Prišel sem kot luč na svet

       da nihče, kdor veruje vame,

       ne ostane v temi. 

Časi so prelomni. Kdo ne čuti sTisk, ki jih prinaša? da smo srečali metodo, ki nas postavlja kot vrednega čuvarja koščku plodne zemlje in osmišlja naše bivanje, je kompliment življenja, je milost, ki prinaša notranji mir in nas dela močne. prispevek, ki ga dajemo času in prostoru je izjemno pomemben. zahvali za sodelovanje in podporo vsem članom društva sledi zato tudi prošnja, da delo pogumno poglabljamo in širimo.

vsakemu od vas prisrčna hvala in najboljše želje za uspeh, osebno srečo in mir v novem letu. 

            META vRHUNC

ŽIVIMO S KOLEDARJEM DUŠE

Izrek prebiramo in premišljujemo zjutraj in zvečer v tednu, za katerega velja

41 (12.-18. Januar)

Der Seele Schaffensmacht,

Sie strebet aus dem Herzensgrunde,

Im Menschenleben Götterkräfte

Zu rechtem Wirken zu entflammen,

Sich selber zu gestalten

In Menschenliebe und im Menschenwerke.

42 (19. – 25. Januar)

Es ist in diesem Winterdunkel

Die Offenbarung eigner Kraft

Der Seele starker Trieb,

In Finsternisse sie zu lenken

Und ahnend vorzufühlen

Durch Herzenswärme Sinnesoffenbarung.

43. (26. Januar – 1. Februar)

In winterlichen Tiefen

Erwarmt des Geistes wahres Sein;

Es gibt dem Weltenscheine

Durch Herzenskräfte Daseinsmächte;

Der Weltenkälte trotzt erstarkend

Das Seelenfeuer im Menscheninnern.

Iz dna srca stremi navzgor

Duše dela volja:

Moči da Božje razvnela

V življenju bi človeka

Za delovanje pravo

Oblikovati sebe

V človeka delih, v človekovi ljubezni.

Moči svoje razodetje

Potreba duše močna

Je v zime tej temini,

Voditi jo v temine

Otipati sluteče

S srca toploto, čutil razodetje.

V globinah zime

Ogreje resnična Bit duha;

S silami srca dozdevnemu

Moč bivanja podarja;

V notranjosti

Človeka duše ogenj se krepi

Ko mrazu v svetu se upira.

NOVICE IZ SVETA

Sekem prejel odlikovanje OZN

V odlikovanju so posebej izpostavili izjemne dosežke projekta Sekem v Egiptu v borbi proti eroziji tal z biološkodinamičnim kmetovanjem.

Rešimo našo plodno zemljo

500 udeležencev mednarodne konference »Celebrating Soil Celebrating Life«, v okviru gibanja »SaveOurSoils« (organizirala sta ga FAO in IFOAM) je objavilo slavnostni pledoaje za ekološko kmetovanje kot potrebno obliko kmetovanja. Vsako leto izgubimo na Zemlji 24 milijard ton plodne zemlje, vredne 1,5 bilijonov €. Več na www.rettetunsereboeden.de

PAN proti škodi zaradi zanašanja strupenih škropiv

PAN – akcijska mreža za borbo proti pesticidom v Nemčiji, je objavila v publikaciji z naslovom »Leben in Giftnebel – Betroffenenberichte von Pestizid-Abdrift« dokumentacijo za 50 primerov škode, ki jo povzroča nenamerno zanašanje škropiv s pesticidi na tuja zemljišča. Dokumentacija predstavlja zdravstveno, ekološko in gospodarsko škodo ki s tem nastaja. PAN zahteva, da država poostri predpise v zvezi z uporabo pesticidov z določanjem varnostnih pasov do sosednjih parcel in nosi stroške za raziskave prijavljenih kontaminacij.

Več: www.pan-germany.org/download/pestizid_abdrift_leben_im_giftnebel.pdf

Izvedenci zahtevajo davek na pesticide

Znanstveniki Helmholtz – centra za raziskovanje okolja so v izvedeniškem mnenju predlagali obvezni davek na uporabo pesticidov. Povprečni davek na pesticide v višini 20% naj bi zmanjšal porabo pesticidov, višje obdavčevanje posebej nevarnih strupov pa naj bi spodbudilo kmete k uporabi manj rizičnih sredstev. Tak davek že imajo Francija, Danska in Švedska.

