»Živeti bodočnost človeštva s Kristusovo idejo, pomeni privesti krščanstvo kot spoznanje na najširši horizont. Krščanstvo kot religijo celo premagati. Krščanstvo bo preželo umetnost, bo umetnost razširilo in oživilo. Krščanstvo bo preželo vse življenje in dogajanje na Zemlji. In ko religije že dolgo za človeštvo ne bodo več potrebne, se bo človeštvo razvijalo prav pod vplivom krščanskih impulzov.
V času grško latinske kulturne epohe je stopil Kristus med ljudi in umrl na križu. Človeštvo se je moralo potopiti v največjo globino materialnega življenja in mora biti privedeno spet navzgor do spoznanja duha. Kristus je prinesel ta impulz,
s svojo smrtjo na križu nam je odprl pot k Božjemu.«
R. Steiner 13.4.1908
Odprl pot. Po njej pa mora vsak od nas sam hoditi.
Društvo za b-d gospodarjenje AJDA Vrzdenec tel. 01 7540 743; www.ajda-vrzdenec.si
ŽIVIMO S KOLEDARJEM DUŠE
Izrek prebiramo in premišljujemo zjutraj in zvečer v tednu, za katerega velja
50. teden (16. – 22.marec)
Es spricht zum Menschen-Ich,
Sich machtvoll offenbarend
Und seines Wesens Kräfte lösend,
Des Weltendaseins Werdelust:
In dich mein Leben tragend
Aus seinem Zauberbanne,
Erreiche ich mein wahres Ziel.
Jazu človeka govori,
mogočno se mu razodeva,
bitja njegovega moči razveže,
svetov življenja želja po nastati:
Da v tebe življenje svoje nosim
iz uročenosti njegove
dosežem jaz svoj pravi cilj.
Frühling-Erwartung
51.
Ins Innre des Menschenwesens
Ergießt der Sinne Reichtum sich,
Es findet sich der Weltengeist
Im Spiegelbild des Menschenauges,
Das seine Kraft aus ihm
Sich neu erschaffen muß.
51. Pričakovanje pomladi
V nótranjost se bitja človek
čutil bogastvo zdaj razliva,
sveta duh najde se
v človeškega očesa ogledalu,
ki svojo moč iz njega
si ustvariti na novo mora.
52. (30. marec)
Wenn aus den Seelentiefen
Der Geist sich wendet zu dem Weltensein
Und Schönheit quillt aus Raumesweiten,
Dann zieht aus Himmelsfernen
Des Lebens Kraft in Menschenleiber
Und einet, machtvoll wirkend,
Des Geistes Wesen mit dem Menschensein.
52. (30. marec)
Če iz globin se duše
obrača duh na Bit sveta
lepota iz širin privre prostora
priteče iz daljav neba
v telo človeka vsa življenja sila.
Z mogočnim delovanjem združi
duha zdaj bit in bit človeka.
NOVICE IZ SVETA
EFSA ugotavlja, da pesticidi vplivajo na hormone
Evropska agencija za varnost hrane pri petnajstih učinkovinah, ki jih uporabljajo v fitofarmacevtskih sredstvih ne izključuje škodljivega vpliva na hormone pri živalih in človeku. Med učinkovinami so npr. fungicid Iprovalicarb, herbicid Flumioxazin, insekticid Pymetrozin…
Naša plodna zemlja – primer Nemčija
Na Zemlji imamo 113 milijard ha kopnih površin. Od tega je 3,2 milijard uporabnih za kmetovanje. 1,5 milijard hektarjev od tega je uporabnih za njivske površine.
Vsako minuto širom sveta pozidamo 2 ha površin, v Nemčiji 100 km2 letno.
Za proizvodnjo hrane, ki jo potrebuje povprečni prebivalec Evrope, je potrebno 1,3 ha pridelovalnih površin. V Bangladešu prehranjuje taka površina 6 ljudi.
17% njivskih površin Evrope je degradiranih. To je toliko kot tri površine Irske.
52,2% površine Nemčije ali 16,7 milijonov ha se uporablja v kmetijske namene. Od tega 71% za poljedelstvo in 28% za travništvo in pašništvo.
Od leta 1995 do leta 2013 se je letna zakupnina na hektar površin v zahodni Nemčiji povišala od 264 na 508 €.
