Mihelovo 2015

MIHAEL

Duh zmagoviti

prežemi s plamenom nemoč

duš neodločnih

samoljubje sežgi,

sočutje zaneti.

Nesebičnost

kot tok da življenju

človeštva postane vir

novega rojstva v duhu

Dr.R.S.

  Mihael, vtisni tvojo moč, pogum tvoj v srca naša!

      Poti v človeka dostojno prihodnost

                                si ne odstremo v boju s sulico in mečem

    pač pa s prepoznavanjem orodij zla in

  doslednim odrekanjem zlu.

       Izdaja: Društvo AJDA, 1354 Horjul, Vrzdenec 60, tel. 01 7540743

www.ajda-vrzdenec.si

ŽIVIMO S KOLEDARJEM DUŠE

Izrek prebiramo in premišljujemo zjutraj in zvečer v tednu, za katerega velja

23. (8.-14. september)

Megli se po jeseni

čutil lepot iskanje;

v svetlobe razodetje meša se

nejasen pajčolan megle.

V prostora dalji vidim

jeseni zimsko spanje.

Poletje meni

se je samo darovalo.

24. (15.-21. september)

Duša vedno

sebe se zave

ko sama se ustvarja;

sveta pa duh stremi naprej

poživljen v spoznaji sebe

iz duš teme ustvarja

plod volje

smisla lastnega

25. (22.-28. september)

Pripadati zdaj sebi smem:

žareti, širiti notranjo luč

v temo prostora, v temo časa!

Narava k spanju zdaj teži;

naj rastejo globine duše,

žar Sonca budno nosijo

v mrzel zime val.

26. Razpoloženje za Mihaelovo

Narava, tvoja materinska bit,

v svoji volji tebe nosim!

In volje moje moč ognjena,

kot jeklo kuje

mojo kal duha…

Zavest o sebi da rodita;

da bi nosila mene

v meni.

            Iz Biene – Mensch – Natur Pomlad-poletje 2015

ČEBELE RAZUMETI

Čebelariti po meri čebele. Odkod ta pojem in kaj pomeni? Oblikovali so ga v Rosenfeldu. Predstavlja način čebelarjenja in odnosa do čebel, kot so ga leta 1985 formulirali v prijateljskem krogu v centru za čebelarsko šolanje in poskuse v Fischermühle v Nemčiji. V časih, ko govorijo o ekološkem, čebelam ustreznem, trajnostnem, naravnem, biološkem, za čebele sprejemljivem čebelarjenju, tudi marsikateremu čebelarju v glavi kar brenči. Čas je za več jasnosti…

„Mellifera“ je registrirana kot društvo za čebelam ustrezno čebelarjenje. Ime Mellifera so imenu društva dodali šele leta 2000, ko so iskali kratko ime, ki si ga je lahko zapomniti in ga tudi v drugih deželah lahko razumejo. Mellifera je sicer del zoološkega imena, ki ga uporabljajo v vsem svetu kot oznako za naše zahodnjaške čebele, nabiralke medu „apis mellifera“. Apis pomeni latinsko čebela, mellifera pa pomeni prinašalka medu. Kaj pa pomeni čebelam ustrezno čebelarjenje? Zakaj se ukvarjamo s čebelam ustreznim  čebelarjenjem in kako se ta način čebelarjenja razlikuje od drugih oblik in smernic za čebelarstvo?

