MIHAEL
Duh zmagoviti
prežemi s plamenom nemoč
duš neodločnih
samoljubje sežgi,
sočutje zaneti.
Nesebičnost
kot tok da življenju
človeštva postane vir
novega rojstva v duhu
Dr.R.S.
Mihael, vtisni tvojo moč, pogum tvoj v srca naša!
Poti v človeka dostojno prihodnost
si ne odstremo v boju s sulico in mečem
pač pa s prepoznavanjem orodij zla in
doslednim odrekanjem zlu.
(Ponavljamo? In ponavljati je treba, vsak dan in vedno znova. Da nam preide v meso in kri. Da bomo to dosledno tudi zmogli.)
Izdaja: Društvo AJDA, 1354 Horjul, Vrzdenec 60 www.ajda-vrzdenec.si
ŽIVIMO S KOLEDARJEM DUŠE
Izrek prebiramo in premišljujemo zjutraj in zvečer v tednu, za katerega velja
31 (3.-9. november)
Das Licht aus Geistestiefen
Nach außen strebt es sonnenhaft:
Es wird zur Lebenswillenskraft
Und leuchtet in der Sinne Dumpfheit,
Um Kräfte zu entbinden,
Die Schaffensmächte aus Seelentrieben
Im Menschenwerke reifen lassen.
32 (10.-16. november)
Ich fühle fruchtend eigne Kraft
Sich stärkend mich der Welt verleihn;
Mein Eigenwesen fühl ich kraftend
Zur Klarheit sich zu wenden
Im Lebensschicksalsweben.
33( 17.-23. november)
So fühl ich erst die Welt,
die außer meiner Seele Miterleben
An sich nur frostig leeres Leben
Und ohne Macht sich offenbarend,
In Seelen sich von neuem schaffend,
In sich den Tod nur finden könnte.
Svetloba iz globin duha
Navzven stremi kot Sonce:
Življenjske volje moč postane,
V čutil topóst zdaj sveti.
Da sile razvezala bi
Ki iz nagona duše stvarniške moči
V človeškem delu zoreti bi pustila.
Kako zori moč svojo čutim
Ko se krepi, svetu me podarja;
Kako krepi se lastno bitje, čutim
Da k jasnosti usmeri se,
v usod življenja tkanju.
Tako šele jaz čutim svet
Ki brez tega
Da duša moja ga doživlja
Po sebi le mrzlo, prazno je življenje
In brez moči bi, da se razodeva
Da v dušah na novo se ustvari
Le smrt lahko v sebi našlo.
Iz del Rudolfa Steinerja
Vem, da ste že brali. Pa preberite še enkrat, pa preberite še desetkrat, pa preberite še vedno znova in znova.
* * * * *
Proti tem stremljenjem – dati novo duhovnost Zemlji – se lahko upiramo kolikor hočemo, resnica se bo morala uveljaviti v vsakem primeru. Človeštvo živi sedaj v grozljivi katastrofi. Če se človeštvo ne bo odločilo za to, da si novo duhovnost, ki jo tu mislimo, resnično pridobi, se bodo v vedno novih periodah, morda v relativno kratkih periodah, te katastrofe vedno znova vračale. S sredstvi, ki so bila človeštvu že znana, preden je nastopila ta katastrofa, se te katastrofe in vseh njenih posledic ne bo moglo nikoli pozdraviti.
* * * * *
In ta katastrofalni čas bo trajal tako dolgo – četudi se vmes za nekaj let lahko dozdevno premosti, – dokler ga človeštvo ne bo interpretiralo na edini pravi način, namreč v tem smislu, da predstavlja znak, da se človeštvo usmeri k duhu, ki mora fizično življenje prežeti. To je morda danes za mnoge še grenka resnica, ker je neudobna, toda to je resnica.
