Iz raziskovalnega dela z biološko-diunami_nimi preparati.

Principielno vprašanje po delovanju fosforja v naši hrani, ki povezuje poljedelstvo, medicino, prehrano in pedagogiko, je bil razlog za to raziskovalno delo.V poljedelskem te_aju leta 1924 je dal Rudolf Steiner pobudo za to, kako _lovek naravo lahko razvijanaprej in jo oplemeniti. Pri tem igra v poljedelstvu in prehrani _loveka – in tako torej tudi v medicini- fosfor odlo_ilno vlogo. Zaradi akutnih problemov s preskrbo s fosforjem na biološko-dinami_nih kmetijah, je bilo to vprašanje v 60 letih zelo aktualno. Iz temeljev biološko-dinami_nega poljedelstva niso našlirešitve, namesto tega so dovolili uporabo mineralnih fosfornih gnojil. Do danes vprašanje, kako delati s substancami fosforja nerešeno in naposameznih biološko-dinami_nih kmetijah še vedno uporabljajo te_ko topljiva fosforna gnojila. Obdelavo te problematike smo si zastavili pri naših poskusih, ki so trajali ve_ kot 10 let.

S posebnim sredstvom (ki ga lahko oprimerjamo z gnojenjem) biološko-dinami_nega poljedelstva, baldrijanovim preparatom, se po izpovedi Rudolfa Stteinerja vzpostavi pravi odnos med gnojilom, ki o_ivlja tla in v tleh prisotnim, pogosto te_ko razpolo_ljivo fosforno substanco. Substanca fosforja, ki je padla iz _ivljenjske povezave se tako spet vklju_i v plodno zemljo kot_iv organizem in procesualno deluje. to se izra_a v o_ivljenosti tal inve_ji razpolo_ljivosti substance fosforja za rastlino. Obenem je to to spodbuda za rastlinsko rast. V našihposkusih se baldrijanov preparat na mestih kjer so tla s fosforjem slabo spreskrbljena – v okviru obi_ajnih biološko-dinami_nih mer kmetije- pri iznašanju gnoja ( v zvezis setvijo) zelo razred_en škropi na tla inpozneje na rastline. Prvina_in uporabe baldrijanovegapreparata jeomenilRufolf Steiner v Poljedelskem te_aju. V kontrolni varianti se baldrijanov preparat dodaja na kompostni kup, ko tega naredimo, kot je to pri biološko-dinami_ni praksi obi_ajno.

Da bi delovanje baldrijanovega preparata v sferi _ivega lahko razumeli, smo pri naših raziskavah izhajali iz opisa rastlinske postave kot tridelne celote. pri klasih _lenimo v bazo, sredino in vrh. Zrna pri tem preštejemo po “eta_ah” 1-20 s tem,da za_nemo spodaj (baza klasa so 1-6 eta_a, sredina klasa je 7-113, konica klasa 14-20). Tako lahko zrna razli_nih klasov in njihove lastnosti med seboj primerjamo. Ta na_in dela razodeva, da imajo zrna iz razli_nih eta_ tudirazli_ne kvalitetne karakteristike. To bomo pojasnili:

_e si pogledamo rastline na tako imenovani “po klasu sejanigredici” (metoda po klausu sejane gredice po M.Schmidtu), lahko opišemo posamezna podro_ja te celote: pri rastlinah, ki sozrasle iz zrn baze klasov (eta_a 1-6) kompakten, vitalen tip, tako kot ga poznamo iz sen_nih rastiš_ ali preve_ pognojenih tal. Iz zrn konice klasa (eta_e 14-20) zrastejo mnogo bolj vitke, bolj travi podobne rastline, kot jih sicer poznamo iz rastiš_ z mo_no svetlobo.

Na drugi strani se _lenijo rastline iz zrn v sredini klasa pravtako v dva tipa posvoji postavi. Enega karakterizira raztegnjena rastlina, kipa lahko obenem ka_e veliko vitalnost in mo_ (eta_e 7-10). DRugi (eta_e 11-13) se ka_e v obliki zbite, kompaktne, mo_nbe rastline s kratkimi in širokimi listi, za katere pa so obenem karkteristi_ne proporce, ki so sicer karakteristi_ne za rastiš_a z obilicosvetlobe. Ta oba tipa rastlinepredstavljata torej povezavo obeh polarnih tipov na dva razli_na na_ina, ki s povezavo s svojimnasprotjem do_ivita nekakšno ja_anje. Rastline izgledajo torej _isto razli_no in svoj karakter spremenijo glede na to, ali so posejana zrna iz baze, sredine ali konice klasa.