Manj gensko kontaminirane koruze v Nemčiji
V vseh pokrajinah Nemčije opravljajo redno analize posevkov koruze. V letu 2015 so v 451 opravljenih analizah našli le še v 6 posevkih koruzo, kontaminirano z gensko spremenjeno koruzo. To je 1,4% primerov. Leto pred tem je bil delež pri 1,6 in še leto prej pri 2,5% analiziranih vzorcev. Pri tem se v Nemčiji od leta 2009 gensko spremenjena koruza ne sme sejati. Skupaj so v Nemčiji opravili 857 analiz za 10 različnih kulturnih rastlin. Levji delež, 53 %, pri koruzi. Kot ne opravljene analize kažejo, v Sloveniji tega problema ni.
Avstrija za povečanje deleža ekološkega kmetijstva
Avstrija ima 17 % ekoloških kmetij, ki obdelujejo 20% kmetijskih površin države.
Da bi narod imel bodočnost, začenja Avstrija nov zvezni program za povečanje deleža ekološkega kmetijstva.
Dunajski minister za kmetijstvo je s kmetijsko zbornico, Bio Austria in Zvezo ekoloških kmetov izdelal akcijski program za razvoj ekološkega kmetijstva 2015-2020 z namenom, da poveča delež ekološkega kmetijstva v Avstriji. Centralno vlogo igra subvencijski program za razvoj podeželja. Z agrarnim okoljskim programom se steka letno 150 milijonov € na ekološke kmetije, tja tečejo subvencije za investicije, predelavo in trženje. Izdelali so program pod naslovom »Več bio«, ki naj bi kmete spodbudil, da se odločajo ali ponovno odločijo za ekološko kmetovanje. Program bo Avstrija podprla z intenzivno svetovalno službo, ki naj bi kmetom predstavila ekonomske prednosti ekološkega kmetovanja in jih o možnostih, ki jih zanje odpira novi program, obsežno informirala.
Eksportne premije za danske ekološke proizvode
Izvoz danskih ekoloških pridelkov močno raste. Samo od leta 2012 do konca leta 2013 za skoraj tretjino na 202 milijonov € letno. Da bi ga še bolj spodbudili, je danska ministrica za kmetijstvo odobrila dodatnih letno 670.000 € izvoznih premij za ekološke izdelke, saj meni, da je mednarodni trg ekoloških izdelkov treba za danske proizvode dodatno podpreti.
Znanstveniki kritizirajo uradno oceno nevarnosti glifosata
V sporu okoli ponovne odobritve uporabe herbicidov z učinkovino glifosat, se je
100 znanstvenikov, med njimi vrsta mednarodno visoko cenjenih, uprlo oceni Evropske agencije za varnost hrane EFSA, ki je sredi novembra 2015 zavzela stališče, da glifosat verjetno ne povzroča raka pri človeku. Pri tem se EFSA sklicuje na mnenje Zveznega nemškega inštituta za oceno rizičnosti. V stališču, ki so ga poslali ministru za zdravje EU Vytenisu, opozarjajo znanstveniki na vrsto napak v analizi nemškega inštituta. WHO je glifosat pomladi leta 2015 ocenila kot sredstvo, ki pri človeku verjetno povzroča raka.
Spodnja Saška in klanje visokobrejih govedi
23 predstavnikov govedorejcev, klavnic, veletrgovcev in prevoznikov Spodnje Saške je podpisalo sporazum, po katerem mora kmet breja goveda pred nameravanim zakolom pregledati. Klavnice so prevzele obvezo, da govedi, brejih v zadnji tretjini, ne sprejemajo v zakol, če pa se to le zgodi, morajo o tem obvestiti Nemško zvezo za zaščito živali.
Ali breja goveda koljejo tudi v Sloveniji?
Dobri, nevarni in nepotrebni aditivi
V ekoloških smernicah EU je dovoljenih 49 aditivov, od katerih se le 10 substanc kot kisik, dušik in helij kot sredstva za zgoščevanje, rožičeva moka in moka iz zrn guare lahko uporabljajo v vseh ekoloških proizvodih. V neekoloških, torej konvencionalnih proizvodih se sme v Evropi uporabljati 320 aditivov. Smernice Demeter, pa tudi smernice nemških združenj Bioland in Naturland dovoljujejo le uporabo 20 aditivov in še to vedno le v strogo določenih postopkih. Ta jasna omejitev uporabe aditivov je posledica večje odgovornosti za morebitne zdravstvene rizike potrošnika. Carrageen, ki se uporablja kot želirno in zgoščevalno sredstvo, je v poskusih z živalmi na primer izzval tvorbo tumorjev. Nemška ekološka združenja ga zato ne dovoljujejo. Ekološka združenja na listi dovoljenih sredstev izključujejo tudi celo vrsto aditivov, ki jih označujejo kot nepotrebna in sredstva, ki služijo zavajanju potrošnika.
