo iz lobiranja za posevke gensko spremenjenih organizmov: da se bo produktivnost v nasprotnem primeru zmanjšala, da se bo zmanjšala konkurenčnost in bo kmetijstvo zaostalo za razvojem. Le zakaj so tako uspešni? Kot da ljudje pozabljamo uporabljati svoj razum in odtehtati svoje početje pred moralno instanco srca.

Bruseljski kaos

Kmet, ki je prišel s svojim traktorjem v Bruselj na demonstracije, se je, ko se je pred mogočnimi stavbami srečal z gospodi v oblekah in kravatah vprašal: kdo so ti ljudje in kaj le imajo opraviti z nami in našimi kmetijami? Upravičeno vprašanje, ta Bruselj namreč odloča o tem, kaj kmetje na poljih in v svojih hlevih danes sploh lahko delajo in česa ne smejo delati.

EU politika je kompleksna

Če vstopimo v to bruseljsko vesoljsko ladjo, razpravljajo v eni dvorani o kontroli bank, v drugi o vprašanju beguncev, v naslednji o smernicah za kemikalije in na koncu koncev tudi o skupni kmetijski politiki. Bruselj se lomi pod bremeni nujno potrebnih odločitev in skoraj nemogoče je doseči pripravljenost, da ta megalomanski aparat prisluhne našim problemom.

Posameznik nima nobene možnosti, tudi zastopnik nemških Demeter kmetov komaj. Zanimive so samo tiste organizacije, ki so aktivne v vseh državah članicah EU in se zavzemajo za vseevropske interese. To je razumljivo. Zato se kmetje vseh ekoloških združenj skupaj s predelovalci in trgovci eko živil, s kontrolnimi ustanovami in znanstveniki povezujemo v evropski skupini mednarodne organizacije za ekološko kmetijstvo (IFOAM). Tako je možnost, da nam prisluhnejo, večja.

V primerjavi s problematiko na nivoju posameznih držav je bruseljska resničnost mnogo bolj kompleksna. Če se kot Nemec v Berlinu pogovarjaš o posledicah političnih odločitev, si v razgovoru lahko ustvariš pregled nad celoto Nemčije. Na nivoju Evrope za vso Evropo tega nihče ne zmore. Če ima nekdo dober pregled nad situacijo v petih, morda desetih evropskih državah in lahko posledice političnih odločitev Bruslja za te tudi oceni, je to že zelo dobro. Toda dve tretjini Evrope še vedno manjkata.

Bruselj je v svojih odločitvah vezan na informacije, ki jih prejme. Za to ustanavlja svoje strokovne in svetovalne skupine. Seveda pa je nenehno na udaru izjemno močnih lobistov interesnih skupin gospodarstva, ki vrivajo nenehno svoje argumente, ne le enostranske, temveč pogosto tudi neresnične. Kako naj sploh pride do realnih predstav?

Sezonski vrtovi

Kmetija Oberfeld oddaja že pet let meščanom sezonske vrtove. Kaj pa to pomeni?

Kmetija pripravi zemljo, zaseje ali zasadi vse površine in jih nato razdeli v parcele. Pri tem je vsaka vrsta zelenjave zasejana ali zasajena na veliki njivi v dolgih vrstah, ena zraven druge. Meje parcel so potem prečne na vrste, tako, da ima vsak vrt po 4 dolžinske metre vsake zelenjave. Kmetija daje svojim vrtičkarjem na razpolago orodje in vodo za zalivanje, vrtičkarje pa tudi izobražuje z informacijami v obliki elektronske pošte in tedensko enim razgovorom ali predavanjem na kmetiji.

KMETIJSTVO JE NAŠA SKUPNA STVAR

O skupnih dobrinah govorimo tam, kjer ljudje naravna bogastva materialne ali nematerialne narave skupno uporabljajo in ohranjajo. Ali postane nekaj skupno dobro je najprej odvisno od tega, ali se neka skupina ljudi zave, da je od teh naravnih bogastev odvisna in jih hoče uporabljati trajnostno. S tem ciljem se posamezniki povežejo in določijo pravila o dostopu in uporabi. Skupnega dobra, skupnih dobrin ni, ustvariti jih je treba!!

