Ko se Zemlja spet odene v temo dolgih noči in življenje planeta zatre mraz, naj bi duša iskala drugačno svetlobo – tisto, ki se želi roditi iz teme. Iskala naj bi tisto svetlobo in toploto, ki preživi zemeljsko smrt. V adventnem času naj bi človek štiri nedelje gojil razpoloženje, ki je polno pričakovanja. Le v pripravljenem srcu bo kal božje ljubezni, kal najvišje svetlobe, lahko sprejel. Na najnižji točki življenja narave, ob polnoči 24. decembra, ko se na vzhodu dviguje nad obzorje ozvezdje Device, praznujemo Kristusovo rojstvo, se veselimo, da je prišel Božji darovalec luči in se združil s temnim, od duhov zapuščenim svetom na Zemlji.
Človeška duša sme v letnih časih doživljati veliki vdih življenjskega ritma Zemlje. V času globokih zimskih noči pa zemeljsko bitje svoj dih zadrži. Po starem izročilu govorimo o času »trinajstih svetih noči«, ki so lahko na poseben način plodne za tistega, ki skuša Kristusovo zemeljsko skrivnost razumeti. V tem času je namreč duhovno in duševno življenje planeta čisto potopljeno v svojo zemeljsko-snovno naravo, duša Zemlje in v njej tudi Kristusov JAZ, pa se lahko prebudi. Te noči so svoje čase častili kot svete, kot čas, vzet iz časa. Spomnimo se, da so narodi Orienta oblikovali svoj koledar po Luni. Pri dvanajstih Luninih mesecih so prišli na 354 in 1/3 dni. Če računamo čas od epifanije, ki so jo v prakrščanstvu slavili kot dan krsta na Jordanu, in jo pozneje povzdignili v dan svetih treh kraljev, pa do naslednjega Božičnega praznika, vidimo, da gre točno za čas enega Luninega leta. Luna doseže 25. decembra, potem ko je 12-krat obkrožila Zemljo, isto fazo, s katero je 6. januarja leto začela. Temu sledi 11 dni, torej čas, za katerega ritem Sonca presega čas 12 Luninih ciklov. Po sveti noči in prazniku Kristusovega rojstva so hoteli te dni posvetiti v čas med letoma, ki človeško dušo lahko dvigne iz oblasti Lune in ji dovoli, da se preda duhu Sonca, ki poln milosti zasveti v duši Zemlje.
V deželah srednje Evrope so si pogosto pripovedovali pravljico o starki Zimi in njeni poti skozi te noči globoke zime. Podobna je Demetri, ki jo poznamo iz Elojzinskih misterijev, je posredovalka med močmi kozmosa in življenjem na Zemlji. Kozmos naj bi v tem času oplodil življenje rastlin na Zemlji. Podobno kot sme v tem času sprejeti človeška duša vase kal svetosti, sme kali svetosti dovoliti, da v njej kot plod večnosti dozori.
Rudolf Meyer Sternkalender, Dornach
Izdaja Društvo za b-d gospodarjenje AJDA, 1354 Vrzdenec, www.ajda-vrzdenec.si
O simbolih Božičnega drevesca
Simboli in oblike, ki jih v življenju srečujemo, delujejo na nas. Posebej še, če jih vidimo večkrat. Tudi božično drevesce je simbol ki deluje. Simbolizira svetlobo, ki naj bi jo človek obudil v sebi, da bi svetila v svet. Zato je prav, da Božičnega drevesca ne krasimo kar tako. Simboli, s katerimi ga krasimo, naj imajo svoj pomen in smisel. Dr. Rudolf Steiner je predlagal, naj Božičnega drevesca ne bi krasili le s svečami, temveč tudi z 33 rdečimi vrtnicami, ki naj bi jih pritrdili na konice vejic. Svetuje, naj dovolimo, da nam govorijo v sveti noči z Božičnega drevesca simboli, znani iz časov najstarejših misterijev.
Tako pritrdimo v obliki velikega, čez vse drevesce segajočega križa na drevesce sedem znakov.