4.-6.4.2016 »10.evropski Organic Congress«, v Driebergenu v Holandiji. Informacije in prijave na www.organic-congress-ifoameu.org
9. in 10.4. praznuje ekološko čebelarsko združenje Mellifera v Fischermuehle, 72348 Rosenfeld, Nemčija, 30- letnico svojega delovanja. Gremo? Prijave na carmen.diessner@mellifera.de
16.4. od 8. ure vabi Nemška centrala za izdelovanje biološkodinamičnih preparatov na kmetiji Brunnenhof v mestu Mäusdorf k skupnemu izkopavanju preparatov in okrogli mizi na temo izdelovanje in uporaba biološkodinamičnih preparatov. Prijave na brunnenhof@biologisch-dynamisch-bewegt.de Več na www.praeparatezentrale.de
30.4. je dan odprtih vrat pri ekološki semenarski iniciativi Bingenheimer Saatgut AG v 61209 Echzell-Bingenheim, Nemčija. Dobrodošli! Več informacij na www.bingenheimersaatgut.de-Aktuelles
Mreže za sajenje sadnega drevja
K lanskemu priporočilu, da jemljemo ob sajenju sadnega drevja le mreže, ki niso pocinkane, dodatna informacija: Dieter Schroter, ki je v občini Neuhaus, Nemčija, posadil 2000 jablan v pocinkane mreže, ima z mrežami samo pozitivne izkušnje. Pravi, da so optimalne mreže med 13 in 20 mm z žico, debeline 0,7 mm. Žica, ki je debela 1,2 mm, razpada prepočasi. Pomembno je, da ne naredimo več žičnatih slojev, da so košare vsaj premera 50 cm, sadilne luknje pa najmanj 50 cm globoke. Kako žica razpada, je odvisno od kvalitete tal. V peščenih tleh razpada mnogo počasneje kot v ilovnatih tleh. Dieter Schroter svetuje, da na peščenih tleh sadnega drevja ne sadimo. Več na www.streuobst.de
Biovrtnarski sejmi
Ste že slišali, da organizirajo v Nemčiji vrtnarske sejme, na katerih razstavljajo in prodajajo izključno ekološke rastline? Od cvetja in okrasnih rastlin do divjih rastlin, jagodičevja, grmovnic in drevja, sadik in semena. Kje in kdaj?
9. in 10.4. Rettershof, Kelkheim, 23. in 24.4. Schloss Türnich, Kerpen pri Kölnu,
28. in 29.5. Wulksfelde, Tangstedt, 9. in 10.7. Schloss Ebnet, Freiburg Breisgau, 27. in 28.8. Hammermühle, Wiesbaden. Več na www.biogartenmesse.de
Vas zanimajo stare sorte?
Dreschflegel-Gemeinschaft združuje 14 ekoloških kmetij v različnih predelih Nemčije s skupno prodajo svojih izdelkov. Posebnost je, da imajo tudi stare in pozabljene vrste zelenjave, žit, zelišč in cvetja v ekološki ali biološkodinamični kvaliteti. Več na www.dreschflegel-shop.de
Rokavice iz lateksa so zelo problematične
Pri njihovi izdelavi uporabljajo tako imenovane pospeševalce vulkanizacije, ki so sorodni s konvencionalnimi fungicidi. V analizah ob pregledu neoporečnosti živil ugotavljajo, da na živilih, ki se jih dotikamo z rokavicami iz lateksa, ostajajo strupene fungicidne učinkovine dithiocarbamati. Pri nakupu rokavic bodimo zato bolj pozorni. Rokavice na bazi vinila ali nitrila so izdelane brez pospeševalca vulkanizacije. Več na www.bioaktuell.ch
Demeter semena iz Švice lahko kupimo tudi v Nemčiji in se tako izognemo formalnostim carinjenja. Ponudbo najdete na www.biokeller.de
Pehtran
Pehtran ali estragon je prekrasna začimba. Sorte pehtrana pa se močno razlikujejo. Ruski pehtran ima precej široke liste, ki so na spodnji strani srebrnkasti in ima to prednost, da odlično prenaša mraz. Aromatičnost ruskega pehtrana pa je nizka, vsebnost eteričnih olj je le 0,1%. Mnogo intenzivnejši, z do 3% eteričnih olj, je okus t.im. francoskega pehtrana, ki je žal na mraz bolj občutljiv. Karakteristika tega pehtrana so ozki, dolgi listi in nekako neurejena rast. Če pehtran za zimsko uporabo zamrznemo, na svoji aromatičnosti seveda veliko izgubi. Tudi zato, da imamo v zimskem času zamrznjen pehtran s še vedno krepko aromo pa je le dobro, če se pri nakupu odločamo za bolj aromatične sorte.