Sliko ki se poka_e na taki “po klasu sejani gredici” pri varianti s škropljenjembaldrijana, bi lahko strnjenookarakteriziralitakole: Posevki zrn iz obeh polov, ki ka_ejo tipi_en snovni (eta_e 1-6) oziroma oblikovni (eta_e 14-20) karakter, medtem ko predstavljajo posevki zrn iz sredine izravnane rastline z oja_anim polom snovi in oblike.(5)

Torej lahko na vsako _itno polje gledamo kot na celoto, deljeno na tri dele.

V naših poskusih smo lahko pokazali,da se s škropljenjembaldrijanovega preparata v organizmu posevka _it posebej srednji, ritmi_ni sistem še bolje izgradi in oja_a, kar se poka_e v pove_anju pridelka. _e se situacija pomanjkanja fosforja v kontroli z dinami_nimimerami ne odpravi, grozinevarnost, da se organizmu podobna celota posevkarazpade, ker oba polarna tipa sredine klasov ne najdeta izravnave v svojem nasprotnem polu – temve_ se nasprotnotemu – nasprotje celo oja_a.

Z uporabo mineralnih fosfornihgnojil na tleh, siromašnihs fosforjem, se s pridelkom pove_ajo tudi vsebnostifosforja vrastlinah. prosecitvorbe postave rastline so podobni še vednosliki pomanjkanja fosforja, kotjo lahko opazujemo na kontrolni gredici. pri uporabibladrijanovega preparata – kipri rastlini odpravi simptome pomanjkanja fosforja in pove_a koli_ino razpolo_iljvegafosforja vtleh, so vsebnosti fosforja namesto tega (in tako tudi v Zivilih)tendencionalno ni_ji! To ka_e na drugovrsto delovanja fosforja vrastlini, ki ima prej procesualni kot snovni karakter in ki se izra_a pri rastlini v drugih procesih, ki oblikujejopostavo. To bi bil lahko pomemben kriterij kvalitete za_ivila. pri s fosforjem prebogatih _ivilih se tudi pri_loveku pojavljajo podobnisimptomi kotpri rastlinah namre_ nerqvnote_je oziroma nekakšen razpad _lenovcelotnega bitja, kqa se na primer ka_e v hiperaktivnosti šolskih otrok . Iz tega razultira pomembnovprašanje, ki povezuje poljedelstvo in medicino in daje spodbudo našemu raziskovanju: kako proces fosforja v poljedelskem organizmu lahko tako spodbudimo, da biološko-dinami_ne kmetije pridelujejo za _loveka taka _ivila, ki bi _loveka lahko podprla v smislu harmoniziranja med _leni_loveškega bitja (misliti, _utiti,delati).

Razvijanje specifi_ne biološko-dinami_ne kvalitete_ivil je obenem izraz bistvene duhovnoznanstvenerazširitve ekološkega razmišljanja. Rudolf Steiner v predavanju od 15.4.1921 govorio zvezi_loveškega JAZa in fosforja, in sicer: Nekaj zelo posebnega je, kako _loveški JAZ, _e ga opazujemo kot pac v _loveku duhovno, psihi_no, organsko pa tudi mineralizirajo_e delujo_ predstavlja na nek na_in, nosilca fosforja. V tem, da JAZ ustvarja ravnote_je iz neenakih te_ – in _e stopim ven je ravnote_je moteno, jaz ga moram spet vzpostaviti, toda isto se zgodi s tem, kar se dogaja v notranjosti. S tem torej, da JAZ deluje, potrebuje dfosfor.” V Poljedelskem te_aju opisuje tudi, kako gnojilo, ki je nosilec zasnov JAZa zaradi uporabe baldrijana dobi pravo razmerje dosubstanc fosforja vtleh. Slika razvoja rastline nam torejda sklepati, da lahko dobi fosfor v poljedelskem organizmu z baldrijanovim preparatom podobno delovanjekot naj bi ga po Rudolfu Steinerju imel pri _loveku.