“ Brez ljudi, ki skupaj zanje skrbijo, skupnega dobra ni”, pravi zgodovinar Linebaugh. Odločilna dimenzija skupnih dobrin je skupni proces, skupna odločitev, narediti nekaj za skupno dobrino in jo kot tako ohranjati. S tem se odpre lastniška dimenzija onstran privatne ali državne lastnine, ki pa kljub temu ni nikogaršnja, ni tako, da zanjo ne bi nihče skrbel in bi jo lahko kdorkoli kakor hoče uporabljal. Drugače rečeno:  pravice do uporabe so časovno omejeno dodeljene skupnosti, namesto da se neomejeno in trajno razpolaganje z njimi dovoli posameznikom. Za to pa ni uhojenih receptov, potrebna je dosledna usmeritev glede na karakter vsakokratne naravne dobrine, glede na prostorske, socialne in ekološke razmere in glede na  ljudi, ki so se v ta namen združili.  Skupno dobro je tako utemeljeno predvsem na komunikaciji, kooperaciji, zaupanju in odgovornosti posameznika.

Ideja skupnega dobra ima v primerih skupnih pašnikov, semen in pravic do vode globoke korenine v kmetijstvu. Ideja pa ni relikt preteklosti, temveč pomemben element oblikovanja bodočnosti, kot to formulira Elinor Ostrom, ena najpomembnejših raziskovalk skupnega dobra, leta 2009 tudi Nobelova nagrajenka za gospodarstvo. Iz raziskovalnega dela o skupni uporabi omejenih naravnih bogastev v svetu, je formulirala principe konstrukcije trajnostne uporabe skupnega dobra in je dokazala, da je lokalna samoorganiziranost pogosto boljša od državne uprave, oziroma kontrole zaradi privatne lastnine.

Skupno dobro v praksi

Biološko-dinamično kmetovanje je idejo skupnih dobrin ponovno oživilo že v 60 letih. Iz razumevanja, da plodna zemlja ne more biti blago, ki se ga lahko izposoja ali prodaja, temveč je temelj preživetja vseh ljudi, iščejo biodinamiki nova pravila za lastništvo in uporabo zemlje. Na več nivojih so se oblikovale kmetije v skupni lastnini ali v tem podobnih strukturah. Bazo predstavlja prenos zemlje iz privatne lastnine v skupinsko odgovornost. Na teh kmetijah se oblikujejo skupnosti, v katerih več posameznikov prevzame skupno odgovornost za ohranjanje zemlje in razvoj kraja. Obenem ustvarjajo marsikje možnosti za aktivno vključevanje prebivalcev iz okolja v razvoj kmetije.

Zanimivi primeri

Kulturlandgenossenschaft – glej www.kulturland-eg.de

Biobodengesellschaft der GLS Bank – glej www.gls.de

Regionalwert AG Freiburg – glej www.regionalwert.de

Terre de Liens – glej  www.terredeliens.org

Initiative 2000 qm – glej www.2000m2.eu

Zagotavljanje plodne zemlje in prostora za procese skupnega dobra. je tudi v bodoče centralna naloga. Nujnost zagotavljanja plodne zemlje je tako preprosta kot eksistencionalna stvar. Plodne zemlje – lokalno ali globalno – zemlje, ki jo je mogoče plačati, se ne dobi zlahka. Da bi ostali delovanja sposobni in plodno zemljo izluščili iz trženja ter jo ohranili za ekološko kmetovanje, so zato nujno potrebne uporabne ideje, modeli in gibanja. Takih poskusov je širom Evrope veliko. Kar se v teh misli in razvija, si je vedno znova dobro ozavestiti, reflektirati, povezovati in v duhu kampanje oblikovati tako, da se lahko dobro izrazi.

Kmetijstvo je skupno dobro – toda le, če ga bomo kot tako oblikovali!

Na srečanju s tem naslovom v organizaciji GLS banke in sklada za bodočnost v Kasslu, se je marca letos zbralo 100 udeležencev, da bi skupaj razmišljali o vprašanju, kako bi kmetijstvo lahko preoblikovali v skupno dobro in pogledali, kje se to že dogaja? Na različnih področjih so ljudje namreč že razvili ideje in prakso za skupno uporabo temeljev našega preživetja. Zadnjih nekaj let nastajajo po svetu, predvsem v zvezi s pridelovanjem živil v okolju mest, ideje in iniciative, ki gradijo skupna dobra in procese pridelovanja spreminjajo. Primeri za to so  open source software, creative commons, Wikipedia, odprte delavnice, trgovine za izposojanje in menjavo, sindikati najemniških hiš ali urbani skupni vrtovi. Na kongresu sta se obe sceni srečali, da bi se posvetili skupnemu dobru na področju kmetijstva. Cilj srečanja je bila izmenjava izkušenj in medsebojna inspiracija. In to je uspelo.

