Vincenco Foppa: Vstali

»Živeti bodočnost človeštva s Kristusovo idejo, pomeni privesti krščanstvo kot spoznanje na najširši horizont. Krščanstvo kot religijo celo premagati. Krščanstvo bo preželo umetnost, bo umetnost razširilo in oživilo. Krščanstvo bo preželo vse življenje in dogajanje na Zemlji. In ko religije že dolgo za človeštvo ne bodo več potrebne, se bo človeštvo razvijalo prav pod vplivom krščanskih impulzov.

V času grško latinske kulturne epohe je stopil Kristus med ljudi in umrl na križu.

Človeštvo se je moralo potopiti v največjo globino materialnega življenja in mora biti privedeno spet navzgor k spoznanju duha. Kristus je prinesel ta impulz,

              s svojo smrtjo na križu nam je odprl pot k Božjemu.«                                                                                                                 R. Steiner 13.4.1908

             NA KAJ ČAKAMO? NA POT, ČAS JE!

Izdaja: Društvo za b-d gospodarjenje AJDA Vrzdenec tel.01 7540743;

www.ajda-vrzdenec.si

ŽIVIMO S KOLEDARJEM DUŠE

Izreke prebiramo in premišljujemo zjutraj in zvečer v tednu, za katerega velja

    I Z   D E L A  D R U Š T V A                           

               14.2.2015 smo imeli letno skupščino

Volilna ni bila. Vsekakor pa priložnost, da kritično pogledamo na naše delo, na narejeno in na zamujeno. Dejstvo ostaja, da se vodstvo stara in da je čas, da se v vodstvo aktivno vključijo mlajši. Čisto v tem duhu smo sprejeli v izvršni odbor tudi Josipino Kovačič in Mojco Likosar. Tudi vabilo, da se v delo vodstva vključi več mladih ostaja na veljavi.

Z dosedanjimi oblikami dela bomo nadaljevali. Bolj kot doslej bi morali spodbujati sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, društvi, šolami in organizacijami, predvsem s ciljem posredovanja biodinamičnega znanja mladim generacijam. Da bi narod imel bodočnost. Poglobiti in razširiti boo skušali naša prizadevanja na področju semenarstva in čebelarstva.

NOVICE IZ SVETA

Ekologija v kmetijstvu kot strategija prehranske varnosti

Konec septembra 2014 je 70 svetovno priznanih znanstvenikov v odprtem pismu zahtevalo jasno opredelitev ZN za ekologijo v kmetijstvu. Koncept da je bolj kot karkoli drugega primeren, zagotoviti varnost preskrbe s hrano tudi v pogojih globalnega segrevanja. Koncept je deležen podpore v poročilu o kmetijstvu v svetu, pri pooblaščencu za pravico do hrane pri ZN, pri svetovni mreži kmetov Via Campesina, od julija lani pa ga podpira tudi 250 drugih znanstvenikov. Ekologija kmetijstva ima na znanstvenih temeljih izdelane koncepte in celo vrsto prilagojenih, uspešnih kmetijskih praks.

Mera je polna

Na prvem kongresu »Siti smo vas« je v Berlinu 400 udeležencev diskutiralo o bodočnosti sposobnem kmetijstvu. Konvencionalni kot ekološki kmetje, naravovarstvena združenja, združenja za zaščito živali in predstavniki združenj iz Kitajske, Rumunije, Južne Afrike in Guatemale, so razpravljali o konceptih drugačnega kmetijstva.

Ekološka prehrana le malenkost dražja

Nemški Öko institut ugotavlja v sklepnem dokumentu opravljenih raziskav, da so letni stroški za ekološko prehrano ob zmanjšanju uživanja mesa in povečanju uživanja zelenjave in sadja, višji le za 80,– € po osebi Več na www.oeko.de

Prebivalci Tirolske proti pesticidom

Prvič se je zgodilo, da so se prebivalci ene od evropskih občin v referendumu odločili za prepoved uporabe pesticidov v svoji regiji.. Občina Mals v južni Tirolski, ki ima 5113 prebivalcev, je z 75% večino sklenila, da uporabo nevarnih pesticidov prepove.