V dvigajoči liniji od spodaj navzgor so to kvadrat, simbol štirislojnosti narave, nato trikotnik, simbol trojnosti človeške narave, v sredino pride simbol za tarok, simbol novega življenja, ki se rojeva iz smrti. Levo in desno od tega namestimo znak alfa in omega, ki simbolizirata začetek in konec sveta. Nad tarokom namestimo znak Tao, pradaven simbol življenja. Na konici vertikalne linije naj bo pentagram, simbol končnega smisla. Ko namestimo te simbole v navedenem zaporedju, namestimo še sedem padajočih simbolov naših planetov. Vijejo se v lepi obliki črke S. Znake za tri nadsončne planete Saturn, Jupiter in Mars namestimo zgoraj. Sonce pride v sredino k znaku za tarok. Znake za podsončne planete Venero, Merkur in Luno zvrstimo v tem vrstnem redu v spodnji del. Iz s svečkami osvetljenega zvezdnega drevesca nas tako pozdravljajo znaki neba kot simbol nebesne svetlobe, ki se milostno daruje človeku. Če postavimo pod drevesce na desno stran še jaslice, imamo pred seboj simbolizirano pot, po kateri se je Kristus spustil na Zemljo. Če se bomo v času okoli Božiča, posebej pa v svetih 12 nočeh od 24.12. do 6.1. skušali ne le s svojim umom, temveč tudi s srcem približati skrivnostim Kristusovega rojstva, bomo s tem v srcu pripravljali jasli za rojstvo višjega človeka v sebi.
NE POZABIMO
24.12. zakopljemo naša semena. Tako dobijo za bodočnost pomembne impulze.
24.12. ob polnoči opazujmo zvezdno nebo. Na vzhodu se dviguje ozvezdje Device, na zahodu zahaja ozvezdje Rib. Rojen iz Device.
Od 24.12. do 6.1. posvetimo vsak dan nekaj minut negovanju vizije dobre bodočnosti. Ljudje bodo z ljubeznijo skrbeli za zemljo, rastline, živali in drug za drugega. Prebudili se bodo in začeli živeti nove vrednote.
NOVICE IZ SVETA
Način prehranjevanja in BIO so novi statusni simboli. Študija švicarskega inštituta Gottlieb Duttweiler in nova blagovna znamka trgovske verige Rewe »Ja! Naravno!« sta raziskovala do septembra letos družbeni pomen načina prehranjevanja. »Kar je prej pomenil avto ali strankarska izkaznica, je danes način prehranjevanja« pove švicarski raziskovalec David Bosshart v študiji, ki jo je objavila revija »Der Standard«. Način prehranjevanja je tisti, ki danes definira človekovo mesto v družbi. (Slovenija kot vedno caplja za svetom)
Postrvi z blagovno znamko ASC
Nemška manufaktura morskih rib (Deutsche See Fischmanufaktur ) je dala na trg postrvi iz akvakulture s certifikatom ASC (Aquaculture Stewardship Council). Certifikat sta razvili v letu 2010 okoljevarstvena organizacija WWF in holandski IDH ( Sustainable Trade Initiative ). V primerjavi z blagovno znamko MSC, s katero označujejo produkte iz trajnostnega morskega ribolova, se dodeljuje ASC blagovna znamka izključno za produkte iz akvakulture. ASC blagovno znamko kritizirajo, ker dovoljuje krmo iz ribje moke in olja ter gensko spremenjene soje. WWF argumentira, da je znamka ASC rezultat pogajanj z mnogimi interesnimi skupinami in je kompromisna rešitev. Blagovna znamka ASC tako ni najodličnejša blagovna znamka za ribe in se ne more primerjati s kvaliteto, ki jo zagotavlja za rejene ribe Naturland.
Zdrava hrana ni dražja
Öko Institut iz Freiburga dokazuje v svoji študiji, da so stroški za zdravo prehranjevanje po osebi v enem letu višji le za 80,– €. Več o rezultatih najdete na www.kurzlink.de/ernaehrungskosten
Bio je seveda bolj zdrav
Univerza Newcastle je dokazala to tudi na samo snovnem nivoju. Analizo si oglejte na http://research.ncl.ac.uk/nefg/QOF
Študijska smer socialno kmetijstvo
Visoka šola za trajnostni razvoj Eberswalde, Nemčija ima v zimskem semestru 2014/15 tudi študijsko smer Socialno kmetijstvo. Vsebine tematizirajo, kako vključevati v kmetijstvo tudi telesno prizadete in odvisne osebe. Izobraževanje poteka v obliki deset tedenskega on-line učenja in dveh vikend blokov.
Med sme brez kakršnihkoli oznak vsebovati cvetni prah gensko spremenjenih rastlin. Svet ministrov za zunanje zadeve EU je aprila spremenil določila o označevanju medu, ki ga čebele naberejo na gensko spremenjenih rastlinah. Po novem, se prisotnost gensko spremenjenega cvetnega prahu ne mora posebej deklarirati. Pravijo, da je tak cvetni prah sestavni del medu in ne dodatek in ga zato tudi ni treba deklarirati. Vprašanja, ali je tak med še zdrav, si ne zastavljajo.