Prepoved uničevanja živil v Franciji

Francoski supermarketi živil v bodoče ne smejo več zavreči. Neprodano blago morajo darovati v dobrodelne namene, za živalsko krmo ali jih dati na razpolago kmetom za kompostiranje. Z novim zakonom naj bi do leta 2015 količino odpadnih živil zmanjšali za polovico. Trgovine z več kot 400 m² prodajnih površin zakon zavezuje k temu, da  sklepajo z dobrodelnimi organizacijami ustrezne pogodbe.

Alnatura je odprla Online-shop.

Živila ekološke in biološkodinamične kvalitete pridejo odslej lahko tudi k vam na dom. Več na www.alnatura-shop.de

Kako pridejo luknje v sir

Švicarski znanstveniki ugotavljajo, da se število lukenj v sirih v zadnjih desetletjih zmanjšuje. Znanstveniki Agroscope-Bern so si problem ogledali bolj natančno in ugotovili, da je razlog za to izboljšana tehnika molže in higiena. V mleku, ki gre v predelavo, ni dovolj mikroskopsko majhnih delcev sena, ki omogočajo oblikovanje predelov za mikroorganizme oz. tipične luknje v siru. Več na  www.agroscope.admin.ch

FIBL je izdal brošuro za otroške vrtce

Otroški vrtovi v vrtcih – skupaj odkrijmo pestrost je knjižica, ki jo je izdal FIBL, največji svetovni raziskovalni inštitut za ekološko kmetovanje v Švici. Knjižica dokazuje, da je z enostavnimi sredstvi mogoče pripeljati v otroške vrtce veliko pestrosti, ki vabijo k posnemanju. –  več informacij o projektu na www.shop.fibl.org  brezplačnem pdf ali na www.kinder-garten.de

Sokrivi smo

Na svetu letno proizvedejo 250 milijonov ton plastike. Plastika se popolnoma razgradi šele po 400 do 600 letih. Sestavine plastike kot ftalati in bisfenoli so hormonski motilci. 6 do 26 milijonov ton plastike pristane vsako leto v morjih, od tega približno 80% iz smetišč na kopnem, 20% iz ladij in platform za črpanje nafte. 15% plastičnih smeti plava po površini morij, kar je po oceni j 13.000 delov plastike na vsakem km² morja. Velik problem je mikroplastika, delci manjši od 5 mm, ki nastanejo z razkrojem večjih delov, nastanejo pa tudi iz kozmetike in umetnih voskov. Plastični odpadki vplivajo na 663 vrste morskih živali ali pa že ogrožajo njihov obstoj. Od 144 raziskanih vrst ptic, je imelo 82 vrst ptic plastiko v svojih želodcih. Države članice EU načrtujejo zaščitne mere od leta 2016 (!!?).

Cena degradacije plodne zemlje

Uničenje plodnih tal povzroča leto za letom širom sveta nemerljivo škodo in bo milijone ljudi prisilila k preseljevanju. Na to opozarja poročilo OZN objavljeno septembra letos, ki ocenjuje vrednost dejavnikov plodne zemlje, ki vplivajo na EKO sistem n.pr. klimo, proizvodnjo hrane, krogotok hranil in vode pa tudi borbo proti revščini.  Zaradi napačne uporabe plodne zemlje prihaja po oceni tega poročila širom sveta do izgub v vrednosti 5,6 do 9,4 bilijonov € letno, kar je 10 do 17% svetovnega bruto socialnega produkta. Razen tega utegne uničenje plodne zemlje že v naslednjih 10 letih prisiliti 50 milijonov ljudi k preseljevanju. Približno 52 % površin v rabi kmetijstva je razen tega delno ali močno degradiranih. Sanacija te zemlje bi lahko učinek tople grede močno zmanjšala. Možnosti za to so med drugim ponovno pogozdovanje ali preusmerjanje iz konvencionalnega v trajnostno kmetovanje. Politika bi lahko preprečevala škodo s prepovedjo pesticidov, ki okolju škodujejo in dajatvami za ohranjanje ekosistemov oziroma obdavčevanjem proizvodov, katerih proizvodnja in poraba zemlji in okolju škoduje.

Trajnostno kmetovanje je najboljši ukrep za zaščito klime

Zaradi vse intenzivnejšega kmetijstva je plodna zemlja iz leta v leto bolj obremenjena in vsebnost humusa se zmanjšuje. Izguba humusa je nujno povezana z izgubo ogljika, ki predstavlja dodatne emisije toplogrednih plinov. Cilj trajnostnega kmetijstva je izgradnja humusa, s tem pa povečano kopičenje ogljika v tleh. Trajnostno negovana plodna zemlja kopiči v sebi – odvisno od lege – 100 do 400 kg ogljika, oz. 365 do 1460 kg ogljikovega dioksida na hektar površin v enem letu. To velja za prvih 50 let po preusmerjanju na trajnostno kmetovanje. Konvencionalno, »moderno«, industrijsko obdelane površine v nasprotju s tem v enem letu po hektaru površin zgubijo 40 kg ogljika ali 150 kg ogljikovega dioksida.