* * * * *
Ne le človeško telo potrebuje dušo, dušo potrebuje vsako telo, telo brez duše ne more živeti. Kar se kot fizično telo v komercialnem, industrijskem ali drugem pogledu širi preko Zemlje kot fizično telo, potrebuje dušo, in sicer táko dušo, ki nudi možnost, da se preko Zemlje ljudje tako, kot so se komercialno povezovali, tako kot so se razumeli z denarjem, razumejo tudi v duhu. Dati telesu Zemlje dušo, je nekaj, o čemer sem večkrat govoril kot o tistem, k čemur je treba stremeti.
* * * * *
In v resnici, bo iz te slepe ulice prišlo ven le, če se odloči, da k temu, kar je fizična kultura, na katero je človeštvo tako zelo ponosno, doda za naš čas in za bližnjo bodočnost, duhovno kulturo duše Zemlje, ki k tej fizični kulturi sodi.
NOVICE IZ SVETA
Genska tehnika
Leta 2015 je bilo zasejanih z gensko spremenjenimi rastlinami 179,7 milijonov hektarov njivskih površin. To je cca 13% vseh njivskih površin Zemlje. Največ posevkov je v ZDA, Braziliji in Argentini.
Velikan pred sodiščem
Od 14,. do 16. oktobra je v Den Haagu Monsanto-Tribunal, v okviru katerega bodo zbrali očitke proti firmi Monsanto in evaluirali povzročeno škodo. 5 sodnikov bo zaslišalo 30 prič in ekspertov iz petih kontinentov. Cilj tribunala je, izdelati izvedeniško pravno mnenje o škodi, ki jo je multinacionalni koncern Monsanto povzročil okolju in zdravju. To naj bi omogočilo, da se zločin EKOCID prenese v ves svet obsegajoči debati v mednarodno kazensko pravo. Ljudem širom po svetu bodo obenem na razpolago skrbno dokumentirani sodni akti, ki se bodo nato lahko uporabljali v sodnih postopkih proti Monsantu in podobnim kemičnim koncernom. Več na monsanto-tribunal.org
Še enkrat glifosat
Odkar sejejo rastline, ki so odporne na glifosat, so samo v času od leta 1996 do 2011 kmetje razškropili 239.000.000 ton herbicidov! Samo kot sušilo pred spravilom žit so v Nemčiji od leta 2010 do 2012 poškropili vsako leto 6% obdelanih njivskih površin z glifosatom. Novejši podatki niso na voljo. V letu 2016 je za prepoved glifosata v kmetijstvu glasovalo 70% Nemcev, 76% Italijanov, 60% Francozov, 56% Špancev in Angležev. Le 9% vprašanih v imenovanih deželah se je opredelilo za podaljšanje uporabe glifosata. Glej www.keine-gentechnik.de/dossiers/gift-und gentechnik/glyphosat-roundup-herbizide
Francija povečuje delež ekološkega kmetijstva
Francoska informativna platforma »L´Agence Bio« poroča, da je Francija v letu 2015 povečala za 23% površine, ki so ekološko obdelane v primerjavi z letom 2014 na sedaj 1,375 milijonov hektarjev. Obenem se je število bio kmetov povečalo za 9 % na skupaj 28.884. Kmetijstvo sledi s tem 10 % povečanju prometa z ekološkimi pridelki. Ta v celoti predstavlja v Franciji volumen 5,5 milijard € letno, raste pa predvsem povpraševanje gastronomije.
Deliti pozitivne izkušnje prinaša subvencije
15 ekoloških kmetij pokrajine Schleswig Holstein je ministrstvo za kmetijstvo te pokrajine glede na dobro prakso na področju obdelave tal, ekološke zaščite rastlin, in vzornega dela z živalmi izbralo za novo obliko spodbujanja ekološkega kmetijstva. Kmetje so v okviru mreženja Ekološko kmetijstvo v Schleswig Holsteinu na razpolago zainteresiranim s svojimi izkušnjami, država pa ta s subvencijami nagradi.