Bučke grenkega okusa so nevarne
Potem, ko je jedel grenke bučke, je lani v Baden Württembergu umrl starejši moški. Še enkrat razlog, razmišljati o tem, ali je uživanje bučk lahko zdravju škodljivo. Bučke in druge jedilne buče so v principu brez grenčil. V toku razvoja kulturnih rastlin so to lastnost s selekcijo izločili. V vrtovih pa imajo vrtnarji in vrtičkarji včasih tudi okrasne bučke. Te pogosto vsebujejo grenčila in niso užitne. Insekti, tudi čebele, prenašajo cvetni prah na stotine metrov daleč, tudi na okrasne bučke ali naše jedilne buče. Tako se bučke z okrasnimi lahko križajo. To v letu, ko so insekti cvetni prah zanesli na drugo rastlino, ni opazno in bučke ali jedilne buče so brez nadaljnjega užitne. V naslednjih generacijah pa se grenak okus lahko pojavi. Medtem, ko bučke in jedilne buče, ki niso grenkega okusa, brez nadaljnjega lahko uživamo, je pri grenkih bučkah drugače. Grenčila, ki so koncentrirana v mesu in luščini plodu, se s kuhanjem ne uničijo in plodovi so zdravju škodljivi. Najbolj občutljive za neželeno križanje so bučke, golice za pridobivanje bučnega olja, sorte patison in špagetarice, saj sodijo mnoge okrasne bučke v isto botanično zvrst kot te. Kdor prideluje buče na njivah, lahko računa s čisto sorto le, če v oddaljenosti 2000 m ne rastejo druge buče.
Tudi kumarice so lahko grenke in grenčila, ki jih razvijajo sodijo v skupino cucurbitacinov. Grenkoba je pri teh običajno manj izrazita, običajno je tako, da je kumarica najbolj grenka na koncu stebla in v luščini, sicer pa je brez nadaljnjega užitna. Grenkoba je običajno posledica lastnosti sorte v reakciji na okolje kot znak stresa pri suši, če oskrba z vodo močno niha, zaradi vdora hladnega vremena ali če oskrba s hranili ne zadošča. Glede na pogoje rasti se na eni rastlini pri kumaricah lahko razvijejo grenki, pa tudi plodovi brez grenkobe.
Cucurbitacine najdemo predvsem v divje rastočih oblikah različnih bučnic in jih rastline oblikujejo v svojo zaščito pred obžiranjem. V kulturnih rastlinah, ki služijo za prehrano, ekstremno grenkih plodov z visoko vsebnostjo cucurbitacinov ne bi smelo biti. Če pride pri uživanju so zastrupitve, je to posledica stopnje grenkobe in skupne količine zaužitih plodov pa tudi dispozicije človeka. Zato naj velja: pojejmo samo toliko, kolikor nam dobro dene, kar se neužitnega tiče, zaupajmo preprosto svoji intuiciji. Občutljivejši na grenčila so otroci in starejši ljudje pa tudi vsi, ki imajo težave s prebavili. Simptomi zastrupitve so slabost, bolečine v trebuhu in driska. Akutni slučaji sodijo v bolnišnico.
Novice iz sveta vir: Lebendige Erde, in Ökologie und Landbau
KMETIJA KOT NEKE VRSTE INDIVIDUALNOST – ZAKAJ?
Ozadje biodinamičnega koncepta pri Steinerju
»Kmetija pa izpolnjuje pravzaprav svoje bistvo v najboljšem pomenu besede, če jo lahko razumemo kot neke vrste individualnost za sebe, resnično v sebi zaokroženo individualnost«. S tem stavkom začenja v drugem predavanju Steiner svoj tečaj. Zdi se, da mu je to najbolj pomembno. Zakaj Steinerju ni dovolj, predlagati kmetijo, ki se razvije do dobro medsebojno usklajenega, samoregulativnega sistema ali organizma? Že ta naloga je dovolj težka. Zakaj mora biti ta organizem nujno še neke vrste individualnost? Seveda je vsaka kmetija drugačna, tudi vsak organizem je nekako po naravi individualen, s tem pa seveda še ne individualnost. Za to je potreben nivo zavednega »JAZa« in njegovega razvoja, s čemer ni mišljen kmet. Kaj si je Steiner mislil pri svojem motivu »individualnosti«?