Prednosti trajnostno obdelovane zemlje so: višje kopičenje ogljika, povečana plodnost tal,  izboljšuje se struktura tal, zemlja je bolj založena s hranili in lahko zadrži 20% več vode kot zemlja, ki jo obdelujejo konvencionalno.

GLIFOSAT ŠKODUJE DEŽEVNIKOM

Nova študija dokazuje, da glifosat zmanjšuje dejavnost in reproduktivnost deževnikov. V tleh, na katerih so uporabljeni herbicidi, ki vsebujejo glifosat, se povišajo vsebnosti nitratov in fosfatov.

Zadnja leta se je poraba pesticidov tako v kmetijstvu kot tudi pri malih potrošnikih zelo povišala. Največji delež uporabljenih pesticidov predstavljajo sredstva za uničevanje plevelov, torej herbicidi. Med vsemi herbicidi uporabljajo širom sveta največ glifosat. Področje uporabe je pri njem zelo široko. V kmetijstvu ga uporabljajo kot herbicid pred kaljenjem kulture, za enakomerno dozorevanje neposredno pred žetvijo in po spravilu zimskih plodov. V vinogradništvu in sadjarstvu ga uporabljajo za uničevanje podrasti, na komunalnih površinah za »nego« robov cest, ob železnicah ali med tlakovci. Znan je kot učinkovina, ki jo lahko uporabljamo neselektivno. V rastlinah blokira encim ki ga rastlina potrebuje za sintezo aminokislin. Herbicid deluje sistematično na vso rastlino. Po uporabi odmrejo najprej posamezni listi, nato pa vsa rastlina vključno korenine. Ker imajo ta encim samo rastline in mikroorganizmi naj bi – vsaj teoretično – zaradi te učinkovine ne škodoval drugim oblikam življenja.

Kljub temu se množijo študije, ki kažejo na negativne posledice pri neciljanih organizmih. Pomembna skupina takih neciljanih organizmov so deževniki. Že Charls Darwin je spoznal v 19. stoletju njihovo pomembnost za tla; v ekologiji jih štejejo k tako imenovanim oekosistem-inženirjem. Njihova aktivnost vpliva na fizikalne, kemične in biološke procese v tleh. Deževniki so zato za trajnostno funkcijo procesov ekosistema in tako imenovane usluge eko sistemov (ohranjanje biodiverzitete, tvorba tal, krogotok hranil, zaščita pred erozijo, krogotok vode) odločilno soodgovorni. Vse kmetijske mere, ki te pomembne talne organizme prizadenejo, moramo obravnavati posebej kritično.

Dosedanje študije nerelevantne

Na področju Ekotoksikologije testirajo vpliv različnih substanc običajno na kompostnih deževnikih (Eisenia fetida), ker se z njimi lažje dela. Ugotovitve teh študij pa so omejeno relevantne, saj kompostnih deževnikov na njivah praktično ni. Da bi vpliv učinkovine glifosat na različne vrste deževnikov, ki jih v agrarnih ekosistemih najdemo, so na Univerzi za kulturo plodne zemlje na Dunaju obsežno v eksperimentu raziskali (Gaupp-Berghausen e tal.,2015) vpliv herbicidov, ki bazirajo na glifosatu na deževnike, ki delajo globoke rove (Lumbricus terrestris) in na deževnike, ki delajo svoje rove horizontalno (Aporrectoden calignosa). Poskus so opravljali pet mesecev v poskusnem rastlinjaku. V ta namen so plastične posode z volumnom 45 l napolnili z zemljo in zasadili z zelmi (običajni regrat, bela detelja, trava). Tri tedne po posevku so dodali deževnike, ki delajo globoke in horizontalne rove. Čez osem tednov so polovico posod škropili s herbicidom Roundup (koncentracija 7,2 g/l), količina herbicida pa je bila bistveno nižja kot priporočena doza.