Temelji

Drugače kot je to pri biološkodinamičnem kmetovanju, ki je utemeljeno v sklopu predavanj Rudolfa Steinerja leta 1924 v Koberwitzu, ne najdemo v Steinerjevi zapuščini časa, ki bi ga lahko označili kot čas napotkov za pristop k čebelam ustreznemu čebelarjenju. Predavanja za čebele je imel leta 1923 za delavce, ki so gradili Goetheanum in ta predavanja se le na nekaj mestih dotikajo konkretnih strokovnih napotkov. Bogata so kar se intimnih vpogledov v bitje čebel in kulture čebelarjenja tiče. Njihova vrednost pa se razodene šele, s temeljitim poznavanjem antropozofije in je v čebelarski praksi šele tako uporabna. Tudi na Demeter kmetijah je ostal način čebelarjenja po Steinerjevih predavanjih za čebele konvencionalen. Šele v osemdesetih letih dvajsetega stoletja so nekateri čebelarji v učnem in poskusnem čebelarstvu Fischermühle potem, ko se je razširila pršica varoje, postavili svoj način čebelarjenja temeljito pod vprašaj in začeli, izhajajoč iz napotkov Rudolfa Steinerja in Ferdinanda Gerstunga (1860 – 1925), razvijati nov način čebelarjenja. Ferdinand Gerstung je bil eden od tako imenovanih „velikih mojstrov“ nemškega čebelarstva in je izdal leta 1901 delo „Čebela in njena vzreja“, ki je za čebelarstvo prelomnega pomena. Najprej v zaprtem krogu in povsem proti splošnim usmeritvam v čebelarstvu so v čebelarskem centru Fischermühle tako postavili temelje za čebelarjenje po meri čebele. Potem je „Zvezna strokovna skupina za Demeter čebelarstva“ razvila smernice za način čebelarjenja, ki od leta 1995 predstavljajo temelj za certificiranje proizvodov iz Demeter čebelarstva.

Čebelam ustrezno čebelarjenje gradimo s spoštljivim odnosom do čebel, delom s čebelami z odprtim srcem. Način čebelarjenja se ravna po naravnih potrebah in instinktih čebelje družine. Čebele gradijo pri tem svoje satovje same in se razmnožujejo z rojenjem. Uveljavljeni praksi umetne vzreje matic se odrekamo, da ohranjamo integriteto senzibilnega gnezda za zalego.

Nagon rojenja

Rojenje je izraz obilja – pri rojenju je v čebelji družini veliko čebel, veliko je zalege, zalog hrane je v preobilju. Pri rojenju zapusti stara matica z delom čebel delavk panj. Tako v stari kot v novi čebelji družini, ki šele nastaja, pride zaradi nagona rojenja do prekinitve zaleganja. Roj mora novo gnezdo za zalego šele zgraditi. V čebelji družini, ki je v starem panju ostala, se najprej rodi nova matica, ki šele po ženitnem poletu začne zalegati jajčeca. Zaradi akta rojenja prekinjenega zaleganja se bakterijske bolezni kot huda gniloba ali kisla zalega zmanjšajo in obremenitev s pršico varoje se zmanjša. Rojenje je akt zdravja!

Naravna gradnja satovja

Satovje ima v čebelji družini mnoge pomembne funkcije. V celicah satovja vzgajajo čebele zalego. S tem zagotavlja satovje nadaljnji obstoj čebelje družine. Razen tega je satovje skladišče za med in zaloge cvetnega prahu, na njem so markirane površine za ples, pri katerem se čebele sporazumevajo s plesi  z gibanjem z zadki, plesi v lokih in krogu. Gradnjo satovja so v milijonih letih izpopolnile. Dinamika gradnje satovja je spomladi za čebelarja posebno doživetje Izznojevanje voska in gradnja satovja sta pomembni higienski meri za zdravje čebelje družine. Pri tem so pozitivni učinki pri hudi gnilobi in kisli zalegi dokazani. Za gradnjo satovja porabi čebelja družina več medu. To ekonomsko dejstvo pa pri čebelarjenju po meri čebele smatramo za manj pomemben, saj se osredotočamo na to, kar bitju čebele ustreza in mislimo dolgoročno predvsem na zdravje čebel.

Vzreja matic

Pri razmnoževanju čebel z naravnim nagonom rojenja je umetna vzreja matic nepotrebna. Čebelarji razumejo pod besedo vzreja ne le selekcijo temveč tudi način umetne produkcije matic z izkoriščanjem stiske, ki jo čebelar pri čebelah povzroči. Družine v razpoloženju za rojenje vzredijo mnogo več matic kot jih same potrebujejo. Mnogi čebelarji pa tudi znanstveniki, ki se s čebelami ukvarjajo, menijo, da se mora brez umetne vzreje matic kvaliteta matic poslabšati, ker da se bodo določene lastnosti kot brezvoljnost rojenja, količina nabranega medu in blagost čebel izgubile. Zmotno trdijo, da matice ne odbirajo, temveč da se le slučajno  razmnožujejo družine, ki prve rojijo. To pa ne mora biti res. Običajni aspekti za vzrejniško selekcijo na očetovski strani so po rezultatih naših raziskav vprašljive. Čim večja je genetska pestrost trotov, tem večja je vitalnost družin – strategija ki se je v evoluciji izkazala kot dobra. Tako kažejo aktualne študije, da vplivi večkratne oploditve med drugim pozitivno vplivajo na številčnost čebeljih družin pri pripravi na prezimovanje.  Gnezda za zalego so večja, čebele obiskujejo bolj oddaljena nahajališča nektarja, v panju je rezistenca proti infekcijskim boleznim večja in odpornost proti vnesenim trosom hude gnilobe je boljša.