Hrani primanjkuje sil za človeka
Biodinamični raziskovalec Ehrenfried Pfeiffer je vprašal Steinerja, zakaj kažejo njegova prizadevanja in napotki tako malo učinkov. Steinerjev odgovor je bil presenetljiv: da je to vprašanje prehrane. Po Steinerju rastline, ki nas prehranjujejo, nimajo več dovolj sil, ki bi jih človeku morale posredovati (Pfeiffer leta 1967). Eden prvih impulzov, da bi ta problem obdelali, je bil Steinerjev napotek leta 1921 ali 1922 Ernestu Stegemannu, da žlahtni nove rastline, iz česar so se med drugim razvila prizadevanja za tako imenovano oplemenitenje divje trave (U. Mos 2006). Ker je prišlo do tega razgovora še pred Kmetijskim tečajem, smemo smatrati, da je to mnenje tudi osnova Kmetijskega tečaja. Toda kako? Ali pomeni to, da je Kmetijski tečaj navodilo, proizvajati »človeku primerno hrano« s ciljem, da bi »spodbudili duhovno delo«, tako kot je to formuliral Ingo Hagel (LE 1992 št. 4)? Je bil to Steinerjev cilj?
Kaj pa pomeni »za človeka primerna hrana«?
Glede na krmo živali pravi Steiner, da rastline živali ne morejo prehranjevati v popolnosti, ker jim v principu manjkajo sile astralnosti, za živali tipične sile. Steiner omenja nato oblikovanje plodu, ker da rastlina sprejme v plodni organ astralne sile svojega okolja. »Kjer se oblikovanje plodu dogaja« je potem centralna tema v Steinerjevih predlogih za krmo (Vereijken LE 6/15). Če prenesemo ta princip na »za človeka primerno hrano«, potem bi rastlinam za prehrano ne manjkalo le astralnih sil, temveč tudi sil tipičnega člena človeškega bitja, »sile JAZa«. Toda, kako naj rastline sprejmejo vase še »sile JAZa«? Ali obstaja nekaj takega kot oblikovanje plodu, rastlinski organ za »sile JAZa«? Kako naj bi to funkcioniralo? Ta nivo »sil JAZa« omenja Steiner šele v osmem predavanju in tudi tam zelo na kratko in skoraj skrito. Po Steinerju prežvekovalci ne potrebujejo svojih sil JAZa sami in njihovo najpreprostejšo obliko kot »zasnovo JAZa« z gnojem izločijo. Ta, s silami JAZa obogaten gnoj pride, prepariran z drugimi silami (kompostni preparati!) potem na njivo.
Biodinamika za človeku primerno hrano ali za individualnost kmetije? Ko rastline za našo prehrano iz tal potem to pestrost sil iz prepariranega komposta sprejmejo vase, se zdi vse v redu. »Sile JAZa« živali, stopijo v interakcijo z rastlinami, ki jih kot hrano zaužijemo. Izrazijo se in mi dobimo na ta način »podporo« za naše duhovno »delo JAZa«. Na prvi pogled čisto logična misel. Nekaj vprašanj pa ostaja. Po Steinerjevem razumevanju evolucije nastanka človeka, so živali nastale iz ekstremno enostranskih sil, ki so bile človeku na njegovi poti k »JAZu« prepreka, in jih je zato moral pustiti za seboj (Mees 1987). Sedaj pa naj bi nas s svojimi preveč enostranskimi silami podpirale? Nekako ne paše. In kot vprašanje ostaja, kako je to potem v skladu s človekovo svobodo in aktivnim delovanjem na poti duhovnega šolanja.
Predvsem ta misel ni dala odgovora na moje začetno vprašanje: Zakaj naj bi kmetija postala individualnost? Vse skupaj bi dobro funkcioniralo tudi v organizmu kmetije. Saj gre za sile, ki se ne potrebujejo, ki se dajejo naprej. Druga interpretacija bi bila, da kmetija sama potrebuje te sile, da bi razvila svojo individualnost. Rastline sile sprejmejo vase. Živali izbirajo rastline, ki so na silah najbolj bogate (tako imenovana »kozmično-kvalitativna analiza« v osmem predavanju) in tako se množijo »sile JAZa« znotraj organizma kmetije in nekako oblikujejo individualnost kmetije.