Vrtičkarji iščejo kmete

Začelo se je s sodelovanjem potrošnikov pri spravilu zrelih pridelkov. Ideja se razvija naprej. V nadaljevanju imamo danes vse več ekoloških vrtnarij in  kmetij, ki pripravijo gredice, skrbijo za oskrbo z vodo in tako pripravljene površine za eno sezono prepustijo obdelavi meščanom. Tako so »Sezonski vrtovi« ali »Moj pridelek« zaživeli predvsem v bližini velikih mest. Tudi posrednikov, ki površine iščejo in v kmetovem imenu prevzamejo vsa organizacijska opravila, je vse več. Dva od znanih pobudnikov te oblike vračanja k naravi sta Birger Brock in Tobias Paulert s platformo www.Ackerhelden.de

Sramotno razmetavanje

Približno tretjine pridelkov ne uporabimo za prehrano. V kalo gredo na poti do potrošnika ali pa jih ta zavrže. Odpadki živil predstavljajo strošek 2,6 bilijonov dolarjev letno ali 4% globalnega bruto socialnega proizvoda. S pridelovanjem te količine nastala škoda v življenjskem okolju in na preveč intenzivni rabi zemlje se ceni na 764 milijard dolarjev. Pri tem bi globalne izgube v kmetijstvu lahko zmanjšali za 46 in porabo vode za 86 procentov.

                    Foodwastage footprint. Fullcost accounting. Final Report. FAO 2014

Dan odprtih vrat pri Demeter semenarski iniciativi

25.4. vabi Bingenheimer Saatgut v Bingeheim. Pripravljajo ogled nasadov in vrtnarij, delavnic za semena, prodajo sadik, semen in vrtnic hiše RUF. Gremo?

Naučimo se čebulo sejati

Sejana čebula oblikuje pogosto manjše čebule, ki pa se čez zimo bolje obdržijo, ker imajo bolj čvrsto luščino. Čebulo sejemo od začetka marca plitvo, približno 2 cm globoko. Najbolje uspeva v srednje težki zemlji, ki je dobro založena s humusom in hranili. Sejemo v vrste v razmaku 25 cm, rastline pa pozneje redčimo na 5 do 10 cm. Če sejančke prepikiramo pazimo, da jih ne sadimo pregloboko. V zemljo naj pridejo samo korenine.

Izmenjava semen v okviru Biofach

Biofach v Nürnbergu nudi že nekaj let tudi borzo izmenjave semen in festival semenarstva. Največja je menjalnica semen Saatgutfestival Iphofen pri razstavljalcu Open House e.V. Za prihodnji obisk Biofacha si velja zapomniti!

Evropska komisija je zahtevo za revizijo semenarskih smernic umaknila

Razveseljivo. Semenarske iniciative, smejo nadaljevati s svojim delom kot doslej. Omejitev, ki bi jih nove smernice prinesle za bodočnosti sposobne in novo razvite sorte zaenkrat ne bo. Upor ob poskusu vsiljevanja novih smernic, ki je umik omogočil, je prispeval tudi k ozaveščanju problema semenarstva.

Karta »čebele nas učijo« na omrežju

Karta »Bienen machen Schule«, omogoča, da se čebelarji, ki podobno razmišljajo, lahko bolje povežejo. www.bienen-schule.de/schule/schulenetz/index.html

Achelon, chlormazon in škoda na Demeter kmetiji Mahlitzsch

Na njivi z zelenjavo Demeter kmetije Mahlitzsch je prišlo septembra lani do škode, ki jo je s škropljenjem herbicida Echelon povzročil sosed, ki kmetuje konvencionalno. Predpis pri tem strupu je v Nemčiji, da se sme škropiti le zvečer ali ponoči pri temperaturah pod 25°C, da mora uporabnik upoštevati 50 m varovalni pas do sosednjih parcel, soseda pa mora o škropljenju teh strupov tudi informirati. Tega konvencionalni kmet ni naredil. Analize so pokazale, da je učinkovina Chlormazon iz uporabljenega škropiva, prodrla 300 m daleč na površine Demeter kmetije. Kdaj bo ljudem končno jasno, da je edini predpis lahko samo ta, da se taki strupi ne smejo sploh in nikoli in nikjer škropiti! Demeter kmetija ima zastrupljenih 3,5 ha površin, dobavo zelenjave iz teh površin so morali stornirati, zaenkrat je škoda, ki jo mora plačati konvencionalni kmet Demeter kmetiji ocenjena na 100.000,– €. Glede na dolgoročnost pa to vsa škoda seveda ni. Jo je sploh mogoče oceniti?

