Od čarobne zeli do zdravila
Vedno zelena vejica bele omele kot božična dekoracija nad vrati je marsikje tradicija. Kot zdravilno zelišče so belo omelo poznali že stari Kelti. Sedaj mnogim pacientom že 85 let pomaga njen ekstrakt kot zdravilo pri raku.
Bela omela stara čarobna zel
Od rastlin v naši domači flori je komaj katera obdana s toliki legendami in miti, obenem pa botanično in medicinsko tako zanimiva kot bela omela, ki raste kot podparazit na mnogih naših drevesih. Na naše prednike je delovala vedno zelena rastlina, ki je rasla tako visoko v drevesih, skrivnostno. Zato so ji pripisovali tudi čarobne moči. Obešali so jo na stene hiš, saj so verjeli, da lahko zaščiti pred ognjem, čarovnic in zlih duhov pa ne pusti prestopiti praga. S svojo razvejano obliko je postala tudi skrivnostne bajalice.
Najstarejšo mitološko omembo bele omele poznamo iz rimskega junaškega epa»Aeneis«. Pesnik Vergil (70-19 p.K.) opisuje, da bela omela kot zlata vejica ščiti Aeneisa, ko se stremeč po spoznanju poda na nevarnosti polno pot skozi podzemlje.
Od Edde do Miraculix
V staro nordijski Edda sagi postane bela omela orodje smrti. Pripoveduje, da je bog svetlobe Baldur sanjal o svoji bližajoči se smrti. Mati bogov Freya je zato od vseh bitij na Zemlji zahtevala obljubo, da Baldurju ne bo nihče storil nič žalega. V zaprisego niso vzeli samo enega bitja, ki ni bilo pravo bitje zemlje in se je zdelo premlado: bele omele. Sovražnik Arsov, Loki, je to opazil. Slepemu bogu Hödurju je dal v roko vejico bele omele in mu pokazal smer k Baldurju. Od Hödurjeve vejice bele omele smrtno zadet je Baldur mrtev padel na tla.
Za druidske svečenike v Galiji in Britaniji je bila bela omela najbolj sveta od vseh rastlin. Rezati so jo smeli samo z zlatim srpom ob bogoslužju. Da bela omela ne bi padla na tla, so jo ujeli v belo tkanino. Posebno so cenili redko belo omelo ki zraste na hrastu. Razglasili so jo kot po njihovem mnenju koristno za vse možne zdravstvene potrebe človeka in nepogrešljiv dodatek »čarobnega napitka«, ki jim je dajal moč. Čarobni napitek, ki v popularnih zgodbah Asterixa daje malemu, žilavemu Galijcu nadčloveške moči, spominja na to. Bela omela je bil v tistih časih simbol pod katerim so sovražniki sklepali mir.
Danes visijo bele omele v mnogih stanovanjih okoli Božiča nad obodom vrat. V novem letu naj bi prinašale zdravje, plodnost in blagor. Par, ki se pod takim šopom poljubi, naj bi dobil veliko otrok. V umetnosti je bila bela omela kot motiv posebno priljubljena v času secesije.
V srednjem veku so šteli belo omelo k najpomembnejšim zdravilnim rastlinam. Desetletja so jo obsojali, danes pa spet potrjuje njeno visoko učinkovitost tako moderna kot tudi šolska medicina. V tradicionalni narodni medicini je veljala bela omela kot zdravilo pri menstruacijskih težavah, pri epilepsiji in visokem pritisku. Možnosti njene uporabe pri zdravljenju raka je odkril Dr. Rudolf Steiner, utemeljitelj antropozofske duhovne znanosti.
Bela omela – svojevrstna rastlina
Omela je cvetnica, ki ni ukoreninjena v mineralni zemlji temveč v lesu drugih rastlin. Po vsem svetu je znanih približno 1500 vrst omele. Nekaj več o omeli z belimi jagodami (Viscum album L.), ki se uspešno uporablja v antropozofski medicini pri rakastih obolenjih:. Svoje ime ima po belih plodovih, ki predstavljajo pozimi v primerjavimi z na mraz odpornimi, temno zelenimi listi lep kontrast. Njena krogličasta oblika, vedno zeleni listi ter čas cvetenja in oblikovanja plodov pozimi, jo naredijo med ostalim rastlinskim svetom na vpadljiv način za izjemo.
Omela je dvodomna, to pomeni, da moški in ženski cvetovi rastejo ločeno na dveh rastlinah. Njen koreninski sistem, ki je preoblikovan v spustke, ki sesajo iz lubja, jemljejo drevesu na katerem omela raste, vodo in hranilne soli. Rastlinsko fotosintezo omela kot pol-zajedavec, izvaja sama. Kljub temu jemlje velik del organskih hranil dodatno iz drevesa gostitelja, in sicer kar je zanimivo, največ prav v svetlobe polni pomladi.