Novi predpisi v zvezi s posevki gensko spremenjenih rastlin. EU dovoljuje državam članicam, da na svojem področju posevke gensko spremenjenih rastlin prepovejo. To ni več pogojeno s tem, da v študijah pred tem države dokažejo rizičnost takih posevkov. Ministrica za kmetijstvo nemške pokrajine Rheinland Pfalz Ulrike Hoefken to odločitev EU kritizira in pravi, da se s cvetnim prahom gensko spremenjene rastline tako ali tako nekontrolirano širijo v okolje in je nesprejemljiva tudi zahteva, da mora država pred prepovedjo posevkov GSO lastnika gensko spremenjene rastline prositi, ali ne bi bil pripravljen, da zahtevo za odobritev sejanja svojih gensko spremenjenih rastlin geografsko omeji.
Pri vsem tem pa je v Bruslju tik pred zaključkom postopek za odobritev 9 novih gensko spremenjenih rastlin, ki bodo, brez da jih opazimo, prišle k ostalim na trgovinske police.
Nemška kmečka zveza proti asfaltiranju njivskih površin. V Nemčiji vsak dan pozidajo ali asfaltirajo 70 hektarov površin. Od leta 1992 so tako za nova naselja in ceste porabili 820.000 hektarov kmetijskih površin. Kmečka zveza Nemčije zahteva energične mere za prilagajanje za take namene porabljenih površin na vsaj 30 ha na dan, ker si je država tudi zapisala v svoj dokument o strategiji trajnostnega razvoja.
Nekaj številk
Nemčija ima okroglo 1 milijon vrtičkov. Vrtičkarji obdelujejo skupaj 46.000 ha površin. Mesto z največ vrtički je Berlin, ki ima kar 925 vrtičkarskih arealov s 73.000 vrtički. V Nemčiji je za uporabo na vrtovih okoli hiš ali v vrtičkih dovoljenih 44 sredstev, ki vsebujejo zloglasni glifosat.
Na prebivalca Zemlje imamo 2.000 m2 njivskih pridelovalnih površin. Polovica vseh žit, ki jih na Zemlji pridelamo, se uporabi v živinoreji.
Vir: BMEL www.2000m2.eu/de/berlin
Nov vrt za učenje in pridelovanje Demeter zelenjave z otroci
www.demeter-garten.de in www.facebook.com/demetergarten
Evropa ja, toda ne tako!
Joao Onofre, član evropske komisije, pojasnjuje, zakaj namerava evropska komisija uredbo o ekološkem kmetijstvu revidirati.
Tu njegovo stališče: »Ekološki kmetje in njihova združenja so bili že vedno tisti, ki so se upirali vsakemu razvoju. Zato je potrebno, da v okviru revizije njihovih interesov ne upoštevamo.«
Temeljito analizo konfliktov si oglejte v reviji Lebendige Erde 4/14. Tu le facit, ki ga je podpisal Dr. Alexander Gerber, predsednik Demeter e.V. in član IFOAM-EU-group: »Predlog komisije EU za novo uredbo o ekološkem kmetijstvu v Evropi je v tej obliki nesprejemljiv in potrebno ga je zavrniti. Demeter poziva evropski parlament in svet, da doslej veljavno uredbo razvija naprej. To so sprejeli šele pred petimi leti in jo doslej niso niti še v popolnosti uresničili.«
Upajmo, da se bodo naši poslanci v EU temu stališču pridružili.
Vir: Lebendige Erde in Ökologie und Landbau
ŽIVIMO S KOLEDARJEM DUŠE
Izrek prebiramo in premišljujemo zjutraj in zvečer v tednu, za katerega velja
37 (15.-21.12)
Nositi luč duha v zimsko noč svetov
srca si nuja vroče prizadeva
Kali da duše bi svetleč se
ukoreninile v temeljih svetov
In da v temini čutnega
Beseda božja
kot akord razjasnjujoč zajame vse, kar je.
38 Razpoloženje svete noči
Zdaj kot odčaran čutim
duha otroka v naročju duše;
Ustvaril je v srcá svetlobi
svetá Besedo sveto,
upanja nebesni plod,
ki vriskajoče v svetov dalji raste
iz temeljev božanskih mojih.
39 ( 29.12.–4. 1. )
Duhu razodetja ves predan
bitja svetov luč pridobim.
In misli sila raste;
pojasnjujoč se, mene mi podarja.
In s prebujenjem se sprosti
iz sile misleca, zavest o sebi.
40 ( 5.-11.1. )
In ko v globinah sem duha
izpolni v duše temeljih
iz srčnih svetóv ljubezni
la’stnosti se prazna blodnja
z močjo ognjeno te, svetov Besede.
41 ( 12.-18.1. )
Iz dna srca stremi navzgor
duše dela sila:
Moči da Božje
razvnela v življenju bi človeka
za delo pravo.Oblikovati sebe:
v ljubezni, v človeka delih.