Ptic je vedno manj

V Evropi živi danes 421 milionov ptic manj kot pred tremi desetletji. Razlog je predvsem uničujoče konvencionalno kmetijstvo. Študija je objavljena v znanstveni reviji »Ecology Letters«

Katedra za antropozofijo na visoki šoli Alanus

Prof. Wolf-Ulrich Kluenker, promoviran teolog in socialni pedagog je po desetih letih delovanja na antropozofskem inštitutu Friedrich von Hardenberg v Heidelbergu imenovan za vodjo in profesorja na katedri za filozofijo in spoznavne metode antropozofije, ki je od lanske jeseni smer študija na Visoki šoli Alanus v nemškem Alfterju.

S plodno zemljo je vse slabše

Človeštvo izgubi vsako leto 10 milijonov njivskih površin. 20% pridelovalne zemlje širom sveta kaže znake degradacije. V Evropi je stopnja uničenja plodne zemlje že 23%. Več na www.bodenfruchtbarkeit.org in www.sos.natureandmore.com

Sredstva za zaščito rastlin globalno ogrožajo vode na planetu

Prvič so izdelali karto, ki predstavi globalno ogroženost voda na planetu z insekticidi. Kriza je največja v Sredozemlju, v Ameriki in jugovzhodni Aziji. Študijo so izdelali znanstveniki Helmholtz centra za okoljske raziskave ter univerz Koblenz – Landau, Milano, Aarhus in Aachen. http://kurzlink.de/weltkarte-ufz

Shranjevanje semen

Kako semena najbolje shranimo in kako dolgo ostanejo kaljiva?

Za lastno seme ali ostanke kupljenega semena si zapomnimo: Da se kaljivost čim dalj časa ohrani, naj bi bo seme spravljeno v popolnoma suhem stanju, zaprto v posodo s tesnim pokrovom na temnem mestu. Temperatura prostora naj bi bila od 8 do 15 stopinj C. Čimbolj suha so semena, tem dalj ohranijo kaljivost. Naravne aktivnosti presnove se tako najbolj učinkovito reducirajo na potreben minimum. Če so semena vlažna, jih lahko dodatno brez škode osušimo z gelom SILCAGEL, kremenovim gelom, ki je kemično nevtralen. Če je gel vlažen, se rožnato obarva. Tako vemo, kdaj ga moramo odstraniti. Vlažnega lahko osušimo v pečici na temperaturi do 150 °C. Popolnoma suha semena lahko tudi zamrznemo. Tam se kaljivost ohrani leta dolgo. Za hrambo so odlični stekleni kozarci, ki imajo pokrovčke z navojem.

Eno leto ohranijo kaljivost semena čebule, črnega korena, drobnjaka, pora in pastinaka.

2-3 leta ostanejo kaljiva semena korenja, zelene, špinače in koruze.

4-5 let dolgo ostane kaljiv fižol, solate, repa, blitva, redkvice in paprika.

Bingenheimer Saatgut ima na svojih spletnih straneh pod naslovom Keimfähigkeits-Online-Abfrage dosegljive podatke o kaljivosti svojih semen. Dosežete jih, če vnesete številko partije semena, ki je na vrečki.

RAČUNE PLAČUJEMO DRUGI

Agro genska tehnika povzroča visoke stroške: v preteklih letih je v svetu povzročena škoda zaradi posevkov gensko spremenjenih rastlin brez dovoljenja, ki jo cenijo na skoraj 5,5 milijard US $. Koga prizadene ta škoda? Seveda tiste, ki želijo pridelovati gensko čisto hrano.

V zadnjih petih letih se je površina s posevki GSO povečala na 12,9 % vseh njivskih površin na planetu. Po podatkih nemške Zveze pridelovalcev ekoloških živil (BÖLW) za leto 2014, so največji GSO pridelovalci ZDA, Brazilija, Argentina, Indija, Kanada in Kitajska (ISAAA, 2014) največ sejane so gensko spremenjena soja, koruza, bombaž in ogrščica.