Na 1 ha velikem pašniku odložijo deževniki v enem letu do 100 ton svojih izločkov. Vsak tak kupček predstavlja nekaj kot paket gnojila z velikim deležem rastlinam razpoložljivih hranil. Zato deževniki vplivajo na plodnost tal. Dejavnost deževnikov ugodno vpliva na prezračevanja tal, na oskrbo tal z vodo in na mešanje substanc, kar skupno prestavlja izboljšanje strukture in zdravja zemlje. Raziskovalci so v poskusu opazovali dejavnost deževnikov, ki pri iskanju hrane pridejo na površino in puščajo tam kupčke izločkov. Aktivnost deževnikov so merili po teh. V študiji so 7 tednov izločke deževnikov vsak dan zbirali, šteli in tehtali. Proizvodnja kupčkov izločkov pred škropljenjem herbicida je bila na vseh posodah primerljiva. Kratek čas po uporabi herbicida so ugotovili pri deževnikih, ki delajo globoke rove nenavadno povečanje kupčkov izločkov. To je trajalo le nekaj dni, za tem pa se je število kupčkov v loncih kjer je bil uporabljen herbicid nižalo in padlo na nič. Pri kontrolni skupini brez herbicidov je bila aktivnost deževnikov nespremenjena. Herbicid pa ni povzročil le zmanjšanja števila izločkov, temveč tudi njihovo težo, ki se je zmanjšala za 60%.

Samo pol toliko potomstva

Da bi raziskali trudi vpliv herbicida na število potomstva, so posode raziskali na prisotnost deževnikovih kokonov. To so le nekaj milimetrov velike jajčaste tvorbe, v katerih so mladi deževniki. Po 15 tednih so prešteli, iz koliko kokonov so se zvalili živi deževniki. Predvsem deževnik, ki dela horizontalne rove je kazal veliko prizadetost. Po škropljenju herbicida se je izleglo le 30% deževnikov, medtem ko se je v kontrolnih posodah izleglo 70% deževnikov.

Več na www.nature.com/articles/srep12886

       KAKO BOMO NAPREJ?    

V soboto, 13.2.2016 ob 15.00 uri vabimo na Valdorfsko šolo v Ljubljani, na

VOLILNO LETNO SKUPŠČINO DRUŠTVA AJDA VRZDENEC

s sledečim dnevnim redom:

1. Otvoritev in volitev organov skupščine

2. Poročila

3. Diskusija

4. Razrešitev vodstva

5. Volitve novega vodstva

6. Razno

            * * * * *

BIOLOŠKODINAMIČNI KOMPOSTNI PREPARATI

Za pravo substancialnost dušika

Steiner opisuje v tretjem predavanju svojega Kmetijskega tečaja na poseben način vlogo dušika znotraj kmetije. Če opazujemo dušik samo kot hranilo, pravi, da gledamo le tisto mrtvo, mineralno stran. Po Steinerju pa naj bi bil dušik na kmetiji predvsem živa, ja, z dušo obdarjena snov. Le tako lahko opravlja svojo vlogo kot občutljivi posrednik med rastlino in (kozmičnimi) silami, ki jo obdajajo. Kako pa hoče Steiner doseči to pravo »substancialnost« dušika? Katere mere priporoča v svojem tečaju takratnim kmetom?

Naloge gnoja po Steinerju

V četrtem predavanju Steiner najprej svetuje, da kompost negujemo tako, da nastane pravo razmerje med eteričnimi (živimi) in astralnimi (duševnimi) silami, kot že žival to dela v svoji notranjosti. Pri kompostu mora to regulirati kmet, prežvekovalec pa nam da v svojem gnoju pravo razmerje. Potem gre Steiner s kompostnimi preparati v petem predavanju naprej. Tam govori o ropanju, o uničevanju sil:«… ker mi z vsem tistim, kar iz kmetije pošljemo ven v svet, zemlji resnično jemljemo sile, celo zraku jemljemo sile, ki jih je treba nadomestiti…«

Nov problem in nova naloga. Kako naj to naredimo, nadomestiti? In o kakšnih silah pravzaprav tu Steiner govori? Ali naj gnoj prevzame tudi nalogo, da nadomesti ropanje sil? Vse v vsem naj bi potem gnoj: a) rastline hranil, b) podpiral dušik v njegovi vlogi kot »občutljivi posrednik« in c) nadomestil zaradi ropanja izgubljene sile. Kako naj izpolnimo z našim gnojem vse te naloge?

Zemljo oživljati, toda kako?

