Dipl.Ing. CLAUDIO CASERA

Predavanje 18/11-2000

Delam v raziskovalnemu inštitutu. V okviru tega delujem od leta 1994 oddelek za ekološko sadjarstvo in vinogradništvo, kjer se ukvarjam z raziskovanjem in svetovanjem na biološko- dinamičnem in biološkem področju.

Če govorimo o biološko-dinamičnem sadjarstvu in vinogradništvu delamo pravzaprav napako, saj to zrcali način dela in sortiranja, ki velja pri konvencionalnem načinu dela, kjer sta vinogradništvo in sadjarstvo postali monokulturi. Monokultura je nekaj, kar je mogoče samo s konvencionalno. Monokultura pa je napaka. Pri monokulturi imamo opraviti s stalnim ponavljanjem istega: na primer koruzo na koruzo, isto kulturo na isti površini. Vse je iz leta v leto skoraj enako. Če si ogledamo tako žitno polje izgleda popolnoma enotno, vse rastline so enake. Nobenega gibanja ne vidimo na takih njivah in nobenega pravega življenja. Ponavljanje enega in istega lahko uspeva samo na fizičnem nivoju. Lahko delam mape in delam vse enake v serijah, ali delam table, vse enake. Zakonom življenja pa kaj takega ne odgovarja. V življenju imamo glavni zakon, ki se mu pravi pestrost. Glavni zakon življenja je pestrost. In v pestrosti je kvečjemu nekaj drugemu podobnega, nikoli pa nekaj drugemu enakega. Kot biološko- dinamični kmetje moramo delati predvsem po principu pestrosti.  V takem razmišljanju je utemeljen princip individualnosti kmetije, kmetije kot zaokrožene celote. To je zelo pomembno in je princip biološko- dinamične metode. Ta princip moramo imeti pred očmi, tudi če delamo s kulturami kot je vinogradništvo in sadjarstvo, ki so monokulture. Pri tem se postavlja vprašanje, kako v biološko-dinamičnem sadjarstvu ali vinogradništvu monokulturo lahko zlomim. Ni enostavno, toda možno je. Najprej si ustvarimo viziije, nakar se gibljemo med idealom in tistim, kar v praksi v tej smeri zmoremo.

Organizem našega obrata je nekaj temeljnega, če hočemo proizvajati kvaliteto. V organizmu obrata imamo opraviti s sumo, oziroma s sozvočjem vseh štirih kraljestev narave. Najprej so to naša tla s fizičnim, tistim kar lahko raziskujemo neposredno; potem imamo kraljestvo rastlin, kraljestvo živali in na koncu človeka, kot center organizma našega obrata. Brez človeka, brez kmeta, sadjarja, vinogradnika biološko- dinamična metoda ni mogoča. Pri biološko-dinamični metodi človek v polni meri prevzema odgovornost za vsa druga kraljestva narave.

Vsako kraljestvo narave ima določene sposobnosti, določene lastnosti. Rastline, kraljestvo rastlin že zna zgraditi karakteristično obliko, se reproducirati in obenem producira hrano za vsa druga kraljestva narave. In nad tem kraljestvom rastlin je kraljestvo živali.

Glavna karakteristika živalskega kraljestva je, da imajo živali sposobnost doživljanja veselja, žalosti, strasti, nagonov, torej čustva. Nad tem je kraljestvo človeka katerega posebnost je moč njegovega duha, njegov JAZ. Človek je bitje, ki je sposobno  razmišljati. Upravičeno je vprašanje, kako človeka ustrezno prehranjevati. Ali je za človeka vseeno, če mu je na razpolago hrana, ki je pridelana v neki monokulturi, konvencionalno, torej z umetnimi gnojili in strupi ali hrana pridelana po naši metodi v zaokroženem organizmu kmetije s sodelovanjem vseh kraljestev narave. Bistveno je, da hrana človeka ne prehranjuje samo fizično. Človeka pred seboj vidite kot fizično postavo, toda razen fizičnega telesa ima še svoje energetsko, tako imenovano eterično telo, ima svoje astralno, duševno telo, tako imenovano sposobnost ljubezni, čutenja in svojo duhovnost, s katero je postavljen za krono stvarstva.

Za človeka moramo pridelati tako hrano, ki je v stanju ustrezno prehranjevati vse štiri nivoje v človeku. Tako hrano lahko pridelamo samo po naši metodi. Pri tem gre za pomembnost ideje organizma, zaključene celote obrata.

Ena najpomembnejših stvari v “Poljedelskem tečaju”, sklopu predavanj v katerih je Dr. Rudolf Steiner utemeljil biološko-dinamično metodo, je ravno predstavitev tega organizma obrata.

Še enkrat o monokulturi, da nam postane jasno kako je monokultura v bistvu res samo nekaj na fizičnem nivoju. V monokulturi imamo tla, vedno enake rastline in dela se skoraj izključno s herbicidi, fungicidi, insekticidi in umetnimi gnojili. Vse to so samo snovi. Žival ni prisotna in tudi človek komaj, saj se pelje skozi polja samo še s strojem. Delo v poljedelstvu, s katerim človek loči sodelovanje štirih kraljestev narave je vedno škodljivo.

Dr. Rudolf Steiner je dal temelje biološko- dinamične metode v “Poljedelskem tečaju” leta 1924. Takrat pravzaprav še nihče ni čutil potrebe za nekaj takega. Takrat je bilo še vse v redu. Toda Dr. Rudolf Steiner je bil poseben človek, ki je videl  v kaj človeštvo drvi. Danes lahko potrdimo, da je imel absolutno prav. Tudi širjenje biološke metode je nekaj, za kar se moramo zahvaliti Rudolfu Steinerju. V bistvu je tako, da so tudi tisti, ki delajo ekološko našli spodbude v tem, kar je Steinerjeva zapuščina, čeprav vseh idejnih aspektov ne delijo.

Kako pa izgleda danes organizem obrata? Opraviti imamo s problemi iz okolja, v poljedelstvu je to umetno gnojenje, insekticidi, fungicidi, z uničevanjem okolja, ki ga je povzročila industrija, razen tega tako imenovani elektro smog in magnetno sevanje, ki predstavljata velik problem za rastline in tudi radioaktivnost je velik problem Vse to škoduje in slabi organizem Zemlje. Dandanes že povsod vidimo posledice škode. Zemlja sama po sebi ni več tako zdrava kot pred sto leti. Stanje na Zemlji se je v zadnjem stoletju zaradi tega bistveno spremenilo. Mnogo degenerativnih procesov se je sprožilo. Človek pa mora biti v stanju, da naredi tudi nekaj v nasprotni smeri, da kaj popravi. Pri biološko- dinamični metodi poznamo ta drugi princip in to je najdragocenejša zapuščina Rudolfa Steinerja – njegovi preparati. Kar je pri teh preparatih zanimivo je to, da ne delujejo na področju fizičnega, temveč gre za delovanje na področju sil, energij. Biološko- dinamični preparati so odgovor na tisto, kar grešimo z monokulturo in so absolutno nujna mera.

Kaj delamo z biološko dinamičnimi preparati? S preparati strnemo sile, energije, ki prihajajo iz sveta mineralov, rastlin, živali in človeka. Vse te energije povežemo in strnemo. Kaj dela človek s tem, ko izdeluje preparat kremen iz roga? Vzame mineral, vzame rog živali, pripravi na določen način in zakoplje v zemljo v določenem času.