Če tej misli sledimo, potrebuje kmetija te sile vsekakor sama. S spravilom pridelkov in prebavo takih rastlin se »sile JAZa« sistemu odtegnejo. Če interpretiramo povezanost kot opisano zgoraj, se zdi, da se »za človeka primerna hrana« in »individualnost kmetije« izključujeta. Nekaj v razumevanju manjka.
Poglejmo še enkrat: členitev vrste individualnosti
Vprašanje, zakaj naj bi bila kmetija individualnost, izziva kot se zdi več vprašanj kot odgovorov. Kako si je Steiner to individualnost predstavljal? Kako jo opisuje v Kmetijskem tečaju? Najprej zahteva Steiner, da naj bi bila kmetija »v sebi zaključena individualnost« in potem opisuje, da ta stoji na glavi. »No, zakaj pravim, da stoji individualnost kmetije na glavi?« V ozadju stoji koncept rastline »kot obrnjenega človeka«, ki ga je Steiner uporabil že večkrat pri zdravilnih rastlinah in bi utegnil biti znan. Zanimivo pa je odstopanje pri prikazu. Kjer je v njegovih prejšnjih konceptih tridelnost videti, korenina v zemlji, list nad zemljo in cvet v prostoru zraka in toplote nad tem, spremeni Steiner v Tečaju členitev na dva: samo še spodaj in nad Zemljo z zemljo kot diafragmo. Organizem rastlina se pogrezne tako rekoč nekaj globlje v zemljo.
Členitev na dva kot napotek
To prilagajanje na členitev na dva pa ustreza novemu konceptu z zemeljsko in kozmično prehrano, ki jo je Steiner razvil le malo pred tem. Tudi pri živali naredi Steiner iz delitve na tri, delitev na dva. Blizu je misel, da naj bi ves Kmetijski tečaj obravnavali iz tega koncepta: zemeljska prehrana preko sistema presnove in kozmična prehrana preko dihanja in čutil. Resnično lahko najdemo ta pristop Steinerja v Kmetijskem tečaju tudi pri rastlinah. V sedmem predavanju beremo »..tako da imamo pri rastlini, da z neke vrste dihanjem in po nečem, kar je oddaljeno podobno sistemu čutil, sprejme vse to – kot neposredno žival sprejema zrak in toploto -, kar je zemlja in kar je voda.«
Če je Steiner resnično svoj novi koncept prehranjevanja uporabil v Kmetijskem tečaju, moramo veliko tega, kar v Kmetijskem tečaju beremo, obravnavati na drugačen način. Življenje nad zemljo, rastline in živali, bi bile za obrnjeno individualnost deli njegove »poti zemeljskega prehranjevanja« in »življenje« pod zemljo, vključno humus, kremen in apnenec, bi morali obravnavati kot dele »kozmične poti prehranjevanja« te individualnosti. Iz tega rezultirata dva principa, kako kmetijo zgraditi v individualnost kmetije. Mogoče se tako lahko reši dozdevno nasprotje med proizvodnjo »človeku ustrezne prehrane« in razvojem »individualnosti kmetije«.
Kmetija pridobi svojo individualno noto iz razvoja svoje lokacije in vzajemnega delovanja med krmo in gnojem. Raziskovalci iz Holandije so imenovali to »prednost domačega«, saj tla gnoj iz kmetije prebavijo bolje kot uvožen gnoj.
Hans Vereijken Lebendige Erde 1/2016
I Z D E L A D R U Š T V A
13.2.2016 smo imeli letno skupščino
Volilno. Spet priložnost, da kritično pogledamo na naše delo in začrtamo pot za naprej. Dejstvo ostaja, da se vodstvo stara in vprašanje obstoja ajde vrzdenec se z vso resnostjo zastavlja. Mladi, sprejeti v vodstvo društva zaradi svojih obveznosti ne prevzemajo nalog. In kaj smo sklenili? V nasprotju z določili pravil društva je izvršni odbor sprejel mandat samo za eno leto. V vodstvu društva ostaja Meta Vrhunc s podpredsednico Lojzko Malavašič, za nabiranje zelišč za preparate skrbi Katja Potočnik, za čebelarje Marko Kek, ostali člani izvršnega odbora pa so Josipina Kovačič, Katarina Peklaj, Borštnik Tanjuša, Boris Tavčar, Križaj Uroš, Križnar Robert, Ana Tršar, Rudi Ferkolj in Andrej Zelnik.