Steiner pove k temu: «Zemljo je treba neposredno oživljati; če mineraliziramo tega ne moremo, to lahko le, če delamo z organskimi snovmi, ki jih spravimo v ustrezno stanje, tako, da lahko delujejo organizirajoče, oživljajoče na samo čvrsto zemeljsko. Vse to, dati to spodbudo prav masi za gnojenje ali gnojevki (…),je naloga duhovno-znanstvenih spodbud, ki jih ta za kmetijstvo lahko da.«

Na drugem mestu pravi Steiner:«… pri tem ni pomembno da mu (gnoju) dodamo samo snovi, za katere mislimo, da jih mora vsebovati, da bi jih lahko poslal v rastline, temveč je pomembno, da mu dodamo žive sile. Za rastline so mnogo bolj pomembne žive sile kot snovne sile, kot le snovi. Če bi sčasoma imeli tla, pa če bi bila še tako bogata s to ali ono snovjo, nebi to rastlinski rasti nič koristilo, če rastlini nebi z gnojenjem posredovali sposobnosti, da tisto, kar vsebujejo tla učinkovin, v svoje telo tudi sprejmejo.«

Steiner precizira tu svojo predstavo: mi naj bi delovali z organskim materialom, ki dobi sedaj sposobnost, da deluje na čvrsto zemeljsko. Steiner govori o »čvrstem zemeljskem« in ne o mrtvih mineralnih tleh. Za Steinerja je življenje zemlje in rastlin eno, je življenjska zveza, ki kaže le dozdevno ločene oblike. To ponovi na začetku petega predavanja: «Torej smo poudarili velik pomen, da bi spoznali, kako predstavljajo tla zemlje, iz katerih rastlina raste, ki obdaja njene korenine, neke vrste nadaljevanje rasti v zemlji, so rastlinsko-živo v zemlji sami, torej so nekaj živega.«

Biodinamični preparati posredujejo »sposobnosti«

In prav to dela Steiner s svojimi kompostnimi preparati. Vzame organsko substanco z določenim delovanjem. To je potrebno potem na poseben način predelati, preparirati naprej, da dobi še primernejše »sposobnosti«,  ki jih potem na poti preko komposta/gnoja damo živi enoti zemlje in rastlinske rasti.

Zapomnimo si: gnoj, tla in rastline naj bi naučili neke vrste sposobnosti. Koncept je enak Steinerjevi ideji o dušiku kot »občutljivem posredniku«. O katerih sposobnostih pa Steiner govori? K čemu naj posamezni kompostni preparati tlom in rastlini pomagajo? Steiner takole razloži najprej preparat iz rmana »deluje ta masa, ki je pridobljena iz rmana, resnično tako oživljajoče, osvežujoče, da če sedaj uporabimo tako obdelan gnoj enostavno na način kot ga danes uporabljamo, izboljšamo veliko tega, kar je sicer ropanje. Gnoju damo nazaj možnost, da zemljo tako oživlja, da ostale kozmične snovi, količine ki prihajajo na zemljo v najbolj finem homeopatskem doziranju kot kremenčeva kislina, svinec in tako dalje, spet ujame.« Preparat iz rmana deluje torej v duhu tretje naloge, deluje proti ropanju sil s tem, da okrepi sposobnost tal, da ulovijo »od neba darovane« snovi.

Nato opisuje Steiner delovanje preparata iz kamilice: « … In videli bomo, da s tem dobimo gnoj, ki je prvič bolj dušično obstojen kot drug gnoj, zemljo pa razen tega tako oživlja, da lahko deluje na izjemno spodbujajoč način na rastlinsko rast. Predvsem bomo proizvajali bolj zdrave rastline, resnično bolj zdrave rastline.« preparat iz kamilice naj bi torej dušik v gnoju naredil obstojnejši – druga naloga – in tlom dal sposobnost, da proizvajajo bolj zdrave rastline.

Tretji preparat je preparat iz kopriv. Ta naj bi najprej gnoj naredil bolj občutljiv in bolj umen – druga naloga – in nato naredil tudi tla umnejša. » prav zaradi tega dodatka bomo gnoj naredili umnejši in ga dobesedno usposobili, da tudi zemljo, v katero ga vmešamo, naredi za umnejšo,…«

Prvi trije kompostni preparati naj bi tlom posredovali sposobnosti na treh različnih nivojih sil. Posredujejo jim sposobnosti boljšega ravnanja s fizičnim (snovi) pa tudi z živim (proizvajati zdravje) in duševnim (razsodnost). Celo o četrtem, nivoju JAZa je na kratko govora: tla naj bi se s pomočjo preparata iz koprive individualizirala v smeri rastline, ki bi jo radi pridelali.

Šele sedaj pojasni Steiner, da je pri tem ves čas govoril o pravem substanciiranju dušika. Na vprašanje: »Toda nič nam ne poveš, kako izboljšamo vsebnost dušika v gnoju«, odgovori:« S tem, ko sem govoril o rmanu, kamilici in koprivi, sem ves čas govoril o tem«. Izhajajoč od rmana, kamilice in koprive, razvija Steiner tri kompostne preparate za gnoj in tla, ki naj bi tem posredovali boljšo sposobnost da s snovmi in silami delajo tako, da se Steinerjev cilj kmetovanja lahko doseže, namreč proizvajati rastline z resničnimi prehranskimi silami in ne le nekaj, kar polni želodec.