V Nemčiji več ekoloških kmetov
V letu 2015 je bilo v Nemčiji 5,7 % več ekoloških kmetov kot leto pred tem. 24736 ekoloških kmetov, 8,7 % od vseh kmetov, obdeluje 1,088.838 ha površin. Obseg prodaje ekoloških proizvodov je dosegel v letu 2015 v Nemčiji 8 milijard € in je v porastu.
Bavarska hoče količine pridelkov iz ekološkega kmetijstva do leta 2020 podvojiti
Da bi bilo to mogoče, potrebuje več eko – kmetov. Prava spodbuda za to, je izmenjava pozitivnih izkušenj, za kar je Bavarska ustanovila Bio-Regio-Betriebsnetz, po naše mrežo regionalnih ekoloških kmetij, katerih člani so pripravljeni svoje pozitivne izkušnje deliti.
Ekološko kmetijstvo raste tudi v ZDA
Agra-Europe poroča, da se je število ekoloških kmetov v ZDA v letu 2015 povečalo za 12% v primerjavi z letom 2014 na sedaj 21.800. Povpraševanje po ekoloških pridelkih se je obenem po informaciji Organic Trade Association povečalo v letu 2015 za 11%.
Transfer znanja: Življenje tal in plodnost
Zanesljive višine pridelkov, malo plevelov in visokokvalitetni pridelki, so cilj vsakega kmeta. Brez plodne zemlje uspešno kmetovanje ni mogoče. Dietmar Näser je izkušen svetovalec za plodnost tal. Prepričan je, da je ključ uspeha v oživljanju tal. V začetku septembra so povabili kmete na transfer znanja na njive Armina Meitzlerja v pokrajini Rheinhessen. Nässer je pokazal praktične teste, s katerimi kmet lahko na preprost način ugotovi stopnjo oživljenosti in plodnost svoje zemlje. Tema diskusije so bili vmesni posevki in podsevki, uporaba kompostnih čajev in spodbujevalcev razkroja. Srečanje je bila priložnost, za razumevanje v kakšni zvezi sta gnojenje in založenost s hranili, prisotnost plevelov in višina pridelkov in glasna razmišljanja o potrebnih merah na lastni kmetiji.
Kmetije s programom za sobivanje starejših
VivAge išče kmetije, ki bi bile pripravljene ponuditi možnost za sobivanje starejših.
Zukunftszentrum Holzminden Höxter opravlja analizo izkušenj kmetij, ki te programe že izvajajo, da bi izdelali modele in navodila za prakso kmetij, ki se za te oblike odločajo na novo. Več na blogs.hawk-hhg.de/vivage
Plodnost tal – pilotni projekt išče primerne ekološke kmetije
Fondacija za plodnost zemlje, katere nosilec je ustanova Trigon, začenja z vrsto aktivnosti, s katerimi želi ozavestiti problem plodnosti zemlje za širšo javnost. Fondacija podpira ekološke kmete ki se trudijo za ohranjaje in izgradnjo plodnosti tal, vključuje pa jih tudi v brezplačno svetovalno mrežo ekspertov. Model je zastavljen zaenkrat za čas treh let na površini 1000 ha obdelovalnih površin v Nemčiji, Avstriji, Švici ali Lichtensteinu. Več informacij na bodenfruchtbarkeit.bio
Zahteva za prepoved transporta pesticidov
Zveza pridelovalcev in predelovalcev ekoloških pridelkov zahteva, da zvezni minister za kmetijstvo ZR Nemčije, Zvezni urad za zaščito potrošnikov in prehransko varnost ZRN, sprejmejo TAKOJ učinkovite mere proti dosedanji praksi transporta Pendimethalina in Prosulfocarb, učinkovin za herbicide. V dosedanji praksi prihajajo pri transportu ekološki pridelki s temi učinkovinami v stik in so s tem za prodajo neuporabni.