Kaj pa preparat rmana? Vzamemo rman in ga v jelenovem mehurju (to je komponenta živali) obesimo na sonce, potem pa zakopljemo v zemljo, kjer končno dozori. In tisti, ki opravi to delo je lahko samo človek. Vidimo, da je sila njegovega duha pri izdelavi biološko dinamičnih preparatov izjemno pomembna. Pri izdelavi biološko- dinamičnih preparatov imamo zrcaljenje organizma nekega obrata (kmetije) in sicer ne v obliki snovi, temveč v obliki energij. Če biološko- dinamične preparate uporabljate, vam priporočam, da imate tako pri izdelavi kot pri mešanju in uporabi ta aspekt pred očmi.

Biološko- dinamični preparati nimajo fizičnega delovanja. Delujejo na tisto, kar je življenje samo. Rastline znanost obravnava samo materialno. Lastnost, da se je rastlina sposobna reproducirati, se smatra kot nekaj samo po sebi razumljivega. Ljudje sploh ne pogledajo globlje in ne razumejo, da je ta sposobnost nekaj, kar ne pripada materialnemu svetu, ampak svetu energij. Sposobnost reprodukcije ni spravljena v materialni komponenti. Rastlina ima različne nivoje: materijo, pa tudi drugi energetski nivo, ki materijo oživlja in oblikuje. Imamo torej rastlino in energije so tiste, ki vzamejo iz zemlje snovi, zelo globoko v zemljo poseže rastlina po teh snoveh in jih transportira zelo visoko v svojo rast in se gradi, drevo na primer  20 metrov visoko. Imamo rastline, ki so izjemno visoke in kljub temu transportirajo snovi iz velikih globin kot kalcij, kalij in fosfor, čvrste snovi v take višine.

Če človek dobro razmišlja, je to res skrivnost.

Materija sama se prav gotovo ne giblje iz korenin v krošnjo drevesa. Kremen, ki tu stoji bo vedno ostal tak, dokler rastlina nanj ne deluje s svojim zgornjim energetskim nivojem. Ta aspekt je zelo pomemben, če delamo s preparati, pa tudi če obravnavamo vprašanje kvalitete.

Ko smo se dotaknili tega fenomena se moramo vprašati ali je možno, da sta dve snovi enaki, če je ena narejena kemično-sintetično, druga, kemično enaka snov, pa je narejena v procesu neke rastline. Ena od teh, torej kemično-sintetična je šla skozi mrtev proces, proces smrti; druga je pa šla skozi proces življenja, je produkt živega bitja. Šla je skozi rastlino, ki ima sposobnost, da se reproducira. Rastlina zmore iti v bodočnost. Kamen ostane kamen, samo razpade lahko. Umetni dušik producirajo brez procesa življenja. Čisto drugače je, če imamo opraviti z dušikom, ki prihaja iz narave, če imamo dušik, ki je šel skozi rastlino, ki ima sposobnost reproduciranja. Dušik, ki prihaja iz živali ima spet druge lastnosti vezane na materijo in je seveda tudi dušik, ki je šel skozi živo bitje, toda na še višjem nivoju. Zato obstojajo razlike v kvaliteti snovi, čeprav so kemično enake.

Kaj pa dušik, ki prihaja od človeka? Tudi to vprašanje bi utegnilo biti zanimivo, ker imamo dušik, ki ga dobimo iz rastlin na primer pri detelji, dušik, ki prihaja od živali v gnoju. Kaj je pa kvaliteta dušika, ki ga dobimo iz človekovih fekalij? Človeške fekalije nimajo gnojilnega efekta in lahko rastlinam in pridelkom celo škodujejo..

Umetni dušik je narejen tako, da so upoštevani samo materialni aspekti brez da bi človek upošteval zakone življenja. V istem času kot proizvodnja umetnega dušika je nastala biološko- dinamična metoda. Z biološko- dinamičnimi preparati, s kompostiranjem imamo nov izvir, novo možnost dušika. Ko je Rudolf Steiner pojasnil preparate v “Poljedelskem tečaju” je opisal rman in rekel, da je rman v ozki povezavi s procesi kalija in žvepla; da je kamilica ozko povezana s procesi kalcija in žvepla; da je kopriva ozko povezana s procesi železa in hrastovo lubje v povezavi s procesi kalcija; da je regrat povezan s procesi kremena; baldrijan s procesi fosforja. Ko so zastavili vprašanje, zakaj nikoli doslej ni bilo govora o dušiku, ki je vendar tako pomemben element, kako da ni imenoval preparata za dušik je odgovoril: “Doslej sem o dušiku veliko govoril. Z uporabo preparatov pride do transmutacije snovi, tako da zaradi uporabe preparatov lahko nastane dušik iz drugih snovi. Za poljedelstvo dobimo nov dušik, ki nastane iz sodelovanja štirih kraljestev narave s katerimi delamo.” Preparati so delo človeka in lahko bi rekli, da imamo s preparati pravi odgovor na zablode konvencionalnega poljedelstva. Zanimivo je gledati stvar na tak način: v istem času, ko je konvencionalno poljedelstvo začelo z vso svojo grozovitostjo, je imel Rudolf Steiner “Poljedelski tečaj”, s katerim je dal človeštvu alternativo.

Človek postane s to metodo dejaven na stvarniku podoben način in producira s preparati neke vrste umeten dušik, ki pa prihaja iz življenja. V istem času je Dr. Rudolf Steiner nakazal drug, nov izvir dušika. Če delamo s preparati ustvarjamo (tako kot Steiner sam formulira) nov svet narave, novo stvarjenje, in kvaliteta, ki se zrcali iz njega, je čisto drugačna. Na tem področju je naše delo popolnoma delo z nematerialno sfero. Potrebno se je vprašati, ali lahko s kemično, fizikalno, analitično metodo zastopamo področje življenja. To ni mogoče, za to so potrebne nove metode, s katerimi lahko ugotavljamo nove kvalitete. Zanimivo je, da je Rudolf Steiner veliko pomagal, ko je svojim sodelavcem dr. Pfeifferju, ki je bil eden njegovih sodelavcev ali gospe dr. Kolisko, dal napotke kako lahko razvijeta nove metode za zajemanje teh nivojev. Gre za metodo kristalizacije z bakrovim kloridom, soljo, razen tega pa še metodo kromatografije in metodo dvigajočih se slik.

Poročal bom o rezultatih, ki smo jih s temi metodami dosegli. Princip je pomemben. Pomembno je, da imamo v zavesti, da imamo v poljedelstvu opraviti ne le s snovmi, temveč predvsem s silami in da je pojem kvalitete prav gotovo pogojen ne le z materialnimi lastnostmi, temveč predvsem z lastnostmi iz sfer energij.

Zdaj pa o drevju. Rudolf Steiner govori v svojem “Poljedelskem tečaju” na dveh mestih o sadjarstvu. Na enem mestu pravi, da je jablana drevo samo po sebi nakopičena zemlja. Če imamo nakopičeno zemljo, kup zemlje vemo, da je vsaka zemlja, ki je dvignjena nad nivo tal, bolj prežeta z življenjem in energijami. Če dvignemo zemljo nad nivo njive, nastanejo v kupu posebni procesi življenja. To nas spomni na naše kompostne kupe, ki se vedno dvigujejo nad nivo zemlje. Tudi to je razlog, da zavračamo površinsko horizontalno kompostiranje.