PREPARATI ZA TLA

PREPARATI ZA RASTLINE

Biološkodinamična kompostna preparata iz hrastovega lubja in regrata, oživljata apnenec in kremen za rastlino

V svojih pripravah na Kmetijski tečaj je načrtoval Rudolf Steiner najprej le pet dodatkov za gnoj, ki jih danes imenujemo biološkodinamični kompostni preparati. O tem priča njegova beležka z zapisom petih izhodiščnih rastlin s pripombami o njihovi predelavi. Na samem tečaju je dodal Steiner ob koncu petega predavanja še zelo na hitro sok baldrijana kot šesti kompostni preparat. Tudi v zvezi s tem je ohranjena beležka o izhodiščni rastlini, čisto spodaj na drugi strani beležk v zvezi z gnojevko in kremenčevo kislino kot »Valeriana, ath.Ol.« brez kakršnegakoli namiga v zvezi s predelavo.

Trije preparati za tla

O petih prvotno načrtovanih kompostnih preparatih smo govorili. Te je Steiner imenoval za oživljanje gnoja in tal. Kot taki delujejo na rastlino posredno. Podpirali naj bi posebno nalogo dušika kot »občutljivega posrednika« in vsak je namenjen določenemu členu bitja tla (fizično, eterično, duševno). Ostaneta še dva preparata, oz. izhodiščni rastlini. Kaj je po Steinerju njuna posebna naloga? In zakaj izhaja najprej od petih preparatov? Jih je mislil kot paket ali gre za pet posameznih preparatov s petimi različnimi nalogami?

Dva preparata za rastline?

Sredi petega predavanja usmeri Steiner pozornost od procesov v tleh k rastlini. Govori o rastlinskih boleznih in pokaže na »univerzalno zdravilo«, ki naj bi  delovalo »profilaktično«. »Sedaj sicer ne vse, toda veliko prav rastlinskih bolezni, čim jih opazimo, lahko resnično odpravimo z racionalno zorenim gnojem, in sicer na sledeč način. Z gnojenjem moramo potem dodajati tlom kalcij. … Da bi deloval kalcij zdravilno, pa mora ostati v sferi živega…«

Steiner torej priporoča apnenec, in sicer apnenec v obliki, kot je prisoten v hrastovem lubju. Če deluje etrsko telo premočno, tako, da do nekega organskega astralnost ne more priti, ustvari red na tak način »oživljen« apnenec.  Priduši etrsko telo in s tem osvobodi delovanje astralnega«. Steiner razvije iz tega specialno prepariran »oživljen/živ apnenec«, znan kot preparat iz hrastovega lubja. Kalcijev preparat, ki je specialno naravnan na reguliranje etrskih sil, torej sil življenja rastlin naj bi tako preprečeval rastlinske bolezni. »Iz te mase dodamo sedaj masam našega gnoja tisto, kar mu resnično da moči, da se profilaktično bori proti škodljivim rastlinskim boleznim, jih zadrži.«

V nasprotju s tem je peti preparat, regrat, kremenov preparat. Najprej postavi Steiner v petem predavanju pove, da zemlja izgublja kremenčevo kislino. Temu ljudje takrat niso pripisovali nobenega pomena. Po Steinerju pa je kremenčeva kislina za rastlino zelo pomembna in po njem mora »v rastlini priti do prave izmenjave med kremenčevo kislino in kalijem…«.

Steiner izvaja za tem:«Tla moramo z gnojenjem oživljati k temu, da izoblikujejo to pravo razmerje izmenjave. Iskati moramo rastlino, ki je v stanju, da s svojim lastnim razmerjem med kalijem in kremenčevo kislino, spet na nek način v homeopatski dozi dodana gnoju, da temu gnoju ustrezno moč. »To je isti princip kot pri prejšnjih štirih rastlinah. Sedaj uporabimo regrat, ki kot »posrednik med v kozmosu fino homeopatsko porazdeljeno kremenčevo kislino in tistim, kar kot kremenčevo kislino potrebujemo pravzaprav v vsem okolju«, da bi izdelali specialno »oživljen kremenov preparat«. In njegovo delovanje opiše Steiner takole: »tlom zemlje bo dalo sposobnost, da iz atmosfere in iz kozmosa pritegnejo ravno toliko kremenčeve kisline, kot je to za rastline potrebno, da bi te rastline resnično ravno postale občutljive proti vsemu, kar deluje v njihovem okolju in potem same pritegnejo to, kar potrebujejo«. Steiner razvije kremenov preparat, ki naj bi izboljšal »duševne« sposobnosti rastlin.