MON 810, gensko spremenjena koruza, je bila leta 2013 posejana v Evropi na 143.000 ha površin, in sicer v Španiji, Portugalski in Češki. Več kot 85 % gensko spremenjenih rastlin je odpornih na herbicide ali pa lastne insekticide proizvajajo. Izkazalo se je, da rastline, ki naj bi zaradi gensko tehničnih sprememb omogočale večje pridelke ali sploh pridelovanje v težkih razmerah kot so sušna področja, po desetletjih raziskav in razvoja, komercialno niso zanimive. Gensko spremenjenih živil, ki so kot taka tudi označena, potrošniki ne sprejemajo.

Aktualno se pri temi gensko spremenjenih rastlin v kmetijstvu diskusija omejuje na potencialne rizike in dozdevne gospodarske koristi. Zagovorniki genske tehnike še vedno navajajo, da gensko spremenjene rastline prinašajo višje pridelke, znižujejo proizvodne stroške in so tako globalno prispevek k zagotavljanju zadostne količine hrane. Pri tem pa dolgoročni znanstveno utemeljeni pokazatelji višine pridelkov niso na voljo. Aktualni podatki Ministrstva za kmetijstvo ZDA (US Departement of Agriculture) kažejo, da pri posevkih gensko spremenjenih rastlin pridelki ostajajo enaki ali celo padejo, stroški pridelave in stroški nacionalne ekonomije, škoda na okolju in zdravju ljudi pa se povečujejo.

Stroški za seme in sredstva za zaščito rastlin rastejo

Poglejmo primer gensko spremenjene soje: stroški za seme za gensko spremenjeno sojo so se v zadnjih 17 letih dvignili za 320 %, višina pridelkov je ostala na enakem nivoju. Stroški za sredstva za zaščito rastlin so stagnirala deset let, od leta 2011 pa se krepko dvigujejo. Pri tem so se cene za sredstva za zaščito rastlin znižale, ker pa so rastline razvile odpornost, je potrebna količina sredstev za zaščito rastlin višja. Številne študije dokazujejo da je pridelovanje gensko spremenjenih rastlin srednjeročno povezano z višjimi stroški predvsem zaradi večje porabe sredstev za zaščito rastlin. Razlogi so kot rečeno odpornost pri škodljivcih in plevelih, slabše zdravje gensko spremenjenih rastlin (študija Penn State University 2009) in tudi pojav novih škodljivcev. (Then 2010).

To jasno prikaže grafikon, ki prikazuje količino uporabljenega glifosata na ameriških s koruzo zasejanih površinah in razvoj vseh površin, zasejanih s koruzo v letih 2000 do 2010.  (90% površin s koruzo v Ameriki je zasejanih z gensko spremenjeno koruzo – glej Transparenz Gentechnik 2014). Površine s koruzo v ZDA so se povečale za 14,3 %, količina škropljenega glifosata pa se je povečala dvanajstkrat.

Koeksistenca konkretno

Da bi ekonomske posledice agro genske tehnike glede na posamezne kmetije in države zajeli, je stroške, ki v zvezi z njo nastajajo, potrebno opisati. Stroški nastajajo tako za tiste, ki gensko spremenjene rastline pridelujejo, kot za tiste, ki želijo kontaminacijo z GSO preprečiti. Gre za stroške v zvezi s koeksistenco pri pridelavi, ločevanje blagovnih tokov, čiščenje strojev, sisteme  zagotavljanja kvalitete, vzorčenja in analiz. Nastajajo stroški v zvezi s primeri kontaminacije, zaradi dovoljenih GSO ali zaradi izgube statusa označevanja. Dodatno nastajajo stroški v zvezi z uveljavljanjem povračila nastale škode.

Samo prepoved posevkov gensko spremenjenih rastlin rešuje problem

Povečani stroški za zagotavljanje gensko čiste hrane ne bremenijo praviloma tistih, ki gensko spremenjene rastline sejejo, temveč tiste, ki želijo kontaminacijo z GSO preprečiti, torej vejo gospodarstva, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem ekoloških živil. Breme teh stroškov deformira realno sliko stroškov izdelkov. Zastavlja se vprašanje, katere gospodarske in politične konsekvence nastajajo za potrošnika zaradi ohranjanja principa zagotavljanja svobodne izbire in s tem povezanimi dodatnimi stroški. Ponujata se dve možnosti:

Ker potrošnik naenkrat za gensko čista živila ne bo pripravljen plačati več, bremenijo ti višji stroški pridelovalca, ki ga s tem spravljamo na rob preživetja. Ostaja možnost je, da ti stroški bremenijo pridelovalce GSO, torej povzročitelje. Doslej je ta možnost neuresničljiva, ker postopek tega principa ni dorečen.