Pri biološko- dinamični metodi naredimo kompost kot kup nad zemljo. S tem omogočimo notranje življenje in ko je kompostni kup pravilno prepariran, ga ne moramo mešati.

Tak kompost je nekaj zelo temeljnega za naše delo in proizvodnjo prave kvalitete. Torej nakopičena zemlja. Nekaj podobnega naredimo z oranjem in naredimo majhne kupčke, brazde, ki se dvigujejo nad nivo polja. S tem naredimo, omogočimo nekaj pozitivnega.

Rudolf Steiner govori o sadjarstvu v sedmem poglavju, kjer govori o intimnem medsebojnem učinkovanju v naravi.

Gre za razmerje oziroma medsebojno učinkovanje poljedelstva na živinorejo, živinoreje na sadjarstvo in vsake komponente štirih kraljestev s katerimi delamo na drugo. Zelo pomembno je, da Rudolf Steiner ne pravi, da je sadjarstvo samo za sebe. Kmet, ki začne preusmerjati svojo kmetijo, izhaja iz realnosti. Pomembno je, da nosi v zavesti, kakšno je medsebojno učinkovanje štirih kraljestev.

Rudolf Steiner v sedmem poglavju prikazuje drevo na poseben način. Pravi, da je drevo nakopičena zemlja in da je neposredni delež rastlin le to, kar na drevesu zraste v enem letu, torej listi, stebelca in plodovi. To je zelo zanimiv, svojevrsten prikaz. Rastlinski del ima svoje korenine in Rudolf Steiner pravi, da korenine rastlinskega dela drevesa najdemo v drevesnem kambiju. Torej, korenine ima vsak list, stebelce, plod – v kambiju. To je zelo pomembno. Morda na tak način razumemo, zakaj je premaz za drevje tako pomemben.

Kambij predstavlja enotno koreninsko področje, kjer korenine posamezno ne prepoznamo več. Rudolf Steiner pravi, da ima kambij izravnalni učinek tam, kjer iz nakopičene zemlje nastaja vitalnost, ki jo potem regulira v rastlinskem delu (listi, stebelca, plodovi) drevesa. Na ta način nastaja v notranjosti drevesa pomanjkanje etrov (sil življenja), ki se mora spet izravnati s tem, kar drevo jemlje iz tal. Rudolf Steiner pravi na koncu, da imamo v tleh sadovnjakov bolj mrtva tla, kakor tam, kjer se ukvarjamo s poljedelskimi kulturami.

Poskušal bom to narisati. Nivo tal, prava korenina, stranske korenine, to je drevo. Imamo torej srčno korenino v sredi, potem to drevo, glavno deblo, potem stranske veje. Na drevju imamo rastlinski del, to so listi in plodovi in stebelca. Na drevo gledamo kot na nakopičeno zemljo.

V kambiju, pod lubjem, nastane skupna korenina rastlinskega dela drevesa. V samem drevesu imamo še drugi koreninski sistem in kambij deluje kot izravnava, kambij izravnava prekomerno življenje, ki ga drevo nosi v sebi in zaradi tega nastane v etrskem prostoru pomanjkanje etrov (sil življenja). Pomanjkanje sil življenja drevo izravnava s tem, da življenje črpa iz tal in zaradi tega je kot sem prej rekel, v tleh sadovnjaka zemlja prežeta z manj življenja, kakor na njivi, kjer rastejo druge poljedelske kulture.

Kambij je generativno tkivo, živ koreninski sistem rastline. Interno imamo v notranjosti pomanjkanje sil življenja, ki ga drevo izravna s tem, da življenje črpa iz tal. To je slika rastline kot jo imamo od Rudolfa Steinerja in se tiče sadjarstva.

Ker imamo pri drevesu opraviti z nakopičeno zemljo in koreninskim sistemom, in ker v poljedelstvu gnojimo, po biološko dinamični metodi drevo kot nakopičeno zemljo z živim koreninskim sistemom premažemo.

Kaj je premaz za drevje?

Premaz za drevje pripravimo iz: 1/3 kravjeka, 1/3 gline in 1/3 nečesa, kar je podobno kremenu tako, da gnojimo na drevo tri temeljne elemente, ki jih imamo v tleh.

Rudolf Steiner poudarja v “Poljedelskem tečaju”, da je rastlina ozko povezana s kozmosom. Rastlina ne bi zrasla, če delovanja kozmosa ne bi bilo. Tudi organizem neke kmetije je ne samo organizem z deli, ki pripadajo zemlji, temveč ima svojo kozmično in svojo zemeljsko komponento. Tega organizma si ne moremo misliti samo v horizontali, temveč tudi v vertikali. Rudolf Steiner pravi: “Rastlina je ozko povezana s silami kozmosa. Da sile kozmosa lahko delujejo, jih mora zemeljska komponenta sprejeti.”

Te sile mora sprejeti kalcij v tleh. Kalcij sprejema, tako Rudolf Steiner, tiste snovi in sile, ki pritekajo od Lune, Venere in Merkurja in daje te sile na razpolago rastlini. Na drugi strani, pravi Steiner, imamo še drugo skupino kamenin, to so kremenaste substance, ki v tleh omogočajo sprejem tistih sil, ki pritekajo na Zemljo iz sfer  Marsa, Jupitra in Saturna. Kremen seva te sile iz globin nazaj da so na razpolago rastlinam.

Rudolf Steiner omenja tudi tretjo substanco, to je glina. Glina omogoči, da sile, ki so na razpolago rastlini, v rastlino in zgornje dele rastline stečejo. Gospa Marija Thun vedno pravi, da je sprejemanje teh sil mogoče, če so v tleh v toku procesi nastajanja gline. Ta proces nastajanja gline mora biti v tleh prisoten, sicer rastlina ni v stanju sprejemati teh sil. To je normalen proces, ki se v naravi običajno dogaja.

Rudolf Steiner je opazoval te procese, imel je sposobnost, da te procese vidi kot mi vidimo travo ali cvetice. Rekel je, da preko kremenastih substanc v tleh rastlina prejema tiste energije, ki so bolj v zvezi z vitalnostjo, prehrambeno kvaliteto, ki imajo torej več svetlobe in toplote v sebi, preko kalcija v tleh pa dobijo tisto, kar ima bolj opraviti s sposobnostjo reprodukcije – tvorbo substanc. Glina je nekje vmes in ima predvsem nalogo, da rastlini omogoči, delovanje teh sil v njej. Nekaj podobnega naredimo ko delamo premaz za drevje. Vzamemo kravjek, ki bi ga lahko imenovali silo rasti, kremen in glino. S tem naredimo neke vrste gnojilo, ki zrcali proces iz narave;  seveda lahko izravnavam, če imam pretežno kalcij v tleh in poskušam zaradi tega več delati s kremenom ali obratno. V praksi svetujem, da dodamo premazu malo žveplam, mogoče 50 g za vedro desetih litrov. Mogoče dodamo malo vodnega stekla, ki ima tudi kremen v sebi, da se bo ta premaz bolje prilepil na drevo.

Kar sem opisal bi bilo delo po biološki metodi. Kaj pa biodinamiki? Potrosimo kompost, včasih škropimo gnoj iz roga. Menim, da je tudi pri našem premazu potrebno dodati te komponente in priporočam, da premazu primešamo še nekaj zmešanega preparata kravjeka po Mariji Thun ali pa preparat 500 in uporabljate tak preparat za razredčenje premaza za drevje.

Kremena iz roga ne dodajamo.