KDO JE BELI OREL
Beli orel je eno od mnogih duhovnih bitij višjih svetov. Rad bi pomagal ljudem, da bi zmogli težaven prehod iz obdobja Rib v obdobje Vodnarja.
Zato, da si je nadel indijansko zveneče ime, ima tehten razlog. Usmerja nas na posebno sporočilo, ki ga želi ljudem prenesti.
Današnji Indijanci so ostanki rase, ki je, ko je bila na višku svojega razvoja, poznala skrivnosti, katerih ostanki živijo do danes. Beli orel meni, da bi se belec danes lahko veliko naučil od prejšnjih Indijancev glede na etiko, pogum, moč karakterja, usmerjenost k cilju, odločnost in toleranco, voljo zdržljivosti in stanovitnost. Indijanci takrat, pravi, so bili dober narod, plemenita rasa, in srcu Velikega Belega Duha mnogo bližji kot marsikateri od današnjih učenih, bolje »domišljavih« belcev, ki občasno uživajo celo v pobijanju.
Temelj in izhodišče njegovega znanja in pogleda na svet je prastara modrost. Tudi v teozofiji, v antropozofiji in v pretežnem delu ezoteričnih šol je o tej govora. Svoje temelje ima v Atlantidi, Lemuriji in Hiperboreji – potopljenih kontinentih, na katerih je nekoč živelo človeštvo z visoko kulturo in visoko etiko.
V toku dolgih obdobij razvoja človeštva je prihajalo vedno znova do kulturnih viškov in padcev človeštva. Velja, da je danes doseglo vse človeštvo spet enkrat najnižjo točko svoje kulture in je na razpotju med samouničenjem in vzponom v zlato dobo.
V človeku bodočnosti se bodo moči in znanja starih Indijancev na novo prebudila. Indijanci tistih časov bodo s tem, da se bodo mnogi od takratnih učiteljev in vodij ponovno inkarnirali, dali svoj prispevek za regeneracijo človeškega rodu.
Beli orel nas vedno opominja naj bomo skromni, ponižni, preprosti in ljubeznivi. Poziva nas k ljubezni in pripravljenosti da pomagamo, k stanovitnosti, čvrstosti in vztrajnosti. Svari nas: «Nikoli ne misli slabo, negativno o komerkoli. Vsaka misel, ki jo misliš, vsaka beseda, ki jo izgovoriš, vsako dejanje, ki ga narediš, ustvari vibracijo – in glede na to, kakšna ta je, deluje pozitivno ali negativno. S svojim odnosom do sveta polagaš seme za dobro ali slabo žetev.«
Najbolj pomembna za Belega orla je »pot duhovnega razvoja«; tu na Zemlji vsi hodimo po njej. Na vprašanje, kako naj bi po njej hodili, pravi Beli orel: «Govori malo – ljubi veliko – daj vse – ne sodi nikogar – neumorno si prizadevaj za vse, kar je čisto in dobro.«
Mir je tu, samo hoteti ga moramo. Luč je tu, samo videti jo moramo. Nebeško kraljestvo je v našem srcu, samo prepoznati ga moramo.
Ritem Sonca – ali Vsako leto je drugačno – predvsem po 2160 letih.
Letnice požaganega drevesnega debla so zgovoren primer za to, da podobno kot človek tudi rastlinski svet doživlja vsako leto na poseben, nezamenljiv način. Tako, kot ima vsaka letnica v deblu svojo obliko, svoje neenakomernosti, za življenje rastlin nobeno leto ni enako drugemu. Igra vetra, oblakov, toplote in vode, predstavlja neizčrpno različnost okoliščin. Tudi v tisočletjih ima zato vsako leto svoj poseben prstni odtis.
Ritem leta je posledica dejstva, da se Zemlja vrti okoli Sonca, ali, če gledamo na dogajanje iz Zemlje, da se Sonce premika pred ozvezdji zodiaka.
Kdor jemlje zares misel, da so dogodki na Zemlji in dogodki v kozmosu, tudi onstran tistega kar lahko fizično merimo, v medsebojni zvezi, se bo morda vprašal: če je vsako leto enkratno, se tudi Sončno leto ne dogodi vsako leto na povsem enak monoton način. Kot praslika kozmičnih dogajanj v enem letu mora biti tudi v poti Sonca nekaj, kar povzroči, da je vsako leto drugačno. In res je tako: pot Sonca je glede na zvezdno ozadje vsako leto malo zamaknjena. Če merimo, kje je Sonce na dan pomladi, vidimo, da svoje naslednje leto začne 20 minut preden je zaključilo krog pred zodiakom, ker se je točka začetka pomladi v zodiaku malo premaknila proti njemu. Zato je Sonce ob začetku pomladi vedno pred malo drugačnim zvezdnim ozadjem. Četudi so loki Sonca preko neba 24. junija vsako leto enaki, je Sonce tega dne kljub temu vsako leto drugačno, ker sveti izpred malo premaknjenega zvezdnega ozadja. Količina toplote in svetlobe Sonca je nespremenjena, toda zvezdno okolje Sonca je drugo. Kaj se izraža v tem, stalno spreminjajočem se zvezdnem okolju Sonca? Odgovor najdemo, če to neprestano spreminjanje pozicije Sonca pred zvezdnim ozadjem zasledujemo dalj časa. Opazimo, da v velikih časovnih obdobjih približno 2000 do 2500 let Sonce zamenja svojo pozicijo za širino enega celega ozvezdja. Tako je bilo na dan začetka pomladi pred 4500 – 1900 pred Kristusovim rojstvom pred ozvezdjem Bika, od 1900 – 100 let pred Kristusovim rojstvom pred ozvezdjem Ovna, odtlej pa je pred ozvezdjem Rib.