Zahteve ekoloških združenj kot Bioland, Naturland in Demeter pa tudi EU Biolebel so, kar se načina čebelarjenja tiče, različne. Za potrošnike, ki postavljajo kvaliteto v ospredje, prinašajo ti, različni kriteriji, prej zmedo kot ne. Oglejmo si jih.

Nemška čebelarska zveza npr.

– za postavitev panjev ne postavlja kriterijev, BIO, BIOLAND in Demeter priporočajo prednostno postavitev na ekološko obdelovanih površinah ali neokrnjeni naravi.

– za kvaliteto panjev ne postavlja kriterijev. Bio in Bioland zahtevata uporabo naravnih materialov brez sintetičnih dodatkov, Demeter zahteva tudi nedeljen prostor za zalego.

–  za vodenje čebeljih družin nima predpisov in delilna mreža je dovoljena. BIO in Bioland dovoljujeta delilno mrežo. Demeter jo prepoveduje.

– za razmnoževanje družin nima predpisov, BIO in Bioland dovoljuje poljubno deljenje kadarkoli. Demeter predpisuje razmnoževanje z roji.

– za vzrejo matic dovoljuje umetno vzrejo matic, umetno oploditev in rezanje kril matici. BIO in Bioland dovoljujeta umetno vzrejo matic toda brez umetnega osemenjevanja in brez rezanja kril. Demeter umetne vzreje matic ne dovoljuje, umetno osemenjevanje in rezanje kril prepoveduje.

– Za gradnjo satovja nima predpisov. BIO in Bioland dovoljujeta srednje stene le iz voska ekološke kvalitete. Demeter zahteva za prostor za zalego izključno naravno gradnjo satovja, v prostoru za med pa dovoljuje srednje stene iz voska Demeter kvalitete.

– za krmo nima nobenih predpisov. BIO in Bioland dovoljujeta le sladkor ekološke kvalitete brez dodatnih snovi cvetnega prahu, Demeter dovoljuje ekološki sladkor, med Demeter kvalitete in zeliščne čaje, prepoveduje pa dodatne snovi cvetnega prahu.

– za zdravljenje varoje nima nobenih predpisov. BIO dovoljuje uporabo mlečne, mravljinčje in oksalne kisline, timola brina in mentola. Bioland in Demeter dovoljujeta uporabo mlečne, mravljinčje in oksalne kisline.

– za točenje in predelavo medu se ravna po zveznih predpisih, ki veljajo za živila z 15 mg/kg HMF. Tako tudi združenje BIO. Bioland dovoljuje segrevanje medu do 40°C in dovoljuje le 10 mg/kg HMF. Demeter zahteva ustekleničenje medu pred prvim strjevanjem, segrevanje do 35° in 10 mg/kg HMF.

HMF se tvori ob razgradnji sladkorja in je indikator svežega, naravnega medu

Občutne razlike.

                                               Sarah Bude Mellifera (glej tudi www.mellifera.de/blog

TOPLOTA PROTI VAROJI

Že več kot 30 let raziskujemo, kako razviti učinkovite metode boja proti varoji s toploto. Hipertermija je, tako se dozdeva, izvrstna možnost, saj z njo lahko nadomestimo vsa zdravila, ki so sicer učinkovita, čebeljim družinam pa tudi škodijo.