Razvije torej dva preparata za rastline, kalcijev preparat, ki naj bi reguliral njihovo etrsko telo in tako ne bi zbolevale več in kremenov preparat, ki naj bi izboljšal duševne sposobnosti rastlin, da bi lahko zaznale in uporabile sile iz svojega širšega okolja in s tem lahko bolje rasle. Zadnje je podobno nalogi, ki naj bi jo imel dušik kot »občutljivi posrednik«.

Kaj pa imata ta dva preparata enkrat v odnosu na kalcij in enkrat v odnosu na kremen opraviti s prvimi tremi, s »preparati za tla«, rmanom, kamilico in koprivo?  Za te je Steiner v predavanju eksplicitno dejal, da pri teh govori o dušiku. Torej, ali misli sedaj apnenec in kremen ali je vse »samo« dušik?  Zakaj je imenoval Steiner od začetka le pet kompostnih preparatov? Steiner govori pri biološkodinamičnih preparatih iz koprive in hrastovega lubja o tajni alkimiji, pri kateri naj bi se kalcij in kremen preobražala v dušik. Težko predstavljivo. Mogoče pa ni mislil materialnega procesa, temveč spet specialno »duševno« nalogo dušika, sposobnost prenašanja. Ti preparati to delajo.

Apnenec, kremen in dušik v tretjem predavanju

V tretjem predavanju je orisal Steiner z izletom v kemijo, tudi specialno vlogo dušika. Potem je razvil tu še drugi motiv. Opozoril je na apnenec v tleh in pove, da ta »dedec poželenj« hoče vse potegniti navzdol v zemljo. Živali in ljudje potrebujejo ta apnenec, da bi lahko zgradili svoje zunanje in svoje notranje skelete. Rastline ne, ta apnenec tam celo moti, zato pa potrebujejo »imenitni« kremen kot izravnavo, kot protisilo za sile apnenca v tleh. »Ogljik je pravzaprav tisti, ki oblikuje v vseh rastlinah, je oblikovalec skeletu podobnega. Toda v času razvoja Zemlje mu je bilo to otežano. Ogljik bi lahko oblikoval vse rastline, če bi bila le voda pod njim. Tam bi vse raslo, toda, sedaj je spodaj kalcij, ta ga odriva. Zato se povezuje s kremenom; kremen skupaj z ogljikom, združena z glino pa spet ustvarjata, ravno ker je treba upor apnenčastega premagati.«

Tako imamo po Steinerju v Zemlji dva tokova sil, ki jih je treba oblikovati: apnenčev tok in kremenov. In vsi imajo po Steinerju opravka s specialno nalogo dušika. »Tu, v zemljo je treba vnesti tisto, kar živi v okolju,… vneseno s pomočjo dušika notri v globino zemlje, tam pa do kremenastega, da se lahko oblikuje v apnenčastem.« in »To se moramo naučiti razumeti kako gospodari tu notri dušik med apnenčastim, glinastim in kremenčastim,… Tu nastaja vprašanje: kako lahko na pravi način dušično prinesemo v rastlinski svet.«

Torej potrebujemo po Steinerju pet prepariranih dodatkov za gnoj, da bi rastline s pomočjo dušika kot »občutljivega posrednika« (rman, kamilica, kopriva) in s pomočjo kalcija in kremena (hrastovo lubje in regrat) lahko svoje okolje v polni meri izkoristile in bi iz tega lahko pridobile toliko (kozmičnih) sil, kot jih nato kot hrano za človeka in žival dajo naprej.

Ne le človeško telo potrebuje dušo, dušo potrebuje vsako telo, telo brez duše ne more živeti. Vse kar se v komercialnem, industrijskem ali drugem smislu širi preko Zemlje kot fizično telo, potrebuje dušo, in sicer táko dušo, ki nudi možnost, da se ljudje tako, kot so se komercialno preko Zemlje povezovali, tako kot so se razumeli z denarjem, razumejo tudi v duhu. Dati telesu Zemlje dušo, je nekaj, o čemer sem večkrat govoril kot o tistem, k čemur je treba stremeti.               … Dr. R.S.