Brezplačna analiza preusmerjanja
Projekt bio-ofenziva že od leta 2008 omogoča konvencionalnim kmetom brezplačno svetovanje in analizo primernosti kmetije za preusmerjanje v ekološko, Več na bio-offensive.de Ekologija in kmetijstvo 03 in 04/2016
Še več naravovarstva na Visoki šoli za trajnostni razvoj Eberswalde
HNE Eberswalde ima novo profesuro z oznako Trajnostna uporaba in ekologija zelenih površin. S tem dodatno poudarja pomen strokovnega področja Uporaba pokrajine in naravovarstvo.
Proizvodi marke Alnatura tudi v trgovinah Müller
Z oktobrom 2016 bo 750 artiklov marke Alnatura naprodaj tudi na trgovskih policah trgovin drogerije Müller. Tudi v Sloveniji.
Steiner: Ob krompirju naj raste hren
V knjigi Kmetijski tečaj, izdani leta 1949 je takole povzet tudi razgovor Dr. R. Steinerja z g. Streicherjem: »Gre za to, da najdemo pravi plevel, sploh prave sosedske rastline. Pri žitih in pšenici naj bi vsaj na robu posejali esparzeto. To brez nadaljnjega učinkuje. Racionalno raziščite, da je pomembno, da na robu njiv s krompirjem sadimo hren in da med žita posejemo plavico, da ne bi bilo maka. Vse te stvari moramo obravnavati v zvezi z gnojenjem.«
Biodinamične šole in dodatno biodinamično izobraževanje
Nemčija: Witten: ausbildung@demeter-nrv.de
Bad Vilbel: www.freie-ausbildung-nrw-hessen.de
Berlin: www.freie-ausbildung-im-osten.de
Überlingen www.landbauschule-bodensee.de
Darmstadt edith.daniel@demeter.de
Holandija: warmonderhof@groenhorst.nl
Švica: www.ausbildung-biodyn.ch
Anglija: info@bdacollege.org.uk
Bio in biodinamične drevesnice v Nemčiji
www.gartenrundbrief.de/biogarten_baumschulen.php
Evropa kupuje svet
Holandski Institute for Social Studies (ISS) je skupaj z organizacijo za zaščito človeških pravic FIAN opravilo pregled nakupov kmetijskih površin v svetu, v katerih so soudeležena evropska podjetja in finančniki. Ugotovili so 323 primerov nakupov izven Evrope v obsegu 5,8 milijonov hektarjev površin. Glede na nepregledne zakulisne strukture teh poslov pa te številke niso niti približek dejanskemu stanju. Več pod kurzlink.de/Land_Studie
Tudi Evropa v lovu za plodno zemljo
Plodna zemlja je omejena dobrina. Pri tem ne gre le za vprašanje privatne lastnine, temveč za interese družbe kot celote, ki se ne omejuje na tako imenovane dežele v razvoju. Problematika, v kateri igrata vlogo pri prilaščanju plodne zemlje v deželah juga tudi Evropa in Nemčija, se nanaša na ves svet.
Pred osmimi leti je južnokorejski koncern Daewoo hotel kupiti 1,3 milijonov ha zemlje na Madagaskarju. Nevladna organizacija Grain je takrat objavila svojo študijo »Seized«. in uvedla besedo Landgrabbing, angleški pojem za ropanje zemlje. Mediji in eksperti so menili, da gre za fenomen, v katerem sta udeleženi predvsem Kitajska in Saudska Arabija, krive pa da so ZDA. Še leta 2012 je bilo res tako, da sta Kitajska in Saudska Arabija izvedli vsaka po 90 transakcij delno kupljenih, delno dolgoročno najetih pridelovalnih površin v velikosti po 10 milijonov hektarjev.