Zdravljenje z vročino je zahtevno tako kar se oblike naprave, kot kar se tehnike tiče. Zdravljenje čebeljih družin s čebelami in zalego so morali v preteklosti opustiti ker je čas trajanja vročine po katerem pršice popadajo brez da bi čebele utrpele škodo, le nekaj minut. Izkazalo se je, da je zelo težko konstantno ohranjati čisto določeno temperaturo, ker skušajo čebele toploto odpahljati proč. Doslej je uspešen hipertermični postopek le tisti, ki je razvit v Avstriji, s katerim tretirajo samo satnice z zalego brez čebel. V toplotno izoliranem zaboju lahko segrejejo počasi konstantno pri visoki zračni vlagi naenkrat do 18 satnic na 41°C. Postopek taja najmanj dve uri. Ker pa je približno 20% pršic na čebelah, je zdravljenje običajno treba ponoviti.

Mellifera e.V. je pred nekaj leti razvila tehniko za zdravljenje čebel z vročino pozimi, v času ko ni zalege. Pri tem izkoristimo okoliščino, da pršice, drugače kot čebele, previsokega segrevanja z znojenjem telesne tekočine ne morejo kompenzirati in iz čebel omamljene padejo. V času, ko ni zalege, se s tem postopkom doseže v 12 minutah 80 % učinek. Mellifera je imenovala projekt »Savna za čebele« in je pod tem naslovom objavila tudi nekaj člankov in poročil. Aktualno mediji pogosto poročajo o savni za čebele. Pri tem pa ne gre za Melliferino savno za čebele, temveč za po našem mnenju nezrel koncept zdravljenja z vročino iz drugih virov. Pri Melliferi e.V. delamo sedaj na novi in preprosti tehniki zdravljenja, ki bi omogočila zdravljenje čebelje družine z zalego poleti. Takrat se pršice, ki so prestale zimo, spet razmnožujejo v celicah za zalego. Ker se število pršic vsak mesec podvoji, je potrebno ponovno zdravljenje v poznem poletju. V celicah z zalego so doslej pršice uspešno uničevali le s »kemijo«.

Cilj, ki smo si ga zastavili, je zahteven in glasi: 12 minut zdravljenja in 80% učinkovitost. Ocenjujemo bo dela na raziskovanju in razvoju predvidoma trajalo tri do štiri leta. Stopnjo učinkovitosti in zmogljivost čebel je potrebno preverjati tako v laboratorijskih poskusih kot v praksi.

Poletno zdravljenje brez kemije in odpravljanje preostalih pršic bo ustvarilo pogoje, da pravočasno prepoznamo meje sposobnosti prilagajanja čebeljih družin na pršice.

                                                                  Dr. Johannes Wirz, Mellifera e.V.

SLADKOR KOT ČEBELJA KRMA IN ZDRAVJE ČEBEL

Nikomur ne bi prišlo na pamet, da bi jedel pol leta samo krompir. Slabo počutje in problemi z zdravjem bi bili nujna posledica. Spoznanje, da je prezimovanje čebel na čistem sladkorju prav tako problematično, se končno uveljavlja.

Razen grozdnega sladkorja in sadnega sladkorja imamo še približno 30 vrst drugih sladkorjev. Tu najdemo v majhnih, toda substancialno pomembnih količinah tudi bakterije, beljakovine, polifenole, vitamine, minerale, elemente v sledeh in proste aminokisline. V humani medicini je že dolgo znano, da med krepi zdravje in zavira rast bakterij, virusov in gliv. Za spodbujanje procesov zdravljenja je na trgu veliko proizvodov iz medu. Bakterije na ranah uniči vodikov peroksid, ki ga tvori encim, glukozna oksidaza v medu. Ni dvoma, da ima med tudi kar se čebel tiče, podobne pozitivne učinke.

Mirjancic je s kolegi raziskoval učinke različnih sestavin čebelje krme na tkiva v srednjem črevesju čebel v povezavi z življenjsko dobo čebel. Razen z medom akacije so poskusne družine ( po 200 čebel v majhnih poskusnih zabojčkih brez matice in zalege ) krmili s čisto sladkorno vodo z različnimi vrstami sladkorja, dodanim ekstraktom kvasa ali začimbami iz piva in raznimi kombinacijami teh komponent. Pri krmi z nekaterimi oblikami sladkorja so ugotavljali poškodbe črevesnega tkiva. Pozornost so vzbudile tudi razlike v življenjski dobi zimskih čebel. Tiste, ki so imele kot krmo med,, so živele povprečno 27 dni, tiste, ki so dobile kot krmo s kislino invertiran sladkor so živele samo 12 dni. Druge krmne kombinacije so bile v tem razponu. Krma s čistim sladkorjem in encimsko invertiranim sladkorjem je bila boljša od drugih kombinacij krme, saj so čebele živele 22 oziroma 24 dni.