ZIMA

Rastline se vrnejo jeseni v naročje Zemlje. Tam »sanjaje« prezimijo in gredo pri tem skozi svojo tiho preobrazbo. Če skušamo zasledovati seme, ki je padlo na zemljo tudi pod zemljo in podoživimo z njim njegovo »kaotiziranje« (Rudolf Steiner), tisti preobrat, ki se dogodi v semenih v temnem času leta pod zemljo, bi prišli prav blizu praizvira življenja samega. Rudolf Steiner poudarja pomen dogajanja v zemlji v času zime in pripomni, da šele s podoživljanjem narave pozimi lahko spoznamo z Luno povezano življenja v temni globini zemlje pa tudi zdravilno delovanje rastlin.

Deli rastlin nad zemljo so pozimi v glavnem odmrli, sokovi se (le za kratek čas) ne pretakajo več, dnevi postajajo do zimskega sončnega obrata vedno krajši. Da bi se pripravili na neobičajno temačnost je dobro, da si pripravljamo čaje iz rumenih poletnih cvetic kot lipe, lakote, bezga, medene detelje… Tudi barvita živila na mizi so dobrodošla. Ogrevajoča olja iz šentjanževke, rožmarina, arnike in ognjiča pomagajo, da se zaščitimo proti mrazu, vrsta dišečih eteričnih olj pa pomaga izboljšati klimo v prostoru ali poživi kot kopel ali masaža naša čutila.

Do konca novembra, vse dokler zemlja ne zmrzne, je še čas za spravilo korenin: ob sončnih dnevih izkopljemo korenine zdravilnih rastlin kot angelike, repinca, potrošnika, regrata, rudbekije, sleza, hrena ali perunike. Zdravilne korenine izkopljemo le tam, kjer obstoja ne bomo ogrožali! Korenine lahko predelamo v tinkture (alkoholni izvleček) ali jih sušimo za čaje. Mnoge korenine evropskih rastlin pomagajo pri premagovanju gripe, ker krepijo obrambne moči (angelika), krepijo živce (baldrijan) ali pomagajo pri prebavnih težavah (encian).

.…In ta katastrofalni čas bo trajal tako dolgo – četudi se vmes za nekaj let lahko dozdevno premosti, – dokler ga človeštvo ne bo interpretiralo na edini pravi način, namreč v tem smislu, da predstavlja znak, da se človeštvo mora usmeriti k duhu, ki mora fizično življenje prežeti. To je morda danes za mnoge še grenka resnica, ker je neudobna, toda to je resnica….                                                         Dr. R.S.

VABILA – OBVESTILA

** Saj so semena zakopana, kajne? To je zelo pomembno. Zakopana semena dobijo sposobnosti, ki bodo rastlinam pomagale obvladovati izzive, ki jih prinaša bodočnost.

** Vse do 6. januarja, v času svetih noči, se bomo posebej potrudili, da ne zapademo

malodušju in da s svojimi mislimi (seveda tudi besedami in dejanji) sejemo seme dobrega.

Vsako naše dejanje, vsaka beseda in misel ostane za vedno zapisana v kozmosu in bo seme bodočega življenja na Zemlji. Negujemo torej vizije dobre bodočnosti. Ljudje bodo z ljubeznijo skrbeli za zemljo, rastline, živali in drug za drugega. Prebudili se bodo in živeli človeka dostojne vrednote.

** Svetovni kongres biodinamikov v Dornachu bo od 3.– 6.2.2016. Kdor le zmore, naj se ga udeleži! Teme so Urbana agrikultura v Kanadi in Argentini, Šolski vrtovi na Norveškem, Multifunkcionalni parki v Singapurju, Iniciative kmetov v Togu in Indiji. Vse pod skupnim naslovom: Naša zemlja – globalni vrt? Več na www.sektion-landwirtschaft.org

** v soboto, 13.2.2016 bo v Waldorfski šoli z začetkom ob 15. uri volilna letna skupščina društva. Lepo vabljeni. Treba bo povedati kaj je bilo narobe in s čim je treba nadaljevati. In sploh moramo izvoliti nekaj mlajših, saj se bomo sicer kmalu morali preimenovati v društvo seniorjev. Udeležba je torej nujna!

** Vabljeni na mesečna branja Steinerjevih del

Z vsakomesečnim prebiranjem Steinerjevih predavanj na sedežu društva nadaljujemo, in sicer praviloma vsako prvo soboto v mesecu ob 18. uri. Vabila pošilja tudi Marko z SMS sporočili! Srečanja postajajo pravo bogastvo. Toplo vabljeni.  

** Priporočam da naročite sebi ali ustanovam, ki krojijo naše kmetijstvo revije Lebendige Erde – glasilo biodinamikov nemško govorečega področja ali Ökologie und Landbau glasilo IFOAMa, Mednarodne federacije za ekološko kmetijstvo na naslovu  abo@oekom.de.