Število let ne pove veliko. Mnogo bolj zgovorne so letnice, do katerih pridemo, če se vprašamo, kdaj je bilo Sonce na prvi dan pomladi v sredini neke zvezdne slike: v centru ozvezdja Bika je bilo okoli leta 3000 pred Kristusovim rojstvom in v 8. – 9. stoletju pred Kristusovim rojstvom je bilo v sredini ozvezdja Ovna. S temi letnicami povezujemo bistvene razvojne stopnje človeške kulture: 3000 pred Kristusovim rojstvom, v času nastanka egipčanskega kraljestva, so v različnih skupnostih iznašli pisavo. S tem, ko je postalo mogoče zapisovati in brati, je nastala zavest za čas, ki jo mi danes le z močnim notranjim prizadevanjem lahko izbrišemo. S pisavo se tisto, kar se je zgodilo, fiksira in preteklost je prisotna tudi brez osebnega spomina. V 8. stoletju pred našim štetjem se je pomladanska točka premaknila v sredino ozvezdja Ovna. Takrat srečamo prve sledi filozofije, abstraktnega razmišljanja. V 14. -15. stoletju je Sonce doseglo sredino naslednje zvezdne slike – Rib. Spet sovpada datum centralne pozicije začetka pomladi s časom pomembne preobrazbe v zgodovini zavesti človeka. V renesansi, v kateri najdemo, da se religiozno čutenje in po naravi dana pobožnost umikata pred močjo dvomečega razmišljanja in argumentiranja, stoji Sonce v centru ozvezdja Rib.
Kaj to pomeni? Nova doba se razodene takrat, ko pride Sonce na dan pomladi v center nekega ozvezdja. Za manifestacijo novega očitno potrebuje čas priprav. Zdi se, kot da bi moral trajati 1000 let, ki so potrebna, da pomladanska točka, od vstopa v ozvezdje, doseže njegovo sredino. V 550 letih bo Sonce na dan začetka pomladi stopilo v ozvezdje Vodnarja. Šele okoli leta 3500 bo prišlo v center tega ozvezdja. Pogosto citirana Vodnarjeva doba je še zelo daleč. Tudi priprave nanjo so še daleč. Ne pa priprave na priprave. Te so očitne, aktualne in tema za sebe. Dr. Wolfgang Held, a tempo
ETIKA, DOBROBIT ŽIVALI IN DEMETER-ČEBELARSTVO
Intervju z Günterjem Friedmannom
Vpr.: Dobrobit živali je popularna tema. Zakaj pa se pri čebelarstvu ne omenja?
Odg.: Pri tem gre gotovo za vprašanje zavesti, da je čebelja družina z vsemi svojimi deli en sam organizem. Čebelar vidi čebele posamezno ali pa del družine na satu, zalegi, v prostoru za med. Ne zaznava pa, da ima z vsem tem, kar čebele v panju počenjajo, opraviti s čebeljo družino kot eno samo individualno živaljo. Ljudem so insekti bolj tuji kot, na primer, toplokrvne domače živali in človek misli, da žival, ki ji pravimo čebelja družina, nima čustev in da nima zavesti.
Vpr.: Kaj pa bi bili pri čebelarstvu lahko kriteriji za dobrobit čebel?
Odg.: Čebelarji morajo razviti sistem vrednot, ki realizira in prizna lastno vrednost čebeljih družin in njihovo integriteto, pa tudi njihovo pravico do lastnega življenja tako za cel čebelji organizem, kot za posamezno čebelo. Ne zadošča mnenje, da pri čebelarskem delu ne smemo posameznih čebel preprosto zmečkati ali pri paši posameznih družin zavreči. Eno in drugo je upravičena praksa. Potrebno pa bo, da spoštujemo organizem čebelje družine kot bitje, s katerim ne smemo poljubno manipulirati. O tem, kaj naj bi bila »pravica do telesne integritete« za organizem čebelje družine, se moramo najprej v procesu pogovarjati in to iz reflektiranja ugotoviti.