Kot je že Rudolf Steiner opazil, predelajo čebele vsako krmo s sladkorjem v medu podobno substanco, Če razen tega, kar so preizkusili pri Melliferi in je danes predpisana krma v DEMETER čebelarjenju, krmi dodajo tudi kamilični čaj in med, je krma s sladkorjem bistveno manj problematična. Te ugotovitve pa so zelo oddaljene od resničnosti čebelarske prakse. Opraviti imamo z dejstvom, da so čebelarji z neprimerno krmo krivi za poškodbe prebavnega trakta in krajšo življenjsko dobo čebel.

Wheeler in Robinson sta leta 2014 raziskovala vpliv medu, koruznega sirupa in sladkorja iz sladkorne repe na gensko ekspresijo v maščobnem telesu čebel. Ker je znano, da vodi pomanjkljiva krma do slabljenja imunske obrambne sposobnosti in večje občutljivosti na pesticide, so hoteli avtorji raziskati, kaj se dogaja na nivoju genske ekspresije. V maščobnem telesu čebel, ki so jih krmili z medom, je bilo aktiviranih več kot 100 genov več kot pri tistih čebelah, ki so dobile samo koruzni sirup. V primerjavi s čebelami, ki so jih krmili s sirupom sladkorne pese, je bilo aktiviranih celo 220 genov več. Razlika med skupinami, ki so dobile ali sirup ali sladkor je bila samo 8 genov. Ob »kemično čisti«  krmi sladkorne raztopine ali sirupa, je veliko število genov mirovalo. Med temi neaktivnimi dednimi faktorji so bili nekateri s pomembnimi fiziološkimi lastnostmi. Nanašajo se na presnovo beljakovin in aminokislin v zvezi z imunsko obrambo in funkcijo možganov kot npr.- procesi razstrupljanja alkaloidov in pesticidov. Avtorji  sklepajo, da »dobijo čebele od krme z medom prehranske komponente, ki jih ni v nobeni drugi vrsti krme, ki jo čebelam običajno krmimo«.Torej je pomembno, da pustimo čebelam na zimo dovolj medu!              Dr. Johannes Wirz, Mellifera e.V.

ČEBELARSTVO Z DRUGEGA ZORNEGA KOTA

Čebelarjenje po meri čebele, ki vključuje etiko do narave, poznamo že 20 let. Demeter čebelarstvo odličnost izvrstno dokazuje.

Nov zorni kot so za čebelarstvo odprli na kongresu »Kaj potrebuje čebela, prinašalka medu?«, ki je bil 26. in 27. marca letos v Kasslu. Prispevki pred približno 200 udeleženci so se usmerili k temi dobrobit živali in si zastavili vprašanje, kakšna je človekova odgovornost do čebele, prinašalke medu.

Razlog je bil 20 letni jubilej smernic za Demeter čebelarstvo, ki so poskrbele med čebelarji v Nemčiji za diskusijo in imajo še vedno funkcijo vodilne usmeritve v čebelarstvu, kot je to na začetku ugotovil tudi dr. Ralph Büchler, vodja raziskovalnega inštituta v Kirchhainu. Obenem je opomnil, da je potrebno skrbeti za nadaljnji razvoj, tega razširiti na vso populacijo, ne pa obravnavati le čebeljo družino ali posamezno čebelo. Vzreja, predvsem s troti, mora priti bolj v ospredje prizadevanj čebelarja. Še vedno imajo čebele veliko težav zaradi varoje, ki jo bo, tako Buchler, lažje res obvladovati z naravnimi merami kot pa z zdravljenjem.