Omele rastejo zelo počasi. Dva majhna lističa poženejo šele v drugem letu in šele po petih do sedmih letih omela prvič cveti. Njeni cvetovi izločajo neke vrste nektar z pomarančam podobnim vonjem, ki privablja mravlje in muhe. Te omelo voljno oprašijo. Po oploditvi mirujejo ženska socvetja približno do konca junija, potem se počasi razvijejo plodovi z zelenim zarodkom. Za advent so plodovi končno zreli in svetijo kot dozdevne bele jagode. Da je kal zrela mine skupaj devet mesecev, podobno kot pri človeku.
V omelinih jagodah že do konca zasnovan embrio pa sam ne more odgnati. Odvisen je od tega, da usnjeno ovojnico jagode odpre ptič in zarodek z gosto tekočo vsebino jagode prilepi na veji ali deblu drevesa gostitelja. Embrioni omele ostanejo dolgo živi in so mesece dolgo kaljenja sposobni, da le dobijo dovolj svetlobe.
Omela z belimi jagodami raste na listavcih in iglavcih, posebno pogosto se pojavlja na topolih in jablanah. Redkokdaj jo najdemo na brestih in hrastih. Pri iglavcih daje bela omela prednost borovcem in jelkam.
Rastlina z zdravilnimi kvalitetami
Prvi namig na omelo kot posebno rastlino z »zdravilno kvaliteto strupov« je dal Rudolf Steiner leta 1904 v zvezi z mitom o Baldurju. Leta 1917 je prvič priporočil zdravnici Iti Wegman, ki je takrat ordinirala v Zürichu, da injicira ekstrakte iz omele pri zdravljenju raka. Ita Wegman je to pobudo sprejela in je z nekim farmacevtom razvila prvi preparat iz bele omele, s katerim je, delno s presenetljivim uspehom, nato zdravila svoje rakaste bolnike.
Terapija s skupnimi izvlečki iz bele omele je danes standardna biološka terapija, je najpogosteje uporabljena komplementarna metoda, ki se uporablja pri raku kot dopolnilo k trem konvencionalnim terapijam: operaciji, obsevanju ali kemoterapiji.
Od omele do zdravila
Glede na drevo, na katerem bela omela raste strogo ločeni pridelki se pospravljajo dvakrat letno. Poleti, ko je rastlina na najvišji točki vegetativnega razvoja in pozimi, ko je njen razvoj v popkih in plodovih prišel k mirovanju. Pri spravilu se deli rastline, ki jih je potrebno predelati, skrbno potrgajo iz grmov omele in se hlajeni tako hitro kot mogoče pripeljejo na kraj predelave. Tam rastlinske dele po kvalitativnih kriterijih sortirajo in prebirajo. Pri tem gre za eno do dvoletne liste, stebla, cvetove in zasnove plodov, pri zimskem spravilu pa za posebej dodatno nabrane zrele jagode. Rastline z valjem zdrobijo in jih tako mehansko odpro za ekstrakcijo.
Ekstrakte poletne in zimske omele predelajo spomladi in jeseni v kompliciranem tehničnem postopku mešanja v zdravilo proti raku. Skupni ekstrakt se potem s fiziološko raztopino soli razredči na vsakokratno željeno koncentracijo in polni v ampule.
Učinkovine
Ekstrakti omele učinkujejo na različne načine. Stimulirajo imunski sistem, zmanjšujejo toksičnost rakastih celic, pozitivno vplivajo na psiho in ščitijo dedno substanco.
Te učinke pogojujejo različne biološko aktivne substance. Ekstrakti bele omele vsebujejo približno 600 različnih beljakovin (proteinov). Najpomembnejše so lektini bele omele, ki vsebujejo sladkorje ter viskotoksini. V beli omeli najdemo tudi številne encime, spojine, ki vsebujejo žveplo, maščobe in rastlinska barvila (Flavonidi).
Lektini bele omele zadržujejo rast rakastih celic ali te uničijo, torej učinkujejo »citostatično« pa tudi »citotoksično«, vplivajo pa tudi na imunski sistem (imunsko modulacijo). Tudi viskotoksini učinkujejo citotoksično: s tem, da uničijo njihovo membrano, rakaste celice lahko raztopijo. Razen tega stimulirajo imunski sistem in tako povečujejo aktivnost naravnih morilskih celic in granulocitov (vrsta belih krvničk), da lahko bistveno bolje uničujejo bakterije, verjetno pa tudi celice tumorjev.
Bela omela izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje bolečine, saj je posledica ekstrakta bele omele povečano izločanje morfiju podobnih snovi, imenovanih beta-endorfini.
Razen trenutka spravila odločilno vpliva na sestavo snovi, ki jih v omeli najdemo tudi vrsta drevesa na katerem je bela omela rasla. Omela iz hrasta vsebuje več omelinih lektinov kot omela, ki raste na jablani, omela na jablani jih ima več kot omela, ki raste na boru. Poleti vsebuje omela veliko viscotoksina – v nasprotju z zimo, ko je posebno visoka vsebnost lektina.
Informacije v zvezi s terapijo z belo omelo so na voljo na spletu pod naslovom www.einechancemehrbeikrebs.de in pri www.weleda.de, kjer si lahko naložite kot PDF Download vsebino brošure z naslovom: Misteltherapie bei Krebs – Erstinformation für Patienten“
Prevod iz Weleda Božič 2006