Silke Helfrich je skicirala v uvodnem predavanju pojem skupnega dobra in procese skupnega dobra. Predstavila je Uwa Luebermanna iz iniciative Premium-Cola, ki je s svojim podjetjem za pijače običajne ekonomske „zakone“ postavil na glavo. Ta primer, pa tudi mnogi drugi, so udeležence navduševali. Izmenjava mnenj z mestnimi iniciativami skupnega dobra so popestrile znane biološko-dinamične teme, posredovale so pogum in veselje, posvetiti se tem nalogam. GLS Treuhand in Zukunftsstiftung Landwirtschaft sta poudarili svoj interes, pomagati kmetijstvu in sta z odprtjem procesa ustvarjanja projektov skupnega dobra vpeljala nove pojme in globalne perspektive. Kot že prej smatrata, da je zagotavljanje plodne zemlje za uporabo v duhu projektov skupnega dobra pa tudi spremljanje kmetij in projektov pri konkretnih vprašanjih uresničitve, prednostna naloga.

Poglejmo celoto

Uspešno povezovanje ekološkega kmetovanja in stabilnih socialnih oblik je v praksi pogosto odlika kmetij, ki odpira predstavo o drugačnih možnostih gospodarjenja. Možnostjo, ki se lahko prenaša na celotno gospodarstvo. Bistven element tega načina gospodarjenja je upoštevanje celote in zavest o celosti, ki naj bi jo v duhu vseh delili – namesto da jo neskončno seštevajo v korist posameznikov. Resnično drugače gospodariti pomeni kooperirati, zaznati konkretne potrebe vseh in deliti v smislu celote. Kako se to novo gospodarjenje oblikuje konkretno, tja v vso verigo pridelave, predelave, potrošnje, kako se, na primer, samoumevnost podjetnika spremeni, so vprašanja, ki jih je pri tem dobro zasledovati. V vseh projektih so potrebni ljudje, ki s tem, da imajo pregled nad celoto, prevzemajo posebno vlogo in so gonilna sila. Kako so ukoreninjeni ti ljudje v proces skupnosti in kako lahko razumemo podjetništvo, če se tipične vloge podjetnik/kupec ali proizvajalec/potrošnik spremenijo? Gospodarjenje na skupnem dobrem nas postavlja pred nove naloge. Zahteva, da razvijamo nove modele razmišljanja in da tvegamo, uresničevati perspektive, iz katerih se razvija kmetijstvo, pri katerem je plodna zemlja skupno dobro, v katerem se živila proizvajajo skupno odgovorno in se izvrši menjava paradigem, ki v celoti spremeni naše gospodarjenje, tudi v drugih vejah gospodarstva. V ospredju naj bo, da »delamo dobro«, in sicer na mnogih mestih in z različnimi cilji. Projektov skupnega dobra ni – narediti jih je treba.

                                      Annika Naegel in Matthias Zaiser, Lebendige Erde 5/14

Naša Mihaela Zahrastnik je izdala svoje čudovite pesmi.

Pesniško zbirko z naslovom: SLUTIM JO, POMLAD

lahko naročite neposredno pri njej na tel. št. 03 – 568 52 09

Sekcija za antropozofsko medicino vabi

na predavanje antropozofskega pediatra dr. Schwarza

v petek, 24.10.14. ob 16.30 uri v Waldorfsko šolo v Ljubljani

z naslovom OTROK V DRUGEM SEDEMLETJU, pomen pedagoških prijemov in umetnostna terapija v antropozofiji

Vesna Forštnerič, mag.farm.

Sporočila Belega orla

1.2.

Tihi, notranji glas vam posreduje vtise, ki vam pomagajo, prepoznati resnico, izluščiti pravi, resnični zven. Naučite se, biti mirni in tihi – naučite se prisluhniti.

2.2.

Razumite, da vas povsod obdajajo pomočniki – poslanci duhovnega sveta. Če vam okoliščine življenja vlivajo strah, naj vaše roke mirujejo naj vaš jezik molči; bodite tiho in pustite, da deluje skozi vas Božja volja. Tako se bo vse povsem harmonično obrnilo na dobro – tako, kot bi Bog to hotel.

3.2.

Če dovolite, da vas obvladujejo čustva, ki jih biča vihar, ovirate zakon Boga, da bi vplival na vaše življenje. Tako pogosto smo prisiljeni, da stojimo ob strani in gledamo, kako naše ljubljene sestre in bratje trpijo muke strahu in včasih jeze, četudi to trpljenje sploh ne bi bilo potrebno, če bi se le umaknili v tišino, da bi mislili, čutili in bili tista ena beseda – m i r .

4.2.

Za vse stvari obstaja kraj in obstaja čas – od Boga določen trenutek. Naučite se molčati, in če govorite, govorite z glasom ljubezni.

5.2.