Nova študija z naslovom »Ropanje plodne zemlje in človeške pravice« kaže, da so evropska podjetja in finančniki v globalnem lovu za obdelovalno zemljo zelo angažirani in so si v 314 poslih že prilastili širom sveta približno 6 milijonov hektarjev obdelovalnih površin, kar predstavlja več kot polovico obdelovalne zemlje Nemčije. V povprečju obsega vsak nakup po 20.000 ha. Posli pa so pogosto prikriti, strukture finančnih participacij pa nejasne. Po vsej verjetnosti gre za nakupe mnogo večjih površin kot navedeno. Pri tem nepregledne poslovne povezave interesov in spletke v odvijanju poslov niso redkost. Ves članek v Ökologie und Landbau 04/2016
Pripomba biodinamikov:
Plodna zemlja je iz dneva v dan večja dragocenost. Zastrupljati KAR NAM JE ZDRAVE ZEMLJE OSTALO s kemično sintetičnimi sredstvi za zatiranje plevelov in škodljivcev je SRAMOTNO sodelovanje v uničevanju življenja na vseh ravneh.
DA BI OSMISLILI SVOJE BIVANJE JE NAŠA PRVA DOLŽNOST, DA RODNO GRUDO BRANIMO, JO SKRBNO ČUVAMO IN NEGUJEMO, DA BI NAŠI OTROCI IN VNUKI IMELI BODOČNOST.
HUMUS IN SVETLOBA
Kremen in humus kot polarne sile v zemlji
»Za silo danes človek ve – o tem sem ja govoril – kako se obnaša zrak v notranjosti Zemlje. O tem pa, kako se obnaša v notranjosti Zemlje svetloba, ne ve čisto nič. Ne ve, da je to, da so prav kozmične kamnine, kremenčaste, ki svetlobo sprejmejo v zemljo in jo tam privedejo k učinkovanju. Temu nasproti pa tisto, kar je blizu zemeljsko-živemu, tvorba humusa, svetlobe ne sprejema, jo v zemlji ne naredi dejavne in zato razvija delovanje brez svetlobe. Toda to so stvari, ki jih moramo vedeti, ki jih moramo spregledati.« (R.S. Kmetijski tečaj, 2. predavanje).
Ob teh stavkih sem si dolgo razbijal glavo. Kako se obnaša svetloba v notranjosti Zemlje? Kaj ima Steiner tu v mislih? O čem govori? Kaj naj bi pomenilo »delovanje brez svetlobe« , ki ga Steiner povezuje s humusom? Kako bi to lahko razumeli?
Svetloba, kremen in humus v notranjosti Zemlje
Dve sestavini tal imenuje Steiner, humus in kremen, ki z različno intenzivnostjo »sprejemata« svetlobo in to svetlobo na različne načine privedeta k učinkovanju. V Steinerjevih časih je Thaerjevo teorijo o humusu že zamenjala mineralna teorija Liebiga.. Mikrobiologija, takrat še nekaj novega, je vnesla v diskusijo vlogo humusa z mikroorganizmi. Steiner je relativiral vlogo mikroorganizmov. »Toda če mislimo, da bomo s cepljenjem s temi bakterijami in podobnim gnojilo radikalno izboljšali, se le varamo« (4. predavanje). Steiner ocenjuje njihovo vlogo tu torej drugače. Kako je prišel Steiner na svoje nenavadne misli o delovanju svetlobe v tleh?
Steinerjeve beležke o tvorbi tal
Rudolf Steiner je pri svojih pripravah na tečaj popisal veliko lističev. Več od teh se nanaša na tla. Zelo zanimive s tem v zvezi so beležke o tvorbi tal, listki št. 45 in 6. V Steinerjevi biblioteki je švicarski kmetijski leksikon Alberta Studlerja iz leta 1919 in njegova izvajanja o tvorbi tal (stran 50-51) je Steiner, ki je delal svoje zapiske, prebral. Strnjeno opisuje Stadler štiri situacije:
– aridna področja severne Amerike: zelo toplo, malo vode,= dvigajoča se voda in izhlapevanje = kopičenje mineralnih snovi v zgornjem sloju zemlje = solnata zemlja.
– črnica v Rusiji: zima voda, poletje suša = zimska voda skrbi za rastlinsko rast. Pomanjkanje vode poleti = povračilo humusa = gnojenje ni potrebno.