Če uporabljamo za premaz sirotko vemo, da je v sirotki veliko kalcija. Sedanje žveplo pridobivajo v bistvu iz nafte. V fazi rafiniranja nafte je žveplo eden od destilatov, mislim, da pri temperaturi 98°. Tako pridobijo žveplo. Vprašanje je ali žveplo, ki ga dobimo kot destilat iz nafte deluje enako kot tisto žveplo, ki ga nakopljemo kot rudo? Kaj je žveplo iz nafte? Proces destilacije se opravlja v področju, kjer je prisotnost elektro magnetnih polj zelo intenzivna. Ali lahko te elektro magnetne sile negativno vplivajo na žveplo? Obiskal sem tovarno, ki proizvaja žvepleno apneno brozgo in tam sem vprašal ali se še da dobiti žveplo iz premogovnikov oziroma iz rudnikov in rekli so mi da ne. Vprašal sem ga, če je kdaj uporabljal tako žveplo iz rudnika, in ta človek mi je rekel, ja. Vprašal sem, če je bila razlika v kvaliteti, brozge pri žveplu iz rudnika. Izvedel sem, da se brozgo vedno lahko naredi, toda v enem primeru, z nakopanim žveplom iz rudnika, lahko pri 10° nižji temperaturi. Torej indirektno bi človek že menil, da je tisto žveplo iz rudnika v večji meri nosilec toplote, kot žveplo, ki je pridobljeno iz nafte. Pravi da je sedaj tako, da dobimo 98%  žvepla iz zemeljske skorje. Na Poljskem baje še kopljejo žveplo v rudniku. Dobro bi bilo odkriti to firmo.

Še nekaj več bi povedal o žveplu sedaj, ko je že prilika. Rudolf Steiner pravi: “Na področju dela z drevjem imamo opraviti z intimnim medsebojnim učinkovanjem finih sil.” Ali je vseeno ali uporabljam močljivo žveplo ali nemočljivo žveplo? Kako žveplo diši? Eno smrdi, drugo pa ne. Zakaj?

Če vzamemo prah žvepla, ta ne smrdi, če pa vzamemo močljivo žveplo, to žveplo smrdi, toda ne smrdi žveplo v močljivem žveplu. Žveplo samo nima vonja in to kar smrdi, so sredstva, ki jih žveplu primešajo, da je močljivo. Nimamo čistega žvepla temveč še druge primesi. Kaj pa imamo? Mogoče si s tem v zvezi zastavimo vprašanje ali lahko pripravimo žveplo tako, da bo tekoče. Žveplo lahko v vodi topimo, če ga pomešamo pred tem z lecitinom soje. Vzamemo 10 do 20 g lecitina soje za 100 litrov. Lecitin raztopimo v 5 litrih vode, voda naj bo malo topla. Prah žvepla vržemo v vodo in se bo stopilo. Vidimo, da se žveplo v tej vodi fino premeša. In na ta način dobimo močljivo žveplo, ki ima vse komponente narave.

Pomembno je, da je sojin lecitin iz 100% naravne, ne gensko manipulirane soje. Žveplo lahko pomešamo tudi z bentonitom, tudi algamin lahko vzamemo, torej kalcij alg in to vse lahko na listih tudi ostane; če dodamo malo vodnega stekla, ki obenem deluje tudi proti pepelasti plesni. Torej imamo žveplo, ki smo ga škropili ne da bi brozgi dodajali tuja sintetična, nesprejemljiva sredstva. Kar se vodnega stekla tiče je treba paziti, da pride na avto in na stekla, na okna, ker ga ni mogoče odstraniti.

Vprašanje: Ali premazu lahko dodamo preslični čaj?

Ja, to je zelo dobro!

Vprašanje: Ali obstajajo metode, ki odkrivajo razliko kvalitete dušika, ki pride potom rastline in tistim, ki je tehnično pridobljen?

Meni je znano, če gnojimo s konvencionalnim, po tehnični poti pridobljenim, samo NO3 in če gnojimo z dušikom iz komposta (prepariranim kompostom) in pazimo, da je količina dušika res enaka tisti, kar smo dali sintetičnega, če gnojimo na primer rdečo peso in delam kemično analizo pridelka, pri kateri analiziram vse snovi, razlike na nivoju snovi ne najdem. Če delam analizo s kristalizacijo bakrovega klorida, o kateri bomo govorili, jasno vidim razlike glede na uporabljen dušik.

Vprašanje: Ali je jeseni pepel dobro gnojilo?

Pepel kot gnojilo je lahko dober, ampak potrebno ga je kompostirati, potem je kot gnojilo lahko dober.

Vprašanje: Slišal sem, če umetno gnojilo bakterije v zemlji ne predelajo, ga rastlina ne more vsrkati?

Na to vprašanje ne morem odgovoriti. Tisti dušik, ki je tehnično izdelan je enako tekoč, rastlina ga na enak način sprejema. Na korenini take rastline vidimo mnogo manj kapilar.

Rudolf Steiner je dal tudi svoj celosten pogled na svet Ta vključuje duhovno komponento. Menim, da je biološko- dinamična metoda pravo bogastvo tudi zaradi tega aspekta. Nihče ni prisiljen verjeti to, kar Rudolf Steiner pravi. On sam je rekel: “Ne verjemite nič od tega kar govorim, temveč poskušajte v življenju preveriti, kar sem vam rekel. Življenje vam bo pokazalo ali je to kar govorim točno ali ni točno.” Tudi mi hodimo po tej poti. Če se človek začne ukvarjati s tem, kar nam je Rudolf Steiner rekel, bi bilo čisto nenormalno, če do take reakcije ne bi prišlo; vsi smo šli skozi to vprašanje, prav gotovo tudi jaz osebno. Zakaj gre? Človek mora poglobiti v sebi to Steinerjevo zapuščino. Vedno, kadar se poglobljeno s Steinerjevo zapuščino ukvarjamo pa vidimo, da je bil to enostavno človek, ki je videl bodočnost. En primer, ki je danes zelo aktualen. Po celi Evropi govorimo o norih kravah v Angliji, Franciji, Italiji, Nemčiji, ne vem ali imate tudi v Sloveniji tak problem.

Zakaj gre pri tem? Ta goveda so krmili s krmo iz živalskega sveta. Poginule živali so enostavno zmleli in to dali živalim kot krmo. Taka poginula trupla vsebujejo beljakovine, aminokisline, mineralne snovi, fosfor, kalij itd. In če ljudje mislijo samo v sferi materialnega, ne da imamo pred seboj predstavo o vseh medsebojnih povezavah v naravi kot celoti, lahko menijo, da je to idealna krma za govedo. Krava ne mora več na pašo, iz poginulih živali delam krmo. To je razmišljanje v današnjem času.

Toda vedeti moramo, da je vsaka snov nosilec določenih lastnosti, ki jih ne moremo pojasniti samo s snovmi. Na ta način je mogoče pojasniti tudi bolezen – norost krav. Krave niso znorele zaradi te krme, temveč zato, ker so s to krmo dobile energije, ki so neprimerne za goveda. Ta stvar se žal potrjuje po celi Evropi. Pot z upoštevanjem samo materialnih aspektov ni prava. V zvezi s tem se mi zdi zelo zanimivo, da pri Rudolfu Steinerju najdemo citat leta 1923. Ne včeraj, torej Steiner je rekel v toku predavanja o prehrani sledeče: “Če bi lahko naredili poskus, da bi čredo bikov pitali z golobi, bi ta čreda zelo hitro ponorela.”