KAJ POČENJA ČEBELARSKI CENTER FISCHERMUHLE

Tu nekaj kratkih novic iz dosedanjih in bodočih letošnjih aktivnosti

13.-15. maj tridnevni seminar o pomenu rojenja v toku leta; 20.6. tečaj košnje s koso

28.6. dan odprtih vrat za botre panjev čebeljih družin; 18.-19.6. srečanje regionalnih skupin Arche Wyda, društva, ki v Nemčiji spodbuja v odgovornost prebujene posameznike, da s setvijo cvetnic na dosegljivih površinah skrbijo za več čebelje paše v državi

25.-26.6. Poletni forum, srečanje članov Mellifere in nekdanjih udeležencev raznih tečajev in seminarjev centra s skupnim ogledom čebelnjakov in izmenjavo izkušenj

10.-12.9. vsedržavna nemška pedagoška konferenca »Čebele nas učijo«, ki ponuja koncepte za integracijo čebel v šole in v izvenšolsko izobraževanje; 3.10. tečaj masaže z medom.

ČEBELARSKI CENTER FISCHERMÜHLE PRODAJA ČEBELJE ROJE

30% čebeljih družin v Nemčiji zime 2014/2015 ni preživelo. Čas je za nadomestne čebelje roje iz čebelarstva z blagovno znamko Demeter Fischermühle.

Od maja 2015 oddajamo čebelje roje. Gre za vnaprejšnje ali naknadne roje, težke približno 1,5 kg in naravne roje z zelo različno težo.

Roj s ca 1,5 kg teže stane maja približno 180,– €. Glede na izvrstno kakovost in naravno vitalnost zelo ugodna cena. Za poznejše roje bodo cene nekoliko nižje. Več na:              www.mellifera.de/blog/mellifera-blog/bienenschwarm-kaufen.html

MARIJIN OSAT ( Sylibum marianum ) ali PEGASTI BADELJ

Pegasti badelj prihaja iz Sredozemlja. V srednji Evropi ga kultivirajo od časa svete Hildegarde iz Bingena kot zdravilno rastlino. Semena uporablja farmacevtska industrija za izdelavo zdravil za jetra. V toplih krajih najdemo pegasti badelj v divji obliki tudi v naravi.

Osate vsak otrok pozna. Posebej priljubljeni niso, saj že dotik osata boli. Da so postali simbol nedostopnosti lahko dobro razumemo, pa tudi to, da so v kmečki tradiciji predstavljali napor in trpljenje. V premagovanju tega vtisa, opazimo tudi druge lastnosti, ki jih osatu simbolično pripisujemo: življenjska moč, neodvisnost in zvestoba. V zvezi z Marijinim osatom poznamo številne legende. Ena od teh opisuje, zakaj mu pravijo tudi  »mlečni osat«: Izražene bele proge na njegovih listih naj bi nastale od mleka Božje Matere.

Badelj ljubi toploto in spada v družino košarnic. V predelih z blago klimo lahko prezimi kot rozeta in zraste nato tudi 2 m visoko Pri zgodnji pomladanski setvi lahko zacveti že v prvem letu. Listi, stebla in cvetne glavice so polne trnjev. Dve vrsti pegastega badlja sta doma v Sredozemlju, v mali Aziji in v severni Afriki. Silybum marianum se je udomačil tudi  v srednji Evropi, v severni in v južni Ameriki. Vrsta velja kot indikator suše. S suličasto korenino, ki zelo hitro raste lahko prodre pegasti badelj v globlje sloje in do vlage. Ko vzkali, oblikuje najprej rozeto.. Zdi se, kot bi bujni rasti belo marmoriranih listov od zunaj nekdo postavil odločno mejo. Rezultat so valoviti, kot z zalivi oblikovani listi tridimenzionalne oblike ki so na vseh straneh obdani s trni. Listi so kot usnjati in žilasti.

Močno, okroglo brazgotinasto steblo vodi rast poganjka, ki se od polovice naprej vejasto razrašča. Vsaka vejica nosi na koncu cvetno košarico s cevastimi, dvospolnimi vijoličastimi cvetovi, katerih spodnji listi tvorijo bodeče zašiljen venec. Pleve v cvetnih pazduhah se preobrazi v  papusne dlačice, ki po oblikovanju semena služijo kot padalca za let semen v okolje.

Cvet glavnega poganjka se razcveti najprej. Če smo sejali badelj jeseni, cveti rastlina že v začetku junija. Pri pomladanski setvi cveti šele po juliju. Ker se cvetovi stranjskih poganjkov razcvetajo eden za drugim, dozorevajo tako tudi semena.