Vpr.: Ali pri čebelah lahko sploh govorimo o dobrobiti živali?
Odg.: Čebelarji poznajo veliko faktorjev, po katerih dobro ali slabo stanje čebeljih družin lahko prepoznajo. Pogosto pa kljub temu postopajo mehanistično in družini vzamejo dele kot matico, čebele, satje, zalego in jih zamenjujejo. Smatrajo, da je čisto v redu, da čebeljo družino enkrat razdelijo, enkrat krmijo, enkrat preselijo itd. Čebele sicer ne kričijo in marsikaj tudi spet spravijo v red, tako da čebelar lahko misli, da bo to nekako že v redu. Pri čebelah pa lahko tudi sklepamo, ali se počutijo dobro ali ne, ali trpijo pomanjkanje, ali jih je strah; to se kaže po njihovem obnašanju pri begu ali po distanci, ki jo ohranjajo, po depresivnosti in agresivnosti. Če družina nima več matice se naglas in razburjeno oglasi. Tudi posamezna čebela, ki jo čebelar zmečka, se brani in zvija kot da trpi bolečine.
Vpr.: Kateri razvojni koraki so po vašem mnenju mogoči, kateri so potrebni, da bi v bodoče tudi pri čebelah lahko definirali, kaj je dobrobit čebel?
Odg.: Najprej bo potrebno, da to diskusijo začnemo. Četudi je pri insektih težko ocenjevati dobrobit ali bolečino. Že zato, ker imamo ekološko čebelarstvo, so bio čebelarji zavezani k temu, da se z etiko dela s čebelami ukvarjajo. Del ves svet obsežnega gibanja za ekološko kmetijstvo so. To pa prav etiki pripisuje velik pomen. Naj tu omenim štiri principe IFOAMa, ki predstavljajo kanon vrednot ekološkega kmetijstva. Razen tega pričakuje potrošnik, ki kupuje ekološke proizvode, da so pri njihovi proizvodnji upoštevali temeljne etične principe. Odsotnost strupov ni dovolj!
Vpr.: Katere mere bi pri čebelah ustrezale bitju čebele in katere ne?
Odg: Veliko bi lahko navedel. Elementarnega pomena je, zaznati celotno bitje čebele. Pomembno je, da se kot čebelar intenzivno ukvarjam s pomenom rojenja pri čebelah. Razviti je treba temu primerno kulturo, čebelam je treba puščati deviško satovje najmanj v področju zalege in zalege se ne sme kar naprej manipulirati. Dodatno krmo s sladkorjem je treba še bolj zmanjšati. Sentimentalnosti pa nas pripeljejo do nevarnosti, da izgubimo izpred oči cilj, da se oblikuje nerazumevanje in upor proti razvoju, ki je potreben.
Vpr.: Kakšno vlogo ima pri tem Demeter čebelarstvo in Demeter čebelar?
Odg.: Demeter čebelarji so bili že pred 20 leti merodajno angažirani pri formuliranju ekoloških čebelarskih smernic. Demeter smernice za čebelarstvo so formulirale leta 1995 prvi konkretni okvir za čebelam ustrezno čebelarstvo. S tem pa se ne smemo zadovoljiti. Za nadaljnji razvoj je potrebno oblikovati možnost javne razprave o praksi in izkušnjah. Ker je to pionirsko delo in ker s tem en želimo nagovarjati smo tiste, ki jim je čebelarjenje hobi, je pomembna tema za diskusijo tudi to, kaj od potrebnega je v prakso mogoče uvesti.
Michael Weiler, Lebendige Erde 4/14
G. Friedmann je poklicni Demeter čebelar. Ima 600 čebeljih družin. Sodeloval je pri izdelavi smernic za Demeter čebelarstvo. Leta 2002 je prejel za svoje delo odlikovanje nemškega zveznega ministra za kmetijstvo. www.Demeter-Imkerei-Friedmann.de
Na povabilo našega društva je imel Günter Friedmann leta 2007 tridnevni seminar za slovenske čebelarje na Brdu pri Lukovici. Vsebine smo izdali v brošuri Demeter čebelarjenje.
V A B I L O
VODSTVO NAŠEGA DRUŠTVA SE STARA, KAKO BOMO NAPREJ?