Stvar je zelo aktualna. Steiner je bil v stanju raziskovati v sferah, ki so nam zaprte. On je leta 1923 povedal, kar je danes aktualno. Če se s Steinerjem ukvarjamo, res vedno znova opazimo, da je bil to človek, ki je videl v bodočnost. Jaz trdim, da je imel prav in mislim, da je naša naloga, da temu, kar smo dobili v njegovi zapuščini zaupamo. Obenem moramo to pot nadaljevati po njegovih priporočilih, namreč, da preverjamo ali je to kar je on rekel res. To je delalo že veliko ljudi, tudi kar se tiče uporabe preparatov in tudi kar se tiče kontrole kvalitete živil.

Na začetku torej so nekaj povezovali s brioni, kot da so torej ti brioni ovc prešli na govedo. Krivico so pripisali neki bakteriji. Kaj so države naredile? Krma se mora sterilizirati pri 150°, potem brion ne more škodovati več. Zanimivo je, da problem kljub temu ostaja. Vsakemu zase je prepuščeno v kakšni meri se bo ukvarjal s Steinerjem, če ga je enkrat srečal. Menim, da je to nekaj lepega.

Vprašanje: Ali se za premaz drevja lahko uporablja mavec?

Da, lahko ga uporabite, jaz pa bi raje uporabil kalcij alg. Ta je boljši.

Vprašanje: Ali se za premaz lahko vzame sojina sirotka?

Lahko se vzame, toda ne vidim nobenega razloga, zakaj bi bilo to dobro. Sirotka od mleka ima kalcij, tistega soja verjetno nima.

Vprašanje: Ali je pametno premazu dodati kri, ki naj bi odganjala divjad?

Tudi jaz dodajam kri tam kjer so težave z divjadjo, ker to divjad odganja, naj si bo to v sadovnjaku ali vinogradu.

Vprašanje: Ali se namesto sirotke lahko vzame mleko?

Lahko, toda zakaj jemati drago mleko? Seveda ni vseeno od kod je mleko in sirotka. Če začenjamo delati na biološko dinamični način, potem bomo vedno morali sklepati kompromise. Včasih moramo vzeti sirotko pri konvencionalni kmetiji, ki dela s strupi, v bodoče, ko bo več biološko- dinamičnih kmetij, pa samo pri biološko- dinamičnih kmetih.

Sedaj bi iz tega globalnega pogleda šli naprej in si ogledali posamezno določena škropiva in delovanje določenih škropiv, kot na primer žvepleno apnene brozge ali tudi delovanje posameznih biološko- dinamičnih preparatov. Obenem pa bi vam poročal o praktičnih izkušnjah, iz uporabe biološko dinamičnih- preparatov. Mogoče lahko skupaj pripravljamo neke vrste bodočnost. Mogoče je dobro razmišljati o tem, katere poti bi utegnile voditi v bodočnost. Je to genska tehnika? Ali je to sploh lahko  aspekt, ki vodi v bodočnost? In potem lahko poskušamo obravnavati resnično vprašanje kvalitete. In sedaj še zaključek prejšnjega poglavja. Torej, v področju tal imamo opraviti s situacijo, da je življenja v tleh sadovnjaka malo, ker ga mora drevo pobrati iz tal, zato je dobro vedeti, da to izravnamo z gnojenjem. V sadovnjaku moramo večkrat gnojiti in mogoče tudi bolj intenzivno uporabljati preparate, t.j. gnoj iz roga in kremen iz roga.

V sadovnjaku vidimo, da nimamo možnosti kolobariti, zaradi tega je gnojenje bolj potrebno kot v drugih področjih na njivi, kjer je kolobarjenje mogoče. Bolj intenzivno moramo poskušati delati z mulčenjem, z zastirko, pa tudi z gnojenjem vsaj enkrat letno. Ni nujno potrebno, da so to velike količine komposta, toda da je to vsako leto jeseni. Optimalni čas za gnojenje je jesen. Jeseni zemlja vse vleče v sebe, vse se v zemljo umika in to je pravi trenutek, ko se kompost v zemlji lahko najbolje harmonizira. In pri kompostiranju je dobro narediti letni načrt. Jeseni kompost potrosimo in obenem delamo kompost za naslednje leto, to je zelo pomembno. Lahko bi to delali tudi spomladi, kompost bi lahko nastavljali na novo tudi spomladi, toda ponavadi ima človek novembra več časa na razpolago.

Vprašanje: Kaj pa ko se na kompost vedno znova dodaja?

Vedno znova se ga preparira. Če imamo hlev, potem glede na biološko sestavo tal, s katerimi delamo, lahko že v hlevu na primer posipamo bentonit. Bentonit bo potegnil na sebe veliko vlage, ki je obenem dušik. Ali če imamo tla, ki so siromašna s kalcijem, lahko posipamo kalcij in obratno, če imamo tla, ki nimajo dovolj kremena lahko trosim kremen (kremenovo moko) v hlevu; vse je pomešano.

Pomembno se mi zdi, da ima kompost pri biološko- dinamični metodi in prvo mesto in to mu pripada.

Pogosto se zgodi, da tudi tisti, ki dela biološko-dinamično uporablja organska gnojila iz trgovine. Ta so prav gotovo boljša, kot umetna gnojila, toda idealna niso. Organska gnojila so praviloma ostanki iz agrarne industrije. Če jih sprejmemo, jih lahko sprejmemo samo začasno, samo v času preusmerjanja. Kralj vseh gnojil je vedno gnoj iz hleva in z njim moramo dobro delati. Če že obravnavamo to področje, bi obdelali praktični del uporabe biološko- dinamičnih preparatov, praktične izkušnje.

K meni je prišel sadjar, mogoče pred petimi leti. Hotel je preusmeriti svoj sadovnjak in šli smo k njemu. Pogledali smo njegov obrat in naredili načrt za preusmeritev. Potem se je zgodilo tole:

Priporočili smo mu, da kupi goveji gnoj za kompost; ni imel živine. Rekli smo mu naj vzame najboljši goveji gnoj iz okolja. Vprašal je najboljšega kmeta, to je bil njegov sorodnik, ampak on je bil pač dober kmet, rekel, je svojega gnoja ne proda. Torej je moral potem kupiti gnoj, ki ga je dobil in ki ni bil idealen. Ja, ampak človek mora začeti iz realnih možnosti. Potem smo ta kompost preparirali. Pokazali smo, kako se kompost preparira in on je povabil zraven še druge. Kompost je bil prepariran in k njemu smo prišli ponovno na ogled, čez približno sedem, osem mesecev. Ogledali smo si tudi kompost in tudi takrat je povabil ljudi, ki so bili prvič prisotni; tudi svojega bratranca, ki mu takrat ni hotel prodati gnoja. Medtem je bil njegov bratranec tudi prav radoveden, kaj zdaj njegov sorodnik čara, kaj se sedaj tam sploh dogaja. Ogledali smo si celo kmetijo in prišli do komposta. Izgrebli smo ga in ogledali, bil je perfektni humus.

Njegov sorodnik, bratranec svojim očem ni verjel. On je imel boljši gnoj zato ga ni hotel prodati, toda njegov gnoj ni nikdar tako lepo izgledal. Leto pozneje je tudi on šel v biodinamiko. Tako znajo preparati prepričati sami.

Kar se kompostiranja tiče, imajo vsi kmetje v okolju kjer delam, odlične uspehe, če uporabljajo biološko- dinamične preparate. Samo enega kmeta imamo, ki je izjema.