Cvetove pegastega badlja zelo rade obiskujejo čebele in čmrlji. Čudi nas, ko prebiramo v literaturi, da je rastlina 80 – 90 % samoprašna.

Pegasti badelj v vrtu?

Silybum marianum je tudi z ekonomske plati zanimiv. Zato so ga tudi žlahtnili. V evropskih državah najdemo zato približno 10 različnih sort, ki se razlikujejo predvsem po učinkovinah v semenih.

Kdor bi to dekorativno rastlino rad sejal v svojem vrtu za čebele in čmrlje, naj pripravi na toplem, pred vetrom zaščitenem kraju, rahlo zemljo. Neposredna setev v zgodnji jeseni, tako, da se pred zimo še lahko oblikujejo krepke rozete, omogoči rastlini spomladi močnejši razvoj kot pomladanski posevki. Pomladanske posevke moramo opraviti pred aprilom, saj rastline v nasprotnem primeru oblikujejo premalo listne mase in gredo prehitro v cvet. Semena kalijo že pri 10°C talne temperature. Če je pomlad hladna in mokra, si lahko pomagamo tako, da rastline sejemo na zaščiteno mesto in jih kmalu preselimo na prosto. Te rastline ostanejo manjše. Rastline naj ne rastejo preblizu skupaj, sicer rade poležejo. Iz tega razloga  gnojenja na dobro založenih tleh ne priporočamo.

Ko so semena prvih cvetov zrela, privabljajo udi sinice in vrabce. Ko ti pegasti badelj opazijo, si bodo na pridelku temeljito postregli. Kdor bi semena rad pospravil, začne s spravilom takoj ko prednji listi semenjakov porjavijo in se je sredica s semeni belo – sivo obarvala.

Vsebnosti in indikacije

Semena pegastega badlja so priznano zdravilo pri terapiji kronično vnetnih bolezni jeter. Vsebujejo 25 – 35 % mastnih olj.  O kompleksu učinkovin Silimarin, ki jih izolirajo iz cvetne čaše, je veliko literature, v kateri navajajo tudi izločanje za jetra strupenih snovi kot alkohola, okoljskih strupov in strupa mušnice. Ker spodbuja izločanje žolča je indikacija uporabe tudi pri funkcionalnih težavah izločanja žolčnega sistema.

Semena pegastega badlja ščitijo in regenerirajo jetra. Uporabljamo jih za pripravo čaja ali kot gotov preparat pri kronično degenerativnih boleznih kot cirozi jeter, pri maščobni okvari jeter pa tudi pri akutnem hepatitisu in v času rekonvalescence za tem. Čisto v sozvočju s simboliko pegastega badlja o kateri smo govorili, daje pegasti badelj – če ga uživamo dalj časa – novo moč in mladostni zagon pri slabosti jeter, ki so povezana z utrujenostjo kot jo danes  iz svojega vsakdana dobro poznamo. V domači apoteki pomaga pegasti badelj tudi pri odprtih nogah (ulcus cruris), ranah, ki se težko zdravijo. Uporaba je tam zunanja tako, da  na rane potresemo v prah zdrobljena semena ali pa dajemo na rane obloge s čajem iz pegastega badlja.

Ruth Richter Raziskovalni inštitut na Goetheanumu

»PRI NAS JE VSE V REDU« .JE RES?

V Kanadi ima 8 od 10 novorojenčkov BT toksine v krvi zaradi mleka krav, ki jih krmijo z GSO sojo in koruzo. Tudi pri nas krmijo mlekarji močna krmila z GSO sojo. Pa kao novorojenčkov, zastrupljenih z BT toksini pri nas ni. Ker takih meritev nihče ne opravlja.

SMO SI ZAPISALI ZA UŠESA? NAM JE DO DANES USPELO SVOJ ODNOS DO STVARSTVA IN SEBE SPREMENITI? SMO SE VSAJ SPRAVILI NA POT ISKANJA DUHOVNEGA? IZKORISTIMO VENDAR ČAS, KI NAM JE DAN! ZA BISTVENO! RAZUM IMAMO! KAO.