Druga možnost je vsaj regionalna popolna prepoved posevkov gensko spremenjenih rastlin, kjer stroški s preprečevanjem kontaminacije, ločenih poti do potrošnika, analiz itd. ne nastajajo.

Četudi je pritisk na evropski parlament, da v zvezi s prepovedjo posevkov gensko spremenjenih rastlin jasneje določi tudi področje zagotavljanja povračil nastale škode velik, je po mnenju BÖLW popolnoma jasno: »Da je prepoved posevkov gensko spremenjenih rastlin edino sredstvo s katerim konflikte med kmeti preprečimo in tiste, ki želijo še naprej kmetovati brez gensko spremenjenih organizmov, učinkovito zaščitimo«.

ALI VESTE, DA

KLJUB ZELENI LUČI IZ BRUSLJA

SLOVENIJA DO DANES NI UVELJAVILA

PREPOVEDI POSEVKOV GS RASTLIN! _______________________________

NJIVSKA PRESLICA V BIODINAMIKI

V »kmetijskem tečaju« opisuje Rudolf Steiner njivsko preslico in njene posebne kvalitete. Pove, da v njivski preslici deluje poseben proces kremena, ki posreduje zemlji, pa tudi listom rastlin urejajoče kozmične moči. Rudolf Steiner karakterizira razmerje med kremenom in njivsko preslico z besedami: »kremen v njivski preslici se obda kot v z okopi utrdbi«. Kremen namreč je tesno povezan z žveplom. Prav to je lastnost, po kateri se njivska preslica razlikuje od ostalih vrst preslice. S tem kaže njivska preslica svojo sorodnost z beljakovinskimi procesi, ki organizirajo življenje. Zato predstavlja preparat njivske preslice ob preparatu 501, kremenu iz roga, in preparatu iz regrata, dodatno, pogosto spregledano podporo v biološko-dinamičnem kmetovanju, s katero kvaliteto naših proizvodov lahko okrepimo.

Ne le proti glivičnim boleznim

Splošno učinkovanje preparata njivske preslice je, da preveč divje, neoblikovane življenjske procese  privede v red, ki organizmu služi. V praksi so to situacije dolgotrajnega vlažno toplega vremena, ki tako poleti, kot tudi pozimi življenjske procese premočno spodbujajo, pa tudi problem rastišč, ki imajo malo kremena, ki so na močvirskem obrobju pa tudi apnenčastih pokrajin. Tega, v principu konstitutivnega delovanja preparata njivske preslice v preteklosti nismo dovolj upoštevali, ker je bilo zelo v ospredju pozitivno delovanje v primeru glivičnih bolezni, ki pa je v praksi pogosto tudi razočaralo. Razlog za to je gotovo tudi simptomatično zdravljenje. Srečamo priporočila, da, če pride do pepelaste plesni, to odstranimo z uporabo njivske preslice. Pri Rudolfu Steinerju beremo nekaj drugega. V Kmetijskem tečaju priporoča, naj njivsko preslico profilaktično škropimo na površinah, na katerih je v naslednjem letu treba računati s pojavom glivičnih bolezni.

Kako izdelamo preparat

Njivsko preslico nabiramo poleti in jo osušimo na zračnem senčnem prostoru. Kot drogo jo prodajajo tudi v lekarni. Pri nabiranju ali nakupih pazite na to, da bo preslica prava, torej prava njivska preslica ( equisetum arvense). Preparat izdelamo s kuhanjem. Za 1.000 m² površine potrebujemo 2,5 g suhe, zmlete njivske preslice, ki naj v 2,5 litrih vode vre eno uro. Nato pustimo v loncu pokrito še 24 ur. Čaj nato precedimo in razredčimo z 1 – 3 litri vode, kar zadošča za 1.000 m² površin. Po naših izkušnjah mešanje ni potrebno.