Društvo si bo še naprej prizadevalo delovati na utečen način le namesto izobraževanja na centru društva, želi prenesti izobraževanje v občine svojega področja delovanja. Na člane apelira, da vzpostavijo z občinami potrebne prve stike.
Veliko dragocenih obvestil in vabil pošiljamo po elektronski pošti. Veliko pošte se vrača. Če ste menjali svoj e-naslov, mi prosim sporočite novega. Tisti, ki ste si e-pošto šele uredili, ne pozabite sporočiti naslova tudi na ajdavrzdenec@gmail.com
…In ta katastrofalni čas bo trajal tako dolgo – četudi se vmes za nekaj let lahko dozdevno premosti, – dokler ga človeštvo ne bo interpretiralo na edini pravi način, namreč v tem smislu, da predstavlja znak, da se človeštvo mora usmeriti k duhu, ki mora fizično življenje prežeti. To je morda danes za mnoge še grenka resnica, ker je neudobna, toda to je resnica…. Dr. R.S.
JE MLEKO LAHKO ŠKODLJIVO?
Mleko štejemo v mnogih deželah sveta k vsakodnevnim živilom. Predvsem za otroke je mleko, običajno kravje, pa tudi mleko drugih prežvekovalcev kot ovčje ali kozje, pomemben sestavni del prehrane. Dežele kot Kitajska se trudijo, da bi svojim otrokom zagotovile vsakdanje uživanje mleka in že vrsto let gradijo v ta namen velike farme. Odrasli pijejo običajno manj mleka in dajejo prednost kislim mlečnim proizvodom ali siru. Te v starosti bolje prenašajo. Poraba sira se iz leta v leto povišuje. Predvsem pri Demeter kmetih imajo krave na kmetiji trdno mesto in prodaja mleka je v ekonomskemu uspehu kmetije bistven element.
Kdo pravi, da je mleko nezdravo?
Odnos do mleka se je zadnja leta spremenil. Začelo se je s strahom pred alergijami na beljakovine mleka. Da naj v prvih letih otroci mleka ne uživajo, da naj ga celo nosečnice ne uživajo, so bila pogosto izražena mnenja. Ko so študije pokazale, da je dobro prav nasprotno, da poveča poznejšo občutljivost na mleko prav abstinenca, so oblikovali smernice za profilakso alergij, v katerih so mleko v prehrani za otroke po končanem dojenju spet priporočali. Drugi očitki, kar se mleka tiče, segajo od suma da je vzrok za določene vrste raka, da povzroča osteoporozo, da povzroča težave s črevesjem ali celo bolezni srca in ožilja pa tja do astme in generalne nagnjenosti do alergij. Tu primer iz interneta: «Mleko in mlečni proizvodi (jogurt, sir, smetana itd.) škodujejo človeškemu organizmu in s tem zdravju.« (Zentrum der Gesundheit).
Tudi intoleranco na laktozo (neprenašanje mlečnega sladkorja), ki je v srednji Evropi relativno redka, so navajali kot razlog proti uživanju mleka.
Zadnja leta so oblike prehranjevanja, ki mleko odklanjajo, postale moderne. Sem sodijo pravzaprav tudi zelo nasprotujoče si usmeritve kot vegan (ne uživajo, kar je živalskega izvora) in paleo-prehrana (veliko mesa, maščobe in beljakovin ter malo ogljikovih hidratov). Paleo prehrana (prehrana iz kamene dobe) odklanja mleko, ker da naši predniki iz starih časov mleka še niso pili in da človek nima dovolj genov zanj. Ta argument so antropologi, ki so kosti ljudi prejšnjih tisočletij od kamene dobe naprej raziskovali, zavrnili. Vegani ne uživajo nič živalskega, torej tudi mleka ne. Precej potrošnikov je mleko opustilo. Uživajo pijače z žiti, orehi ali sojo in pogosto celo menijo, da s tem naredijo za svoje zdravje več.
Mleko ni mleko!