Iz zbranih del Rudolfa Steinerja

Proti tem stremljenjem – dati novo duhovnost Zemlji – se lahko upiramo kolikor hočemo, resnica se bo morala uveljaviti v vsakem primeru. Človeštvo živi sedaj v grozljivi katastrofi. Če se človeštvo ne bo odločilo za to, da si novo duhovnost, ki jo tu mislimo, resnično pridobi, se bodo v vedno novih periodah, morda v relativno kratkih periodah, te katastrofe vedno znova vračale. S sredstvi, ki so bila človeštvu že znana, preden je nastopila ta katastrofa, se te katastrofe in vseh njenih posledic ne bo moglo nikoli pozdraviti.

In ta katastrofalni čas bo trajal tako dolgo – četudi se vmes za nekaj let lahko dozdevno premosti, – dokler ga človeštvo ne bo interpretiralo na edini pravi način, namreč v tem smislu, da predstavlja znak, da se človeštvo usmeri k duhu, ki mora fizično življenje prežeti. To je morda danes za mnoge še grenka resnica, ker je neudobna, toda to je resnica.

Ne le človeško telo potrebuje dušo, dušo potrebuje vsako telo, telo brez duše ne more živeti. Kar se kot fizično telo v komercialnem, industrijskem ali drugem pogledu širi preko Zemlje kot fizično telo, potrebuje dušo, in sicer táko dušo, ki nudi možnost, da se preko Zemlje ljudje tako, kot so se komercialno povezovali, tako kot so se razumeli z denarjem, razumejo tudi v duhu. Dati telesu Zemlje dušo, je nekaj, o čemer sem večkrat govoril kot o tistem, k čemur je treba stremeti.

In v resnici, bo iz te slepe ulice prišlo ven le, če se odloči, da k temu, kar je fizična kultura, na katero je človeštvo tako zelo ponosno, doda za naš čas in za bližnjo bodočnost, duhovno kulturo duše Zemlje, ki k tej fizični kulturi sodi.

»PRI NAS JE VSE V REDU« .JE RES?

Strokovno časopisje poroča, da v Evropi ni več človeka brez glifosata v urinu. Ta povzroča pomembne poškodbe jeter in ledvic in pride v okolje kot učinkovina, ki jo uporabljajo v več kot 90 sredstvih za uničevanje plevela. Pri nas je problem neznan, saj takih analiz nihče ne dela. Herbicide z glifosatom pa intenzivno kmetijstvo veselo še naprej uporablja.

VABILA – OBVESTILA

12.-19.9. Novigrad – Naš počitek in učenje smo iz Lošinja preselili v Novigrad. Novih cen na našem ljubljenem Lošinju preprosto ne zmoremo. Letos bosta naša predavatelja Heinz Friedrich in Bernhard Riessmann, tema pa bo STEINERJEVA POT DUHOVNEGA ŠOLANJA. Hotel je miren, zelo lepih poti za sprehode je veliko, plaže pa na izbiro in zelo blizu. Štefka Kozamernik nam pripravlja tudi letos v popoldanskem času likovno  delavnico. Prav gotovo nam bo zelo lepo. Še je nekaj prostih mest in vabimo k udeležbi! Povabite prosim naprej!

26.9. sobota bo jesensko srečanje za izdelovanje preparatov.

Kot smo že vajeni bo dopoldne od 10. ure predavanje za nove člane in tiste, ki želijo znanje obnoviti, od 13. ure pa bomo začeli s praktičnim delom.

Zelo lepo vabim k udeležbi.

Seveda posebej tiste, ki delo obvladajo in bodo lahko vodili popoldansko praktično delo. Izdajali bomo tudi preparate, potrebne za jesensko prepariranje kompostov.

Ne pozabite prinesti predpasnikov, rokavic, škornjev in kakšnega priboljška!

KAMILICE

Katja je z nabiralci rožic odlično poskrbela za nabiranje zelišč za preparate. Spet nam manjka kamilic in zelo lepo prosim, da jih prinesete vsi, ki ste jih nabrali kaj več kot za lastne potrebe.

Vabljeni na mesečna branja Steinerjevih del

Nadaljevali bomo z vsakomesečnim srečanjem ob prebiranju Steinerjevih predavanj. Praviloma so srečanja vsako prvo soboto v mesecu ob 18. uri na Vrzdencu. Bodite pozorni tudi na vabila z elektronsko pošto in Markova SMS obvestila in vabljeni!