V času zime škropimo trikrat

Preparat škropimo tako, da ga fino pršimo na zemljo ali na rastline. V času zime naj bi škropili trikrat, enakomerno porazdeljeno med koncem novembra in marcem. Primerneje je, če izbiramo dneve, ko zemlja ni zmrznjena, škropimo pa lahko tudi na sneg. Po vlažnih letih škropljenje s presličnim preparatom nujno priporočamo. Poznejša škropljenja na zemljo ali rastline, zdravje rastlin okrepijo. Krompir dodatno škropimo tudi malo pred spravilom.

V Raziskovalnem centru že nekaj let raziskujemo vpliv uporabe preparata iz njivske preslice na kvaliteto krompirja. Dosedanji pokazatelji kažejo, da se kvaliteta krompirja po uporabi preparata iz njivske preslice bistveno spremeni. Krompir kaže po škropljenju z njivsko preslico več notranje svetlobe in pokončnosti, kaže spremembe h kvaliteti kot jo poznamo pri pravi koreninski zelenjavi kot korenju.

Izkušnje uporabnikov kažejo, da uporaba preparata iz njivske preslice zmanjšuje gnitje in glivične bolezni rastlin, ki jih pridelujemo na tako negovanih površinah.

                                               Dr. Uli Johannes König, Raziskovalni center Darmstadt

Od 15. do 22. avgusta 2015 bo v bloku tečaj biodinamike na naši kmetiji v Gorenji Trebuši.

      Program kot seminar na Vrzdencu. Potrebne so prijave.

BIODINAMIKA

REDNE ŠOLE IN DODATNO IZOBRAŽEVANJE

Svobodna biodinamična šola

Strokovni pouk biodinamike za vajence na Demeter kmetijah. Traja 4 leta:

Pokrajina Nordrhein Westsfalen: Eckard Jungclaussen, Birkenhof 2, 57234  Wilnsdorf, Info@demeternrw.de 

Pokrajina Hessen: Martin von Mackensen, Dottenfelderhof, 61118 Bad Vilbel

Severna Nemčija: Kornelia Baumann, Baeuerliche gesellschaft e.V. www.freie-ausbildung-im-norden.de

Vzhodna Nemčija: AG fuer biol.dyn.Landbau Berlin Brandenburg e.V. www.freie-ausbildung-im-osten.de

Svobodna kmetijska šola Bodensee (Freie landbauschule Bodensee) Informacije: Markus Knoesel, Ueberlingen www.landbauschule-bodensee.de

Nizozemska

Wormonderhof – Greenhorst College, Holland

Večletno poklicno in dodatno biološko dinamično šolanje, AJ Dronten

www.warmonderhof.nl

Švica

Štiriletna strokovna izobrazba za biološko-dinamično kmetovanje z državno priznanim zaključkom, CH 2560 Nidau www.aubildung-biodyn.ch

Anglija

Biodynamic Agricullltural College England

Triletno šolanje, teorija in praksa za poklic biološko-dinamičnega kmeta in dopisno šolanje. Forest Row. www.bdacollege.org.uk

Švedska

Dve in pol letno šolanje za biološko-dinamičnega vrtnarja v teoriji in praksi. www.Skillebyholm.org, info@skillebyholm.org

Začetni tečaj za biološko-dinamično gospodarjenje letno

Demeter e.V. Darmstadt, Nemčija edith.daniel@demeter.de

Intenzivni januarski  in februarski enomesečni tečaji

Landbauschule Dottenfelderhof e.V. Nemčija

Enoletno šolanje za biološko dinamično kmetovanje z državno priznanim zaključkom, z intenzivnim teoretično in praktično poglobljenim študijem kmetijstva, vrtnarstva, živinoreje, sadjarstva in semenarstva. Landbauschule Dottenfelderhof e.V.Bad Vilbel, Nemčija www.landbauschule.de

Teden poglobljenega študija kmetijstva in antropozofije vsako leto januarja v Goetheanumu, Dornach, Švica www.sektion-landwirtschaft.org

Dodatne informacije o možnostih šolanja na www.demeter.de

        VABILA – OBVESTILA

11.4.2015 v soboto, vabimo od 8.30 ure dalje na DAN PROSTOVOLJNEGA DELA na kmetijo Zejelenk v Gorenjo Trebušo. Pokličite zaradi skupnega prevoza.