– barvite zemlje: visoke temperature, poletje voda = hiter razkroj humusa in izpiranje mineralnih snovi = da belo zemljo = da visoko plodnost, toda nadomeščanje = gnojenjem je potrebno.
– barje: malo toplote, veliko vode = hladno, humus se ne razkraja = presežek nerazkrojenega, kislega humusa = tvorba šote.
Goetheanistični vzorec
Omenjeni leksikon opisuje dva polarna procesa: kopičenje mineralnih snovi (soli) na eni strani in kopičenje (nerazkrojenega) humusa na drugi strani. Na ta način se oblikujeta dva neplodna ekstrema: solnata tla in barje. Vmes imamo dve plodni situaciji: eno, v kateri se humus kopiči in postane zemlja črna in gnojenje ni potrebno, pa tudi druga, v kateri se humus razgrajuje in se zemlja obarva. Tu je gnojenje potrebno. To pomeni, da imamo samo pri »barviti zemlji« problem gnojenja.
Kdor pozna Goethejevo barvno teorijo, prepozna v tem tekstu podobnost z vzorcem, ki ga je tudi Goethe pri svojem raziskovanju o barvah uporabil: dva pola, svetlo (solnata tla) in temno (barje), pri čemer v sredini, med obema, nastane nekaj novega: barve (barvita zemlja). Steiner vedno znova zahteva, da tudi pri kmetijstvu izhajamo iz goetheanističnega načina opazovanja. Domnevati smemo, da je Steiner te vzorce prepoznal in jih je pri svojih razmišljanjih o tleh upošteval. Kremenovo delovanje svetlobe in delovanje humusa »brez svetlobe« ustrezata temu vzorcu.
Voda zime skrbi za rastlinsko rast
Na listkih z beležkami se Steiner najprej zanima za drug stavek. »Voda zime skrbi za rastlinsko rast«. Misli na padavine v času zime, zaradi katerih se nivo talnice dvigne in imamo tako poleti dovolj vode, da so rastline preskrbljene. Na spodnji polovici petega listka z beležkami piše Steiner:
»Zima = padavine: voda živa > zemlja postane oživljena. Poletje:> zemlja umre. Uveljavlja se nebo: povzroča zorenje, t.j. spodbuja oblikovanje listov = oblikovanje cvetov: rdeče, svetlo, modro – Mars, Jupiter, Saturn«
Po Steinerju postane voda pozimi živa in tako skrbi, da postane živa Zemlja. Poleti Zemlja umre in za zunanjo naravo je odločilno nebo. S tem se po Steinerju spodbuja oblikovanje listov in cvetov. Zadnje besede te beležke najdemo v Kmetijskem tečaju, kjer Steiner govori o barvi cvetov. »Imamo možnost, da brez nadaljnjega vidimo v rdeči barvi Mars. Imamo možnost, da v beli barvi, v rumenem cvetu, vidimo Jupiter, v modrem cvetu Saturn in vidimo v zelenem listu pravšnje Sonce.«
Steiner opisuje polarnost med Zemljo in oživljeno vodo iz procesov zime na eni strani in silami neba, ki puščajo da Zemlja odmira poleti: problemi v kmetijstvu nastanejo, če postane ena od teh polarnih sil premočna. Steiner razvija to misel naprej. Na listku št. 6 z beležkami zapiše:
»Če je poleti vode obilno, se humus hitro in popolno razgrajuje – mineralne snovi se hitro raztopijo: Gnojenje je potrebno. Zemlja se v nebu izgubi. –
Če poleti manjka vode, razkroj humusa ne poteka hitro, mineralne snovi se slabo raztopijo zemlja postane – se zapre od neba / gnojenje nepotrebno«
Tu povezuje Steiner vodo (zime) z razkrojem humusa. Poleti nastane situacija, da je tu preveč oživljene vode, se humus premočno razkraja. Nastanejo barvite zemlje in Steiner s tem v zvezi zapiše: »Zemlja se v nebu izgubi«. Tu je gnojenje potrebno. Steinerjevo beležko interpretiram tu tako, da moramo, če je vsebnost humusa v tleh premajhna, humus dodajati, ker sicer nastopi nevarnost, da zemlja poleti premočno »odmre«. Obratno je pri (pre) veliko humusa (črnice) velika nevarnost, da postane zemlje (pre) živa oz. preživa ostane in se pred silami neba zapre. Saj humus ne sprejema svetlobe. Tu gnojenje sicer ni potrebno, toda vprašati se je treba, ali potem sil neba, ( po ovinkih preko kremenčastega) ni treba posebej podpreti.