Doslej imamo odlične rezultate. Tudi kadar uporabljamo kompost vidimo, da so rezultati zelo zanimivi. Najlažje se vidi na kmetiji, kjer imajo delno vrtnarstvo in delno poljedelstvo, ukvarjajo pa se tudi z zdravljenjem. Terapija je vključena. Tam so diskutirali, da je zelo pomembno pridelovati rastline iz biološko- dinamičnega semena. Kmetija je kupila biološko- dinamična semena, zgradila majhen rastlinjak in sama proizvedla svoje sadike. Ljudje, ki so začeli s tem delati niso bili strokovnjaki. Predvsem so se ukvarjali s terapijo. Kmetijo so dobili na razpolago za svojo terapijo in se začeli ukvarjati tudi s pridelovanjem in so vse začeli tudi preusmerjati v biodinamiko.

Prijatelja, ki je že dalj časa delal v vrtnariji so vprašali ali jim ne bi temeljnih stvari pokazal in sicer predvsem, kar se tiče pridelovanja sadik. Prišel je in ostal pri njih dva tedna.

Imel je odlične konvencionalno praktične izkušnje. Prijatelji so mu rekli, da je treba delati drugače, in sicer biodinamično. Prišlo je do neke vrste konfrontacije dveh mnenj. Odločili so se, da so pridelovali sadike samo biološko-dinamično. Rezultati so bili zelo dobri. Korenine teh sadik so bile mnogo večje. Na koreninskem sistemu je bilo mnogo več majhnih korenin, rastline so v vsem izgledale bolj zdrave, zelo dobro. Rezultati so bili zelo dobri in vrtnar, ki je prišel, da jim pokaže kako delati, svojim očem skoraj ni mogel verjeti. Zaradi uporabe prepariranega komposta takšen učinek.

In še ena izkušnja. Kmet je preusmeril svojo kmetijo in je imel zelo občutljive sorte, jabolka sorte Gala in Golden. Tem sortam rado odpade poleti listje. Srečali smo se pri njem, ko je imel ta problem, ogledali smo si njegova polja in se vprašali kaj proti odpadanju listja lahko naredimo. Uporabili smo staro izkušnjo:

Kot terapijo so si mislili, bomo dinamizirali gnoj iz roga ne v normalni vodi temveč v vodi, ki ji dodamo 30% tri do pet dni stare gnojevke iz kopriv. Do 30% gnojevke dodamo vodi in v to vodo vmešamo preparat 500. Naredil je to in škropil pod drevje, kjer je listje odpadalo.Tri dni za tem se je odpadanje listja čisto ustavilo.Srečali smo se spet in ves je žarel, se smejal, prišel je k meni in mi povedal to svojo izkušnjo. Za njega je bilo čisto nekaj novega, da bi nekaj takega lahko učinkovalo, saj v preteklosti, ko je delal konvencionalno z magnezijevimi solmi, ki so mu jih svetovali, odpadanja listja ni mogel zaustaviti. Sigurno so bile magnezijeve soli pomoč za drevo, ampak procesa odpadanja listja ni mogel zaustaviti. Torej, tako močno znajo preparati delovati.

Druga zanimiva izkušnja. Vrtnar v preusmeritvi je zasadil krompir. Tistega leta pa krompir ni hotel rasti. Malo je zrasel, potem je postajalo listje vse bolj rumeno. Krompir je izgledal bolan in kmet se je že odločil, da bo vse podoral, da bo vse zmulčil, in da bo pripravil zemljo za nekaj drugega. Kontroliral je krompirčke na koreninah in so bili čisto majhni in potem si je rekel, tako kot rastlina izgleda ne bo nič bolje. In potem smo se še enkrat pogovarjali in rekel sem mu, če se mu ne mudi, da bi lahko poskusil z nečem in sem mu svetoval, da naredi kar je naredil tisti kmet proti odpadanju listja.

Vzel je vodo s 30% koprivove gnojevke, vmešal preparat 500 in mislim, da je škropil enkrat ali celo dvakrat. In takrat, ko sem mu ta nasvet dal, sem mu rekel, da bomo čez en mesec kontrolirali, kako izgleda. Prišli smo in kontrolirali nadzemeljski del – krompirjevina, se je izboljšala, toda ni se izboljšala tako, da bi si mislil, da bi krompir pod zemljo zaradi tega bolje uspeval.

Potem smo kontrolirali kaj je v zemlji in smo bili presenečeni, ker je krompir dozorel do normalne velikosti gomolja. In ko je tehtal svoj pridelek je ugotovil, da je bil pridelek celo večji od njegovega povprečnega pridelka.

Še en primer. V prvem letu preusmeritve je imel kmet veliko zelja. Ima terase, podobno kakor v bližini Trsta in Nove Gorice. On je zgoraj, potem je pa pol metra ali meter zidu in spodaj je sosed. In zanimivo je, da sta oba, njegov sosed in on, istega dne sadila zelje, celo sadike sta vzela pri isti zadrugi. Znano je, da zelje takoj po saditvi za približno tri dni svoje liste povesi, potem pa jih začne dvigovati. Naslednjega dne po sajenju je k njemu prišel sosed in ga je vprašal, kaj je delal na svojem vrtu, sigurno nič biološkega. Kmet je že prej, deset let delal biološko in se potem preusmeril na biodinamiko. Sosed je hotel vedeti kaj da je škropil, bil je radoveden, ker so en dan po sajenju rastline pri kmetu, ki je bil v preusmeritvi v biodinamiko že dvignile, pri sosedu pa so imele še povešene liste.

Skrivnost je v tem, da je tri dni pred sajenjem naš kmet škropil preparat gnoj iz roga. Hoteli smo mu pokazati, kako naj škropi in je škropil. Čisto slučajno brez načrtovanja. Samo v enem slučaju imam izkušnjo, da preparati niso delovali; tam, kjer jih nismo uporabili.

Bi si sedaj pogledali poskus iz prakse. Vzeli smo sadovnjak in ga delili na dva dela. Eno polovico smo obdelovali biološko-dinamično – dve sorti GRANISMITH in GRAFENSTEIN -, na drugem delu pa ne. In na tem delu, ki je bil biološko-dinamično škropljen, smo vzeli več vzorcev in na drugem delu smo tudi vzeli več vzorcev. To je poskus v praksi. Poglejmo, kaj se je pokazalo. Imamo sorto Grafensteiner, ki je zelo občutljiva na plutavost, to se pravi zgoraj ima pike, spodaj pod pikami je pa včasih rjavo in nekako plutovinasto.

Škropljeno je bilo večkrat samo s preparatom gnoj iz roga in kremen iz roga, zaradi tega ker je bil ta sadovnjak ravno v preusmeritvi. Petnajstkrat v enem letu je škropil, to je intenzivno sadjarstvo, in je treba tudi intenzivno delati. Jabolka so obrali in jih spravili v skladišče in čez dva meseca skladiščenja je bil rezultat pregleda jabolk sledeč: zeleno pomeni neškropljena površina, rdeče pa pomeni biološko dinamični preparati. Torej od jabolk, ki so pridelani po biološko dinamični metodi je mnogo manj bolnih s to boleznijo,.

Kaj pa se je zgodilo z drugo sorto.

Vprašanje: Ali so bila s preparatom 500 škropljena tla ali drevo?

