Vedno so načini prehrane, ki so »in« v modi ali pa že mimo. Trenutno je v modi prehrana z malo ogljikovimi hidrati, pred tem je bila polnovredna prehrana. Kako pa izgleda antropozofsko usmerjena prehrana? Ali takšna prehrana obstaja?

Antropozofija je duhovna znanost Rudolfa Steinerja, ki je prisotna  v različnih strokovnih in življenjskih področjih. Tako zajema tudi področje prehrane, živil in njihovega delovanja na človeka. Vsak nauk o prehrani temelji na neki duhovni podlagi. Ustaljena ( konvencionalna ) veda o prehrani temelji na naravoslovni znanosti, ki jo je utemeljil Descartes. Antropozofska prehrana temelji na antropozofiji. Posledično je različno prikazovanje in vrednotenje narave, živil, kot tudi človeka in njegovih prehranskih potreb.

Prehrambena znanost ali oblika prehrane?

Ne govori se več o nauku, čedalje bolj se uveljavlja izraz oblika ali koncept prehranjevanja. Oblika poudarja bolj uveljavljeno prakso, koncept pa posebno obliko prehrane. Trenutno aktualen je koncept »Low corb – higt protein« oblika prehranjevanja z zelo reduciranimi ogljikovimi hidrati in bogatimi beljakovinami. Ti koncepti se razlikujejo po tem, da dajejo prednost več ogljikovim hidratom,  maščobam ali beljakovinam. Njihova skupna osnova so hranilne snovi.

Le redke oblike prehrane ne temeljijo na naravoznanstvu. Te so tako imenovane »predznanstvene« oblike.Te se naslanjajo na verovanja , kot prehrana petih elementov na budizem, ayurveda na hinduizem in so bila pozneje dopolnjena z moderno znanostjo. V nemškem kulturnem prostoru je to hildegardina prehrana (po Hildegard von Bingen iz  leta 1150), ki seveda ne temelji na hranilnih snoveh, ker takrat še niso bile znane, pač pa izhaja iz delovanja na človeka, ki jih opisuje kot energije ali občutja (npr..vroče, hladno)

Antropozofski pogled na prehrano je nastal v času znanosti, vendar jo razširja in prerašča. Poleg hranilnih snovi vključuje tudi eterske sile in njihovo delovanje. V materiji vidi ne le snov kot tako, temveč tudi duhovno učinkovanje. Tako antropozofska prehrana ni le koncept ali oblika, je širši pogled na prehranjevanje.

Oblika prehranjevanja vsebuje natančne napotke za pravilno izbiro. Tako živila priporočajo ali odsvetujejo. Pri dieti po krvnih skupinah je treba dajati prednost določenim živilom, drugim pa se je treba izogibati, odvisno od krvne skupine. Pri »low-corb« dieti se priporoča minimalno uživanje ogljikovih hidratov in več beljakovin. Pri dieti ločevanja se izogibamo kombiniranju kruha in sira ali salam, ker proteinov ne uživamo skupaj z ogljikovimi hidrati.

Antropozofska znanost prehranjevanja pa se izogiba takim napotkom.Njihova prehrana ni že vnaprej opredeljena vegetarijansko ali mešano, ker je ta odločitev prepuščena posamezniku ali neki skupnosti, kadar gre za skupno oskrbo. Prednost ima lakto-vegetarijanska prehrana, vendar ne gre za koncept. Ne pomeni pa to, da vsakdo »je kar mu tekne«. Potrebno se je odgovorno odločiti za svojo prehrano.Pri skupni oskrbi sprejme odločitev kolektiv, šola ali ustanova.

V tem je tudi velika razlika.Nikakršnih receptov ali prepovedi. Pogosto se pričakuje, da bo dala antropozofska znanost prehranjevanja zavezujoča navodila, ta pa daje le možnosti. Nekatera navodila se z okoliščino ali z osebo spremenijo.Npr. koliko surove hrane nekdo prenese ali kako ravnamo z globoko zamrznjenimi živili.Namen je pomagati pri odločitvah ne pa sprejemanje odločitev. Duhovno življenje ni pravno področje.

 Rudolf Steiner je rekel v nekem predavanju:«Ljudje pridejo in hočejo vedeti, kaj je bolje piti ali ne piti alkohol. Ali je bolje biti vegetarijanec ali jesti mešano hrano. Nikdar nikomur ne rečem, da naj pije alkohol ali da naj se temu užitku odreče! Da naj je rastlinsko hrano ali meso. Vsakomur povem, alkohol deluje tako in tako. Razložim mu, on pa naj se odloči ali bo pil ali ne. Tudi za meso in rastlinsko hrano razložim, tako deluje meso in tako rastline, človek pa se mora sam odločiti. To je najpomembnejše v znanosti: spoštovanje človekove svobode.«

Vsekakor so določena priporočila za antropozofsko usmerjeno prehrano, ki izhajajo iz  antropozofskega razumevanja človeka in narave.    