Vsebnost humusa v tleh določa torej po Steinerju «živost« zemlje in s tem,kako močno so lahko delovale sile neba. Izključno humus (voda zime) ali samo svetloba (kremen) – imata za posledico dve inačici neplodnih tal. Obe sili morata biti dejavni in učinkujeta vzajemno polarno. Mogoče je Steiner z obnašanjem svetlobe v tleh in »delovanjem brez svetlobe« pri humusu mislil na to.
Nova vprašanja
Če je temu tako, se pojavljajo nova vprašanja. Črnice ne potrebujejo gnojil, mogoče pa tembolj sile neba. Ali moramo potem taka tla večkrat škropiti z biodinamičnimi preparati? Jim dodajati kremen? Ali moramo svetla tla (pesek) gnojiti samo s humusom in se tam odreči preparatom, ker so sile neba tako ali tako premočne?
Hans Vereijken, UNI Witzenhausen – LE 3/16
Pestrost rastlin povečuje plodnost tal
Čim več različnih vrst rastlin raste na travniku (tudi v gozdu ali na njivah), tem več biomase producirajo in tem bolj plodna so tla. Do tega zaključka je prišel internacionalni team znanstvenikov in svojo študijo objavil v reviji »Science« Da je pomembna vsaka posamezna rastlina. Nepotrebnih vrst da ni. V okviru študije so 14 let opravljali poskuse na travniških parcelah z različno pestrostjo rastlin. Tekoče so evidentirali pridelek biomase teh površin in plodnost tal in jih medsebojno primerjali. Četudi točni razlogi rezultatov še niso povsem dokazani, so se zedinili na mnenje: »Čim večja je pestrost rastlin, tembolj pester je organski material, ki se preobrazi po odmrtju v tla. Posledično se v toku let oblikujejo v zemlji združbe razkrojevalcev kot insektov, gliv in bakterij, ki rastlinam, ki so nad zemljo rasle, točno ustrezajo. Ti povečajo razpoložljivost hranil – in s tem tudi produktivnost«. Ob tem vedenju bo tudi naša toleranca do divjih zelišč v vrtovih lahko večja. Več na www.pressetext.com/news/20120521022 ali http://portal.mytum.de/pressestelle/pressemitteilungen/NewArticle 20120 521 112202
PREHRANA – tema ki vzbuja strah
Kaj še lahko jemo, brez da nas to dela bolne? Kot zgleda, prežijo strupi povsod.
Beseda živilo pove, da naj bi bil cilj panoge proizvajati hrano, ki posreduje življenje. V idealnem primeru je proizvodnja trajnostna in okolju prijazna. Živila naj bodo hranilna, naj bi zdravje krepila, bila naj bi sestavni del zdravega načina življenja in prehranjevanja in naj bi krepila naše zmogljivosti. Pojem živila vsebuje po tem takem še mnogo več kot le zagotovilo odsotnosti strupov in drugih tveganj.
Današnji pojem zdravja tudi pozablja, da je faktor zdravja tudi okolje in da brez zdravega okolja ni zdravega individuuma. Kmetijstvo, ki pri proizvodnji hrane uporablja strupe ne le ne more proizvajati živil v pomenu besede živilo, temveč uničuje življenje z emisijo strupov v okolje.