Ne obupuj, moj prijatelj. V okviru možnosti nadaljuj svojo pot. Živi harmonično in spokojno in zaupaj. Živi vsako uro svojega življenja v tu in sedaj. Zavedaj se, da je Bog, ki te ljubi, prisoten.

7.2.

Živi, da bi služil svojemu bratu. Ne izpusti nobene priložnosti. da mu izkažeš svojo ljubezen. Išči vedno le dobro in preprečuj vsako misel uničenja.

 8.2.

Tako lahko je, soditi dela drugih. Zato, ljubi prijatelj, se skušaj vsake sodbe vzdržati. Če sodiš druge, obsodiš sebe. Trudi se, biti strpen, sevati iz svojega srca blago Kristusovo luč.

9.2.

Konflikti vladajo na Zemlji, ker je konfliktov polno človeško srce. Tako pogosto

so si aspekti materialnega in duhovnega življenja v nasprotju. Človek zato  trpi, je nemiren in boječ. Da bi našel srečo in zadovoljstvo, deluj v skladu z duhovnim zakonom, ki ga čutiš v najgloblji notranjosti svojega bitja.

11.2.

Nebeško kraljestvo ni oddaljena dežela. Od vas je odvisno, ali ga naredite za oddaljeno deželo, ali za neskončne lepote poln  notranji svet.

12.2.

V vašem svetu vladajo zmeda, nemir in nenehna zaposlenost. V našem svetu prevladuje mir.  Mir, zgrajen na ljubezni, pravičnosti in bratstvu. Kjer vladajo konflikti, duševnega miru ni. Kjer vlada duh, ki usmerja sile razuma, vladata mir in tišina.

13.2.

Mnogi mislijo, da je molitev in meditacija zapravljanje časa. Da čaka na nas

toliko praktičnega dela. Praktično delo pa pogosto ne vodi do pravih ciljev,

če ga ne vodita tišina in resničnost Kristusovega duha.

14.2.

Išči kraj tišine v središču svojega bitja. Jezus je rekel: Pusti vse in hodi za menoj! Mi ne mislimo, da bi morali zanemarjati svoje zemeljske naloge. Del vaše duhovne poti  in vaše vsakdanje discipline so. Mislimo pa, da se je treba vsakodnevno umakniti iz zunanjega sveta, od hrupa in konfliktov, da bi na kraju tišine in miru, onstran običajnih misli, našli resnico.

15.2.

Tvoj nižji JAZ, ki ti povzroča toliko težav, te pritiska k zemlji. Tvoj višji JAZ

je eno z neskončnim, večnim življenjem. Nauči se misliti, živeti in delati, zavedajoč se nenehne Božje prisotnosti.

16.2.

Ljubezen – enako kot svetloba – je velika zdravilna moč. Predstavljaj si mojstra,

ki je ljubezen sama. Ki je obenem človeški in Božanski. Človeški v svoji preprostosti, v svoji ponižnosti in v svoji bolečini. Božanski, kot Božji sin.

17.2.

Misli na nesebično, čisto življenje svetnikov. Ne dovoli svojemu ubogemu nižjemu razumu da bi argumentiral in trdil:«Takrat, pred nekaj stoletji, je bilo vse to lepo in dobro, danes pa to ne velja več«. Moderni svet potrebuje nujno in vse več svetih ali res zdravih ljudi.

18.2.

Napolni svoje življenje z Božjimi mislimi. Išči dobro, verjemi v dobro, zaupaj dobremu. Na svojega bližnjega in na ves svet misli vedno dobronamerno, blago in popustljivo. Rezultat te bo presenetil.

19.2.

Na mesto stisk in odvratnosti zaradi katerih trpiš, ki jih nosiš s seboj, ki jih vedno znova pogrevaš, oblikuj v sebi popolno božjo misel. Res je, da oznanjamo

evangelij popolnosti. Res je tudi, da se zavedamo, kako hudo je, če človek tega evangelija ne zmore uresničiti. Kako hudo je, če obtiči v svojih zmotah, v svoji zmešnjavi.

20.2.

Odloži vse sebične misli. Vneto pomagaj ljudem v stiski. Veseli se vsake priložnosti, da v tem času velike duhovne preobrazbe, priskočiš na pomoč.

Ostani pokončen in stvaren. Svoje delo opravljaj kot pravi brat, kot prava sestra. Poln ljubezni, poln miru.

21.2.

Če bi bil pripravljen, ravnati se po Božjih zakonih in bi razumel, da je tvoja usoda vtkana v učinkovanje teh čudovitih zakonov, bi se v tvojem srcu naselila spokojnost.

22.2.