Samo tla so bila škropljena. Potrebno bi bilo škropiti tudi debla in veje, dobro bi bilo tudi, da bi pred tem gnojil na tla pod drevjem s prepariranimi komposti, ampak zaradi poskusne tehnike, bi bilo to preveč komplicirano izvesti. Poskusni ukrepi niso bili 100%. Omejil se je na škropljenje preparata 500 in 501, ampak to je že veliko.

Po dvomesečnem skladiščenju druge sorte iz istega sadovnjaka so bila jabolka iz tiste polovice, ki ni bila škropljena z biološko- dinamičnimi preparati mnogo bolj bolna, gnila, kot pa iz dela sadovnjaka, ki je bil škropljen s preparati.

Vidimo torej, da je mnogo manj gnilobe pri jabolkih, ki so pridelana na tisti polovici, ki je škropljena z biološko- dinamičnimi preparati in da je manj gnilobe je verjetno posledica škropljenja s preparatom 501.

Kdaj pa imamo v naravi opraviti z gnilobo? Namreč takrat, ko je veliko vlage, takrat je veliko gnilobe. Če pa so suše je manj gnilobe. S preparatom 501 lahko prinesemo kamorkoli toploto in svetlobo, lahko prinesemo sonce. Če gremo na morje, je pesek vroč, tako da sploh ne moremo hoditi bosi. Torej kremen je nosilec svetlobe in toplote. V rastlinjaku je mnogo bolj toplo, toda kadar škropimo s preparatom 501 nam mora biti jasno, da škropimo v bistvu svetlobo in toploto. Tako rastlino tudi spodbudimo, da se s tema dvema bolje poveže, z elementom svetlobe in toplote in tu vidimo, kakšen je efekt na plodovih.

Preparat 501 deluje tudi še drugače, tudi to vam bom predstavil. Zanimivo je, da s preparatom 501 prav gotovo ne škropimo nobene substance, nobenega kalcija ali silicija nismo škropili, nobenih drugih substanc. Vrnimo se na prvo grafiko. Pikavost in plutavost nastane na jabolkih, kadar razmerje kalija in kalcija ni harmonično, takrat se razvije ta bolezen. Sedaj je vprašanje, kaj lahko naredimo. Na konvencionalni pa tudi biološki način bi škropili kalcijev klorid, da bi bolezen zmanjšali. V biodinamiki si pomagamo drugače. Poglejmo kemično – fizikalno analizo. Pri sorti Grafensteiner je kontrola brez preparatov z uporabo biološko- dinamičnih preparatov skoraj enaka, toda pri kalciju je razlika, občutna razlika, bistveno več je kalcija pri škropljenju s preparati in razmerje kalij-kalcij je pri škropljenju preparatov mnogo boljše. Za tiste ljudi med vami, ki to področje poznajo je ta zadeva zelo zgovorna. To se torej dogaja v fiziološkem področju. Razmerje kalij-kalcij je zelo pomembno za rastlino. Čim nižje je to razmerje kalij-kalcij, tem bolje je to za rastlino, za fiziologijo drevesa.

Z uporabo preparatov dosežemo nižje razmerje in to je bolje. Pa druga sorta, kontrola in spodaj biološko-dinamična: kalij 122, pri škropljenju preparatov kalij 142. Kalcij 5,7 brez preparatov; 7,3 s preparati in 19,5 sorazmerje obeh. Vidimo torej, da z uporabo biološko- dinamičnih preparatov resnično delujemo na živo rastlino tako, da je sposobna snovi mnogo močneje uporabljati in tu vidimo tudi, da imamo rezultate tudi na nivoju snovi.

V tem primeru je kalija več pri škropljenju, čeprav v bistvu nismo kalija škropili, tudi kalcija je več, pa prav gotovo nismo kalcija škropili in kljub temu torej so naše rastline potem, ko so dobile preparate tega več obvladovale in vzele vase.

Vprašanje: Vsaka tla so drugačna?

Ne, vsaka sorta ima lastne sposobnosti tudi kar se bolezni tiče je ena sorta občutljiva, druga ni. Kakor pri ljudeh, nekoga  se hitro loti glavobol, je alergičen, drugi pa je odporen.

Sedaj pa še druga primerjava. Ta poskus je bil narejen leta 1982. Koks -oranžna jabolka pridelana konvencionalno, roter berlex in rdeči boskop. Enake rastline v istem sadovnjaku. En del je bil biološko-dinamično škropljen, en del ne. Čisto jasno se vidi, da so biološko- dinamična jabolka mnogo bolj zdrava. To je ravno ta pegavost in plutavost. Kar je tu zanimivo je vsebina dušika v biološko- dinamični varianti in konvencionalni varianti.

Normalno velja, da če je dušika več, so jabolka bolj nagnjena k bolezni. V tem primeru imamo 10 kg več dušika kot pri konvencionalni metodi po hektaru. Pridelek jabolk po drevesu biološko-dinamično je 27 kg, konvencionalno pa več – 37 kg. Normalno pravijo, da čim večji je pridelek po drevesu tem manj je bolnih jabolk zaradi pegavosti in plutavosti. Tukaj je pa dokazano ravno nasprotje. Imamo bistveno nižji pridelek v tem primeru in kljub temu manj bolezni: samo 1,5%, v konvencionalnem pa kar 17%. Če bi sedaj gledal samo te podatke, brez rezultatov, bi rekel sledeče: če to berem, bi rekel, ta varianta ima verjetno več bolezni. Če pa grem naprej pa vidim, da je bil pri biološko- dinamični varianti nižji pridelek. Ta varianta z manj jabolki je verjetno bolj občutljiva za to bolezen, toda praksa je pokazala prav nasprotno.

Procent in pol je bilo te bolezni pri biološko- dinamični metodi, pri konvencionalni pa 17% te bolezni.

Zelo verjetno igra pomembno vlogo kvaliteta hranil, ki so rastlini na razpolago. Za tiste, ki pridelujejo sadje je to najbolj znana bolezen. V biološkem področju in pri biološko- dinamični metodi se ponavadi borimo proti njemu z uporabo določenih naravnih snovi, baker na primer, ali pa žvepleno apnena brozga. Pozneje se bomo te brozge točneje lotili. Tu je zanimivo pogledati, kaj se je zgodilo v tem sadovnjaku. Sadovnjak so škropili z bakrom, toda v napačnem trenutku in posledica je bila močna infekcija s škrlupom. Infekcije se ni moglo več zaustaviti. Po spravilu so vse skupaj kontrolirali in ugotovili sledeče:

Modra barva predstavlja kontrolo, to je biološko pridelano sadje. Tam je bilo samo 50% zdravega sadja. Biološko-dinamično pridelano sadje je imelo 75% zdravih plodov, torej 25% več zdravega sadja. V tistem letu so pri biološko- dinamični varianti škropili samo štirikrat kremen iz roga in niso točno pazili na kozmične ritme pa je bilo delovanje kljub temu pozitivno.

Poglejmo si sedaj, kako intenzivno je bil prisoten škrlup, večji od 1cm²  na jabolko. Intenzivnost škrlupa v kontrolni varianti, torej delano ekološko je bila mnogo večja, biološko- dinamična varianta manj škrlupa. Skupno je imela biološko -dinamična varianta več zdravih plodov in tam, kjer so bili plodovi bolni je bila intenzivnost škrlupa manjša. Bi lahko ponovili, kar smo praktično že prej povedali, namreč kremen iz roga je nosilec svetlobe in toplote in kremen iz roga deluje proti gnilobi. V letih, ko je dovolj sonca imamo s škrlupom mnogo manj težav. Imamo možnost, da pri biološko- dinamičnem poljedelstvu delno lahko izravnamo tudi težave, ki nam jih povzroča klima. Če je veliko dežja si lahko tudi pomagamo s kremenom iz roga, pri suši pa s preparatom 500. To velja tudi za vinogradništvo.