Najprej naj ugotovimo, da ni vse mleko enako. Kvaliteto mleka oblikuje niz faktorjev, tako rasa govedi, krma, reja in predelava mleka. V tem so ogromne razlik. Pomislimo na Demeter mleko krav, ki jih krmi kmet s senom in na vitaminizirano trajno mleko brez maščob kot ga poznajo v ameriških super marketih. Da različne kvalitete mleka človeka tudi različno prehranjujejo in na človeško zdravje delujejo različno, si lahko predstavljamo. Teh razlik pa študije običajno ne upoštevajo. Če je stališče do mleka odklonilno, je odklonilno običajno generalno ne glede na kvaliteto mleka. Zdravo mleko, vsaj ekološko in neobdelano, je seveda zelo zdravo. Tudi ugotovitev, da uživanje mleka v času otroštva astmo preprečuje, je potrjena. Seveda je pomembna tudi količina zaužitega mleka. Če bi človek užival na litre mleka dnevno, bi to brez nadaljnjega lahko pripeljalo do zdravstvenih problemov, kar pa bi se dogodilo tudi pri vsakem drugem živilu, ki bi ga zaužili v neprimernih količinah.
Glede na vrsto vprašanj, ki se glede mleka pojavljajo, je izdal Kompetenzzentrum Ernährung v Münchnu publikacijo z naslovom, Obtožbe proti mleku so umaknili. Publikacija objavlja rezultate znanstvenih raziskav nekaterih očitkov proti mleku. Očitek, da mleko povzroča raka ne drži in mleko tudi ne spodbuja razvoja osteoporoze. Če mleko osteoporozo zdravi zaradi kalcija, ki ga vsebuje, je ostalo odprto vprašanje, ki ga radi poenostavljamo. Pri zmanjšanju kostne mase gre za kompleksno dogajanje, ki ga ni mogoče povezati z nekim določenim živilom. Ovrženih je bilo veliko drugih očitkov, ki se nanašajo na uživanje mleka. Prof. Watzl iz Max Rubner, iz Zveznega raziskovalnega inštituta za prehrano in živila v Karlsruhe, ki je v raziskavah sodeloval, pravi: «Kdor se hoče obvarovati pred napačnimi in pomanjkljivimi informacijami, naj bi bil pozoren na vir informacij, naj preveri tudi nasprotne trditve in naj vse enostranske trditve preveri. Živila, pa tudi človeško telo, sodijo h kompleksnim sistemom. Za njihovo funkcioniranje in delovanje v največ primerih ni linearnih odnosov in zato tudi preprostih odgovorov ne.« Dr. Petra Kühne www.ak-ernaehrung.de
*****
Priložnost zamujena ne vrne se nobena!!!
( kdo ve, kako dolgo vam bo AJDA Vrzdenec še lahko služila )
*****
VABILA – OBVESTILA
izkopavanje preparatov
9.4.2016 v soboto od 10. do 17. ure vabimo na sedež društva na Vrzdenec
Ob 10. uri bo predavanje o biološko-dinamičnih preparatih, izdelavi in uporabi, namenjeno predvsem novincem (da bi lahko prejeli b-d preparate) in tistim, ki želijo znanje obnoviti.
Enostavno kosilo bo. Priporočamo se za predjedi, sadje ali poslastice.
Po 13. uri bo praktično delo.
Prinesite škornje, rokavice in predpasnike. Člani lahko prevzamejo preparate (prinesite čiste, steklene kozarčke in temno, čisto stekleničko za baldrijan).
Udeležba na seminarju za preparate je tudi za člane društva pogoj za dodeljevanje preparatov!
Člane društva, ki delo poznajo, prosim za pomoč pri vodenju in uvajanju novincev.
Prinesite viške semen in sadik za zamenjavo in prodajo!
SPOMLADANSKEGA TEČAJA ZA ZAČETNIKE LETOS NE BO VEČ.
B I N K O Š T I
Upamo in trudimo se, vedno znova ponujamo za nas nova, nujno potrebna Steinerjeva znanja iz ust najodličnejših strokovnjakov tudi za področje plodnih odnosov v družini, podjetju in državi. Ponovno, že četrtič, bo za Binkošti z nami strokovnjak za področje Steinerjeve Tridelnosti, Michael Schreyer, sodeloval pa bo tudi evritmist mag. Primož Kočar.
od petka 13. do nedelje, 15. maja 2016
vabimo na seminar BISER NA ZAJELENKU
kako graditi dobre, plodne odnose
Več informacij na društvu. Lista je odprta!
*****
Priložnost zamujena ne vrne se nobena!!!
( kdo ve, kako dolgo vam bo AJDA Vrzdenec še lahko služila )
*****
25.6.2016, v soboto od 18. ure praznujemo člani društva AJDA Vrzdenec ob kresu, koncertu, prijateljevanju na sedežu društva
J a n e z o v o
Priporočamo se za doma pripravljene dobrote za skupno mizo. V a b l j e n i !