Glede živil se zdi, da tako družba kot osebno izgubljamo sposobnost, da se odločamo za uravnotežene poti. V politiki zaščite potrošnikov uporabljajo pogosto pojme »kvaliteta« in »varnost« sinonimno. S kvaliteto se enači odsotnost negativnih vplivov. Pozitivne značilnosti kot so te tipične za ekološka živila, se smatrajo za manj pomembne. V diskusijah se razmišljanja usmerjajo na rizičnost, obravnavanje koristi, resnične kvalitete pa zanemarijo.
Primarne potrebe človeka kot zdrava jed in pijača so izgubile svojo samoumevnost. Potrošniku so postale intelektualni napor in tema strahu.
Nujno potrebna je javna diskusija o vprašanjih ocene rizika in pravega vrednotenja živil, diskusija o vprašanjih, kje morajo prevzemati odgovornost posamezniki in kje je resnično potrebno, da razvije svojo skrb za prebivalstvo država. Podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo živil doslej sploh nimajo jasnih standardov, kaj si razen minimiranja strupov kot kvaliteto predstavljajo potrošniki, da bi svoje delo usmerila v zadovoljevanje teh potreb. Nujno potrebno je jasno definirati kaj je normalno. Nujno potrebna je, da pridelovalci, predelovalna industrija in organizacije potrošnikov resno pristopijo k diskusiji o oceni rizikov zaradi kontaminantov v živilih in potrebnem zagotavljanju hrane, ki si s kvaliteto zaslužijo oznako živilo.
Zakaj kopriva peče?
Za svojo zaščito producira kopriva mravljinčjo kislino, histamin in acetilholin. To mešanico ima na steblih in listih v mikroskopsko majhnih cevčicah. Če se jih dotaknemo, se konice zlomijo, cevčice se vbodejo v kožo in izpraznijo tam svoje pekoče snovi. To boli, širi pa tudi ožilje in izboljšuje prekrvavitev. Župnik Sebastian Kneipp je zdravljenje s koprivo, »urtikacijo«, predpisal za otepanje obolelih mest pri revmatičnih težavah in putiki
VABILA – OBVESTILA
Mesečna branja Steinerjevih del
Nadaljevali bomo z vsakomesečnimi srečanji ob prebiranju Steinerjevih predavanj. Praviloma so srečanja vsako prvo soboto v mesecu ob 18. uri na Vrzdencu. Bodite pozorni na konkretna vabila z elektronsko pošto in Markova SMS obvestila in vabljeni!
Ajda Vrzdenec vabi na sedež društva na Vrzdenec na
brezplačna predavanja za člane društva, in sicer
– Pred prvim prebiranjem Steinerjevih del – predvidoma v soboto, 3.12. predavanje: Trije aspekti našega osončja
– Pred drugim prebiranjem Steinerjevih del, predvidoma v začetku januarja, predavanje: Z biodinamiko iz stiske, v katero nas je pripeljalo moderno kmetijstvo
Pred tretjim prebiranjem Stienerjevih del, predvidoma v začetku februarja, predavanje: Katera hrana je zdrava in zakaj je zdrava?
Začetek predavanj vedno ob 15. uri, po predavanju bo možnost za prevzem preparatov.
Leta 1924 je Dr. Ehrenfried Pfeiffer vprašal Rudolfa Steinerja: “Kako je mogoče, da celo ljudje, ki pozitivno gledajo na duhovnost niso v stanju, da bi duhovnim impulzom pripomogli do fizične manifestacije?”
Rudolf Steiner je odgovoril:
“Pri tem gre za vprašanje prehrane. če se hrana proizvaja tako, da v njej pridejo do manifestacije samo materialne zakonitosti, potem duhovnost fizičnosti ne more prežeti in se ne more manifestirati. Važno je, da so tla in tako tudi hrana prežeti z duhovnimi silami, kot je to slučaj pri biološko-dinamičnem gospodarjenju. Taka hrana lahko človeka prehranjuje tako, da se duh v fizičnem lahko spet izraža in uveljavlja.”.