Začetnike, tiste ki bi radi znanje obnovili, tudi člane drugih društev, vabimo za pridobivanje temeljnega znanja na

SPOMLADANSKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE NA VRZDENCU

Srečanja vodi Meta Vrhunc. Dopoldanski del je namenjen teoriji, po skromnem skupnem kosilu sledi praktično delo. K enolončnici se priporočamo za sadje, predjedi ali poslastice. Prinesite steklenice (ne plastične), da bi iz vsakega srečanja zmešan preparat vzeli s seboj in ga takoj uporabili tudi v svojem vrtu.

9.5.2015 v soboto od 10.00 do 17. ure vabimo na Vrzdenec na

spomladanski seminar o preparatih IN izkopavanje preparatov

ki bo obenem prvo srečanje za začetnike

Dopoldne teorija: biološko-dinamični preparati, izdelava in uporaba. Po 13. uri  praktično delo. Enostavno kosilo bo. Prinesite škornje, rokavice in predpasnike. Člani lahko prevzamejo preparate ( prinesite čiste, majhne steklene kozarčke in temno, čisto stekleničko za baldrijan).

Udeležba na seminarju za preparate je tudi za člane društva pogoj za dodeljevanje preparatov! Člane društva prosim za pomoč pri vodenju in uvajanju novincev.

               Prinesite viške semen in sadik za zamenjavo in prodajo!

16.5.2015 sobota od 10. do 17. ure na Vrzdencu drugo srečanje za začetnike. Teorija: Razvoj, stanje in perspektive kmetijstva, temelji biološko-dinamične metode, štiridelnost narave in človeka. Praksa: kompost, prepariranje komposta, mešanje in škropljenje preparatov. Prinesite viške semen in sadik!

22.- 24.5.2015 od petka do nedelje

    BINKOŠTNI BISER NA ZAJELENKU !!!

Seminar z g. Michaelom Schreyerjem. Tema bo TRIDELNOST DRUŽBE, Steinerjev koncept plodnih medsebojnih odnosov na nivoju družine, podjetja ali države. Točen program na željo pošljemo.

30.5.2015 sobota od 10. do 17. ure na Vrzdencu tretje srečanje za začetnike. Teorija: Osnovne predstave o našem osončju, kaj pomeni dinamika v biodinamiki, delo v skladu s kozmičnimi ritmi, kaj so etri, kako uporabljam Setveni priročnik. Več o preparatu Marije Thun. Praksa: Izdelovanje preparata po Mariji Thun. Mešanje in škropljenje preparatov

6.6.2015 sobota od 10. do 17. ure četrto srečanje za začetnike. Teorija: Kompost, gnojenje, kolobar, pleveli, škodljivci, obdelovanje zemlje, orodja. Praksa: izdelovanje škropiva proti škodljivcem, izdelovanje preparata kremen iz roga, orodja.

13.6.2015 sobota  od 10. do 17. ure na Vrzdencu peto srečanje za začetnike Teorija: SEME je kulturna dediščina. Kako pridelujemo semena. Gensko spremenjeni organizmi so nevarnost za naravo in človeka. Praksa: visoka greda, mešanje in škropljenje preparatov.

20.6.2015 sobota od 10. do 17. ure šesto srečanje za začetnike. Teorija: biološko-dinamično sadjarstvo. Praksa: izdelava paste in premaza za sadno drevje.

27.6.2015 sobota od 10. do 17. ure sedmo srečanje za začetnike. Zdrava hrana v očeh biodinamike. Zakaj je hrana DEMETER zdravilo? Kako do blagovne znamke Demeter? Praksa: kruh, kosmiči, preproste domače testenine, ogled kmetije, priprava na praznovanje

           od 19.30. ure PODELITEV DIPLOM nato pa

tečajniki in člani društva AJDA Vrzdenec praznujemo ob kresu, koncertu, prijateljevanju.                                    

         J a n e z o v o

Pridite z družinami!  

POSEBEJ VABIMO TUDI:

17.4. petek ob 17. uri na Pivolo,na predavanje Ralfa Rösnerja o čebelarstvu

25.4. sobota ob 17. uri na Waldorfsko šolo v Ljubljani na predavanje o antropozofski medicini