Pri tako razširjenem ekološkem pristopu ne gre za ohranjanje starih ekoloških struktur in zvez v naravi, ki hirto razpadajo, temve_ ravno za razvoj novih ravnote_ij iz te situacije motenega ravnote_ja. Da sotake spremembe v sklopu narave mogo_e, nam ka_ejo procesi tvorjenja postave rastlin v po klasu sejani gredici in v vrsti metamorfoze rstline. Verjetno lahko ti postopki ja_anja srednje ritmi_ne funkcije v podro_ju _ivega lahko doka_emo tudi z sliko ustvarjajo_imi laboratorijskimi metodami.

Te zveze ka_ejo na nekaj , kar pripada bodo_nosti. S tem lahko postane poljedelstvo v sebi zaprta individualnost, ki predstavlja novo, induvidualno karakterizirano povezavo med razmerami, ki so vezane na zamljo in kzmi_nim okoljem.

_e se torej vsebine Poljedxelskega te_aja poglobijo v razumevanja polnodelovanje, lahko s tem doprinašamo k plodnemu, oblikujo_emu in slu_enja polnemu nadaljnjemu razvoju narave.

Na koncu naj opišemo še rezultat poskusov v zvezi z izdelavo baldrijanovega preparata. V enem poskusu smo primerjali tri razli_ne mo_nosti izdelave pripravka s kontrolnovarianto brez baldrijana kot preparata za škropljenje: prešan sok, sok iz baldrijanovih mletih cvetov, prelitih s sve_o studen_nico in baldrijanovi cvetovi, preliti z velikono_novodo. Pri izvle_ku z velikono_novodosmo vodo zajeli na izviru na velikono_no nedeljo zgodaj zjutraj injohranili do nabiranja baldrijanovihcvetov julija. Za drug preparat, zmletocvtje prelito sstuden_nico,smo vodo zajeli na istem izviru šele julija.

Pri rastlinah, ki smo jih škropili z baldrijanom v velikono_ni vodi, da dobijo postave rastlin druga_ne proporce kot pri obeh drugihvariantah, pri _emer je posebej o_itna nekakšna zaprtost in enakomernost rastlin na vsejparceli. Razlike pri razvoju rastlin so se kon_no pokazale tudi v pridelku. V variantah z dodajanjem sve_e vode prešanim cvetovom je bil pridelek v skladu z našimi prejšnjimiizkušnjami za 16 oz. 21%višji kot pridelek na kontrolni gredici, pri varianti z velikono_no vodo paje bil pridelek celo 70% višji kot na kontrolni gredici. S takimi poskusi nam razodeva naravada realnega pomena letnih praznikov moramojemati še mnogo bolj resno kot smotovajeni.Ta izkušnja v zveziskvalitetovode obvelikono_nem prazniku, nam jedala razmišljatio tem, na karnas je pozarjal Dr.WalterBühler, ki se je v diskusiji z reformo Koledarja energi_no zavzel za premi_ni velikono_ni praznik v zvezis spomladansko polno Luno.

                        Pär Lindroth, Ines Bömer Schulte

Baldrianpräparat

Pär Lindrot

Ermöglicht die richtige Beziehung zwischen der Phosphor Substanz im Boden und der Düngung. Baldrian stärkt das rhythmische System des Getreides.

Bei Getreide: Bewährt sich bestens als Spritzpräparat. Es wird gespritzt bei der Ausbringung der Saat und auf die grünen Pflanzen. Ertragserhöhung bis 18 % wenn man Baldrian spritzt. Auch die Bestockung ist besser. Nimmt man 2ml Baldrianpräparat auf 8 l Wasser 15 min gerührt.

Es wird gespritzt beim Ausbringen der Düngung und 3x im Monat wenn Mond vor Krebs und in Opposition mit Saturn und Merkur

Baldrianpräparat stärkt die Mitte der landwirtschaftlichen Individualität.

Maria Thun Dornach febr.94

Baldrianblüten früh morgens schneiden, durch Fleischwolf ohne daß man Wasser hinzusetzt. Tau schadet nicht. Auspreßen.

Baldrian hat besondere Beziehung zu Phosphor. Phosphor wirkt aus einer Region gleich unter der Dreifaltigkeit. Gehört zu Seraphim.