MLAJŠE, AKTIVNEGA SODELOVANJA VOLJNE, VABIMO K SODELOVANJU
V soboto, 14.2.2015 ob 15.00 uri vabimo na Waldorfsko šolo v Ljubljani, na
LETNO SKUPŠČINO DRUŠTVA AJDA VRZDENEC
s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev in volitev organov skupščine
2. Poročila
3. Diskusija
4. Razno
OBRAMBNE MOČI ORGANIZMA KREPI TUDI OSTRI HREN
Aromatični hren sodi v družino križnic. Je večletna trajnica, ki prenese zmrzal. Ko se hren v vrtu naseli, ostaja zvest spremljevalec vse čase naše pridelave. Hren je, kar se rasti tiče, nekompliciran in se tam, kjer se dobro počuti, rad razrašča. Pa brez skrbi, z lopato ga bomo brez težav omejili.
Posebnost pri razmnoževanju
Hren ljubi polsenčno rastišče z rahlo, s humusom dobro založeno, malo peščeno toda vlažno zemljo. Uspeva sicer tudi v ilovnati zemlji. Kjer so tla skromno založena, izoblikuje hren zelo oster okus. Rastlino razmnožujemo z deli korenine, ki jih sadimo oktobra ali novembra. Za sajenje priporočamo približno 30 cm dolgo približno 2 cm debelo korenino. Pred sajenjem jo dobro okrtačimo, tako da odstranimo speča očesca in se korenina tam ne bo razraščala. Le spodnjih in zgornjih 5 cm pustimo na miru. Tako pripravljeno korenino posadimo v zemljo poševno tako, da je spodnji konec približno 10 cm, zgornji pa približno 5 cm globoko v zemlji.
Ko tako posajen hren odžene in so poganjki visoki približno 10 cm, zemljo previdno odrinemo na stran in vse poganjke razen najmočnejšega, odstranimo. Junija na hladen in oblačen dan korenine še enkrat previdno odkopljemo in odstranimo vse stranske koreninice. Koren spet zasujemo in dobro zalijemo. Tako pridelamo lepe kose hrena, ki ga izkopljemo, ko listje jeseni porumeni.
Čaj proti glivičnim boleznim
Če hren posadimo pod krono drevesa, bo glivičnih bolezni na drevesu manj. Proti glivičnim boleznim lahko naredimo učinkovit čaj tudi iz listov in korena hrena. Predvsem pri cvetni moniliji se je izkazal kot zelo dober. Čaj naredimo takole: vzamemo 30 dag zdrobljenih listov in korenin hrena, prelijemo z 10 litri vrele vode in pustimo pokrito 15 minut. Čaj nato odcedimo in brez da ga redčimo, škropimo v drevo. Monilija napada predvsem koščičarje kot češnje, marelice, breskve in mirabele.
Kaj pa hren pri človeku?
Posebno jeseni in pozimi, ko mora telo mobilizirati sile svoje odpornosti, je hren lahko zelo dobrodošla in učinkovita pomoč. Najbolje je, da za uporabo izkopljemo svežega na vrtu, pred snegom in zmrzaljo pa si ga lahko nekaj zložimo v vlažen pesek. Čajna žlička sveže naribanega surovega hrena, pomešana v solati bo z antivirusnim delovanjem eteričnih olj, ki jih vsebuje, tako lahko polno delovala. To bo okrepilo naše obrambne moči proti nahodu, prehladu in gripi. Če imamo nos poln sluzi, nam pomaga že vdihavanje vonja sveže naribanega hrena.
Še recept za hrenovo omako
Za 4 dcl omake potrebujemo: 4 dag masla, 4 dag moke, 2 dcl zelenjavne juhe, 1 ¼ dcl mleka, sol, nekaj sladkorja, limonin sok in 3 – 5 jedilnih žlic sveže naribanega hrena. Hrena ne kuhamo!
V raztopljeno maslo vmešamo moko in zalijemo z zelenjavno juho. Mešamo, da ostane lepo gladko in pristavimo na ogenj da počasi vre 2 minuti. Posodo umaknemo iz štedilnika in vmešamo hren ter začinimo s soljo, limoninim sokom in nekaj sladkorja.
BOŽIČ JE IN NOVO LETO 2015 JE PRED VRATI!
HVALA VAM ZA VSO POMOČ, V NOVEM LETU PA NAM VSEM TOLIKO
ZDRAVJA, ZAUPANJA, POGUMA IN MOČI DA BOMO ZMOGLI, KAR JE POTREBNO.
Vemo, da to ni malo. Vaša Meta Vrhunc
Bolhači ljubijo rukolo, redkvice in repo
Majhne luknjice na zelenjavi delajo običajno bolhači. Eksperti Bavarske vrtnarske akademije so nam povedali, kaj proti tem malim, hitrim škodljivcem lahko naredimo.
Luknjičasti listi repe, redkvic ali kolerabice nas ne motijo. Rastline pa zaradi preluknjanih listov oslabijo in pogosto ne dozorijo prav. Če je preluknjana rukola ali kitajsko zelje, je drugače. Na krožnikih jih ne maramo.