Namesto, da bi mirno čakal, namesto da bi sledil notranjemu glasu

svojega višjega JAZa  in svojega duhovnega vodnika, zaradi strahu in pretirane vneme učinkovanje Božjih zakonov pogosto motiš. Z modro uvidevnostjo vadi neomajno upoštevati ta glas. Bodi potrpežljiv in dovoli Bogu, da prevzame vodstvo v vseh tvojih življenjskih okoliščinah.

23.2.

Ne išči nasvetov in vodstva iz posvetnih virov. Veliko strahu in nemira

bi si lahko prihranil, če bi prosil za pomoč iz duhovnih sfer. Išči kraj tišine in miru. Utrjuj gotovost, da deluje v tebi Božja moč.

24.2.

Včasih verjameš, da sta te Bog in duhovni svet pozabila. Da ne kažeta nobenega razumevanja za tvoje trpljenje, tvojo bolečino. Toda: bolečine in bojazni v tvojem srcu razumeta predobro. Dobro vesta, kaj potrebuješ. Pa tudi tisti so tu,

ki po Božjem zakonu za tebe skrbijo in te vodijo.

25.2.

Pozorno prisluhni glasu mojstra. Zaznaš ga v tišini svojega srca.

26.2.

Utihni. Vedi da SEM BOG. Človeku govori Bog  v tišini. Tam spozna človek resnico.

Ta se zrcali v njegovi duši. Če človek ne išče Božje volje, če ne moli, da se zgodi Njegova volja, če ostaja samovoljen, če pričakuje odgovor po svojih predstavah,

je zrcalna slika popačena. Miru v sebi ne najde.

27.2.

Najlepša molitev je tista, v kateri ne želiš ničesar za sebe temveč prosiš, da bi znal prepoznati Božjo ljubezen, moč in modrost. Biti povezana z Bogom je,

po čemer hrepeni duša. Če duša lahko tako moli, je na Zemlji zaščitena pred vsem zlom. Ne skuša izprositi, naj se dogodi to ali ono. Nikoli na nobenem področju ne išče lastnega zadovoljstva. Le združenje s svojim stvarnikom išče. Taka molitev bo vedno uslišana.

28.2.

Prijatelj moj, če si delaš skrbi, če si preplašen ali te je celo strah, vedi, da se to dogodi zato, ker si izgubil stik z Božjim v sebi. Dovolil si, da te obvladujejo

norčije zemeljskih zadev. Utihni in počivaj v ljubezni in v globokem Božjem miru.

    VABILA – OBVESTILA

Nekaj utrinkov iz preteklega četrtletja:

Praznovanje Janezovega je bilo spet enkrat izjemno lepo.

Izlet v Italijo, k biodinamično drevesnico in kmetiji, ki dela s konji, je bil dober. Nagajalo nam je vreme in italijanski fer agosto. Ceste so bile polne zastojev.

Sadik nismo mogli naročiti, dogovorili pa smo se za boljšo rešitev: da sadike naročimo po temeljitem razmisleku in ogledu ponudbe na internetnih straneh, g. Omezzoli nam jih pripelje in nam takrat še enkrat brez časovne stiske pove nekaj o svoji drevesnici.

Pri iniciativi Noieilcavallo samo videli veliko zanimivega. Gospod Albano nam je za popotnico povedal dve v mojih očeh bistveni stvari:

Če vidiš, da je nekaj treba narediti, naj bo razmišljanje o denarju na koncu

          Biodinamika, ki ne spremeni človeka, nima nobenega smisla.

Začetni tečaj na Gorenji Trebuši je končalo 11 udeležencev. Bili so pravi, ponosni smo nanje in se že sedaj veselimo njihovih načrtov.

Seminar o Steinerjevi tridelnosti na Malem Lošinju je bil izjemen. Nujnosti po več znanja na področju oblikovanja odnosov se vsi zavedamo in z delom na tem področju bomo nadaljevali.

Jesensko srečanje za izdelovanje preparatov je bilo ob zelo dobri udeležbi poln uspeh in še enkrat  priložnost, da izrečemo vse priznanje naši skupini za nabiranje naših „rožic“.

Vsakomesečna srečanja ob prebiranju Steinerjevih del so iz meseca v mesec ure veselja in dobrega. S tem delom nadaljujemo, Toplo vabljeni!

Akcija solidarnega čiščenja njive v soboto pri Jamnikih bodi lastavica, znanilka tistih odnosov, ki morajo biti v bodoče vse bolj prisotni pri novem razumevanju kmetijstva in pridelovanja zdrave hrane.

PRILOŽNOST ZAMUJENA NE VRNE SE NOBENA

• naj rečem vsem za ne izkoriščene priložnosti.