Antropozofska veda o prehrani ne predpisuje oblik ali konceptov.Poudarja biološko-dinamično pridelavo in učinkovanje živil na človeka (življenjske energije).Izbira živil je odvisna od posameznika.

Biodinamično kmetovanje

Začne se s kmetovanjem, ko zemljo, rastline in živali ne izboljšujemo s »hranljivimi« snovmi kot so umetna gnojila, pač pa s krepitvijo življenjskih energij, z eterskimi silami. Biološko-dinamičen način pridelovanja se razlikuje od drugih ekoloških načinov v tem, da spodbuja  s posebnimi preparati življenjsko energijo in raznolikost kmetije in pokrajine.

Ukrepi biološko-dinamičnega kmetovanja pritegnejo življenjske energije v kraljestvo narave, kot je to lepo izrazil Nikolai Fuchs. To se izraža v kvaliteti živil, posebno na področju eterskih energij. Antropozofska veda o prehrani zato daje prednost živilom iz biološko-dinamične pridelave. To so živila polna življenjskih energij, zrasla iz raznolikega okolja.

Izbira živil

Uporabniki imajo danes množico pripravljenih živil v supermarketih kot tudi v trgovinah z biološkimi živili. Kako se odločiti za pravo izbiro živil, ki bodo krepila zdravje nam, naši družini, otrokom in starejšim? Za znanost so prehrambene vrednosti določene z beljakovinami, maščobami, ogljikovimi hidrati, vitamini, minerali itd.Določeni so glede na spol, starost, telesno aktivnost, oziroma posebno stanje kot je nosečnost, dojenje. To so osnove na podlagi katerih so določene potrebe po hrani. Na podlagi teh potreb se oblikuje prehrambena piramida ali krog priporočenih živil.

Na tem področju so najrazličnejši koncepti in ni jasnih navodil. Hranilne snovi naj bi bile »nevtralne«, neodvisne od kulturnih, področnih, verskih ali osebnih poudarkov.Vendar so tudi tu razhajanja. V antropozofskem razumevanju prehrane skušajo prikazati živila kot celoto in ne kot hranilne snovi po potrebi ljudi.        

Tridelnost pri rastlinah in človeku

To je osnovna delitev rastlin, ki jo je prepoznal Goethe. Delil jih je na tri dele: korenina – steblo/ list – cvet/ sadež, seme. Rudolf Steiner je tudi pri človeku prepoznal tridelnost kot princip delovanja. Razlikoval je tri področja delovanja: živčno – čutni sistem, ritmični sistem in presnova – gibalni sistem. Ta področja delovanja človeka so povezana s tako imenovano »obrnjeno« rastlino, kar pomeni:

 korenina – živčno- čutni sistem

steblo, list – ritmični sistem

cvet, sadež – presnova, gibalni sistem.

Po tem principu deluje rastlinska hrana v skladu s tridelnostjo: npr.:

• korenine –korenček, redkev,rdeča pesa … delujejo predvsem na živčno – čutni sistem, na glavo,
• solata, zelje ali špinača na ritmični sistem – pljuča, srce,
• plodovi, sadje.. na prebavo, notranje organe, mišice in gibala.

Če se hočemo hraniti po tej razporeditvi, bomo zaužili vsak dan nekaj iz vseh področij rastline.Če pa hočemo okrepiti npr. živčni sistem, bomo izbirali korenino. 

Rastlinske družine so naslednji razlog priporočil. Rastline ene družine so prežete z enakimi lastnostmi. Kobulnice kot korenček, pastinak, koper ali koriander razvijejo neko zračnost, lahkotnost, kar se vidu po votlem steblu in pernatih listih.Ta značilna družinska lastnost se izraža tudi pri prehrani. Nekdo, ki išče lahko prebavljivo zelenjavo, jo bo gotovo našel v tej družini.

Živalski produkti (meso in mleko) delujejo različno.

Pri hrani živalskega izvora se kažejo druge povezave, ki so določene z bistvom živali in določajo na svoj način tudi živila. Govedina in kravje mleko sta od iste živali in imata skupen izvor, učinkujeta pa vendar zelo različno. Meso je bilo del organizma, prekrvavljeno, in prežeto z dušo živali, mleko pa je produkt izločanja, ki zapusti živalsko telo kmalu po nastanku in tudi ni sestavni del živalskega telesa, kot npr. tkivo. V mleku ni duševne pobitosti pa vendar prežeto z bistvom goveda, kot je kozje mleko prežeto z bistvom koze.

Antropozofsko usmerjena priporočila o prehrani so prikazi vzajemnih učinkovanj, brez individualnih priporočil. Potrebe ljudi se preveč razlikujejo. Poleg tega pa je veliko živil predelanih, z dodatki, ki razvijejo spet drugačno delovanje kot surova hrana ali kozarec mleka. Njihov namen je usposobiti in opogumiti potrošnika, da bi čim bolj prepoznaval svoje potrebe po hrani in da se ne bi hranil po navodilih teorij. 

Lebendige Erde 6/2005 – P.Kühne: Antroposophische Ernährung

Prevedla F. Pirnar