Bolhači ljubijo križnice, predvsem tiste iz družine kapusnic. Tudi boreču in gabezu ne prizaneseta. Preluknjana zelenjava in zelišča so sicer še užitna, všečna pa gotovo ne več.
To, kar imajo bolhači skupnega z ušmi, je neverjetna sposobnost skakanja. Sicer pa spadajo dva do tri milimetre veliki bolhači k listnim hroščem. Na vrtovih jih najdemo že od aprila pri temperaturah nad 5 °C. Maja zalegajo v zemljo svoja jajčeca, kjer se posebej dobro izležejo ličinke takrat, kadar je vreme suho in toplo. Nekatere vrste bolhačev obžirajo celo korenine in kali. Junija je razvoj prve generacije bolhačev zaključen. Glede na vreme pa tej sledijo naslednje generacije vse do avgusta, ko zalegajo bolhači še zadnja jajčeca. Bolhači prezimijo v tleh kot ličinke.
Proti bolhačem pogosto priporočajo mešane kulture s šetrajem, špinačo ali solato. Prepričljivo pa to ne učinkuje. Mnogo bolje proti bolhačem je, da tla čimbolj pogosto okopavamo in skrbimo za to, da so zastrta in vlažna. Bolhači imajo zelo radi mir. Dobro se obnese, če vrste med kulturami zastiramo s pokošeno travo ali odpadnimi listi rabarbare, kopriv ali bezgovih listov. Če rastline oprašimo s pepelom ali kamninsko moko, bo to do naslednjega dežja tudi pomagalo. Več pa ne. Svoje čase so namesto kamninske moke jemali rženo moko. Ta naj bi bila boljša. Bolhače odžene tudi tedensko škropljenje s pelinovim čajem ali čajem iz vratiča. Sicer pa je gotovo modro, sejati rukolo in azijske solate v hladnejših mesecih, ki bolhaču še ne ustrezajo.
Lebendige Erde 4/14
VABILA – OBVESTILA
Svet moramo predvsem razumeti. Srečo imamo, da smo srečali biodinamiko in z njo Steinerjevo antropozofijo. Veliko odgovorov na temeljna vprašanja življenja nam daje.
Če pa čepimo samo doma in zapravljamo čas pred ameriškimi limonadami, namesto da bi se učili, priložnost, da bi razumeli čas in smisel svojega bivanja, žal izgubljamo.
V Švici, v Dornachu, svetovnem centru antropozofije, bo tudi to zimo veliko dragocenega, dobrega, lepega. Vabimo k udeležbi!
11.-16. januar 2015 Teden intenzivnega učenja OBLIKOVATI BODOČNOST
Temelj dela bo Steinerjeva antropozofija s posebnim poudarkom na sedmih procesih življenja, kot jih je opisal. Cilj je odkriti antropozofijo kot vir inspiracije za odgovor na aktualna, eksistencialna vprašanja udeležencev. Več na www.sektion-landwirtschaft.org
4.-7. februar 2015 svetovni biodinamični kongres s temo
KAKO Z ŽIVALMI V DOSTOJNO V BODOČNOST.
Vse dni se bodo vrstila predavanja, strokovne in umetniške delavnice, koncerti in evritmija. Pravo bogastvo vsebin pa tudi srečanj s somišljeniki iz vsega sveta.
Več na www.sektion-landwirtschaft.org
Kaj pa pri nas?
Vsako prvo soboto v mesecu, praviloma ob 18. uri, se srečujemo na sedežu društva na Vrzdencu ob branju Steinerjevih del. Ne le bogastvo tega, kar prebiramo in skušamo razumeti, temveč tudi bogastvo našega prijateljevanja je velika stvar.
NA LETNO SKUPŠČINO 14.2. LE PRIDITE
Naša Mihaela Zahrastnik je izdala pesniško zbirko SLUTIM JO, POMLAD. Predanost, občudovanje, hvaležnost in upanje ki jih pesmi posredujejo, so zdravilo.Tel. 03-568 5209
Edvin Tomažič je na Fakulteti v Mariboru zagovarjal diplomsko delo ANALIZA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI BIODINAMIČNE PRIDELAVE-ŠTUDIJA PRIMERA. Predstavitev je rezultat njegovega raziskovalnega dela, ki ga rad predstavi tudi nam.Tel. 040/316-066.
Gospod Omezzolli nam je ob našem obisku poleti obljubil, da nam sadike iz svoje biodinamične drevesnice iz Riva del Garda pripelje do Gorice. Zaradi mokre jeseni, naročila še nismo oddali. Torej je še čas za naročanje biodinamičnih sadik . Vse informacije o ponudbi na www.vivaiomezzolli.it naročila pa kar na naslov društva.