Pri vinogradništvu se je zgodilo letos tole: 2. januarja sem začel z delom. Poklical me je vinogradnik, rekli so mi, da je to nekdo, ki se želi preusmeriti, se zanima za biodinamiko. Mislil sem si, da se leto dobro začenja. Pogovarjal sem se s kmetom. Začel takole: v mojem sadovnjaku moram nekaj narediti, saj opažam, da kljub temu, da toliko škropim, sadovnjak postaja vse bolj občutljiv. Njemu je postalo jasno, da nekaj mora narediti. Pogovarjala sva se o temeljih biološko- dinamične metode in naredila načrt za uporabo preparatov.

Glede na lokacijo je potrebno uporabo preparatov zelo individualno določiti. Ne trdim, da je tisto kar delam jaz v svojem okolju povsod dobro in prav. Uporaba preparatov je nekaj, v čemer se zrcali tudi individualnost človeka in na to se moramo ozirati, to moramo spoštovati. Toda v našem okolju, kjer se zelo intenzivno dela z zemljo, preparate tudi zelo intenzivno uporabljamo, predvsem v fazi preusmerjanja.

Diskutirali smo o uporabi preparatov in rekli, spomladi škropiti veliko gnoja iz roga in preparat kravjek po Mariji Thun, poleti pa potem nekaj škropljenj s kremenom iz roga. V enem primeru je kmet opazil, da listje postaja svetlejše barve. Škropil je kremen iz roga in gnojevko iz kopriv in opazil, da so listi postali temnejši. Takrat, ko je škropil 501 je ugotovil, da so jagode na grozdu postale bolj trde, bolj čvrste in bolj elastične. Kremen prinaša rastlini sile oblikovanja. Oblika kristala je jasno določena. Kristal ne reagira na vodo, tudi s kislinami ima težave, je zelo trd. Te sile formiranja prenaša tudi na rastline oziroma plodove. Mi imamo veliko kremena v naši koži pa tudi v laseh. Kremen je v zvezi s silami oblikovanja.

V sadovnjaku je bil tudi botritis, in z normalnim škropljenjem pa tudi z uporabo majhnih koncentracij bakra, 10 do 15 g bakra na 100 litrov, (na 1 hl) je bil botritis premagan. Druga izkušnja v vinogradništvu: prišla je vrtičkarica, ki je svoj vrtiček in svojega pol ha vinograda hotela preusmeriti na biološko-dinamično.  Pogovarjala sva se in priporočil sem ji, da spomladi intenzivno škropi gnoj iz roga in preparat iz kravjeka po Mariji Thun, da bi preusmerjanje na biološko-dinamično pospešila. Do maja je škropila šestkrat preparat 500 in trikrat kravjek po Mariji Thun.

Zanimivo je, da je imela v svojem vinogradu trte, ki so bile že tri ali štiri leta tako rečeno mrtve, samo še korenina je bila. In njen mož je šel, da bi vinograd kosil in ko je šel skozi s kosilnico je naenkrat opazil, da trta zopet odganja. Torej zaradi intenzivne uporabe preparatov so trte zopet odgnale.

Še en primer iz vinogradništva: Prišel je kmet, zanimala ga je biološko- dinamična metoda; pogovarjala sva se kateri dan lahko pride k meni, da mu pokažem uporabo preparatov. V vinogradu je imel stalno probleme: listje se je svetleje obarvalo in nikoli ni bilo čisto v redu. Poskušal je že z gnojenjem na liste, poskusil je z gnojenjem kalija, fosforja na tla z magnezijem, da bi te stvari uredil, toda brez uspeha. Na splošno je bil ta pojav tudi v okolju, ne samo pri njem. Pokazal sem mu uporabo preparatov in s preparati sva škropila tudi v vinogradu. Sosedje so prišli k njemu in ga vprašali, kaj je škropil, da je listje spet v redu. To so izkušnje tudi kar se vinogradništva tiče. Na splošno se lahko reče, preparati so okrepili trto.

Videli smo, da kremen iz roga predstavlja sile svetlobe in toplote. Če je preveč sonca, lahko sonce rastlino ožge, še posebej če je suho lahko pride do ožiga na listih. Če je res, da je kremen, preparat iz kremena, predvsem nosilec svetlobe in toplote potem bi tudi držalo, da če pretiravam lahko povzročim ožig. Mi smo ta poskus res naredili po izkušnji, ki jo je opisal že dr. Kabisch pred davnim časom. On je vzel preparat 501 štirikrat v roku dveh ur, ob pravem času in je takrat opisal rezultate. Mi smo to ponovili, škropili smo štirikrat preparat 501, ampak ne ob šestih zjutraj, temveč ob devetih dopoldne in rezultat je tole: čisto jasno vidimo, da so listi zgoreli. Kontrolna varianta, del sadovnjaka brez škropljenja, ni imel ožganih listov.

Sedaj si bomo ogledali diapozitive. Preparat 501 je nosilec svetlobe in toplote. Vidimo, kako z uporabo preparatov damo rastlini sposobnost, da se bolje poveže, bolj intenzivno poveže z eteričnimi silami, silami oblikovanja življenja.

Narava dandanes nima več moči, mogoče so te sorte čisto slučajno nastale in zdi se mi, da moramo na tem mestu začeti z našim delom in s preparati nam je dana možnost za nov start, da sorte naučimo novih lastnosti. Videli smo, da imamo močno orožje, tako močno, da lahko ožgemo listje kot smo videli in rastlini lahko privzgojimo odpornost proti škrlupu, če delamo ob določenih dnevih, pri čisto določenih kvalitetah iz kozmosa, lahko rastlino okrepimo. Kapital, ki ga imamo v sadnem drevju se ne sme končati s spravilom pridelka in porabo, temveč moramo skrbeti, da rastlinam odpiramo bodočnost, da preko semena nadaljujemo. Stvari morajo imeti bodočnost. To je, kar se sort tiče.

Če delamo s koščičastim sadjem, lahko že v treh, štirih letih vidimo zelo zanimive rezultate, pri pridelovanju jabolk pa je stvar dolgotrajnejša. Toda, kar se mene tiče sem prepričan, da je to pot po kateri je treba hoditi.

Vprašanje: Ali menite, da lahko s semenom – brez cepljenja – razvijemo nove sorte?

Seveda! To je pot. Najpomembnejše sorte, na primer golden, golden star, jonatan  jutranji vonj, ki so bile pri nas zelo razširjene, so slučajni semenjaki, darilo narave. Poskušati moramo, da z modrostjo narave sodelujemo, ne pa misliti, da smo nemočni. Seveda je včasih zelo težko razvijati pravo samozavest.

Vprašanje: Ali ni tudi cepljenje drevesa začetek genske manipulacije?

Pri tem se ne more govoriti o genski manipulaciji, najboljša stvar je bila vedno skrbeti za to, da ostane rastlina čista. Mislim, da cepljenje ni genska manipulacija, prav gotovo pa bi bilo bolje, če rastlin ne bi žlahtnili oziroma cepili. Delno ima gospod prav, paziti moramo z razmnoževanjem, saj je naslednji korak potem razmnoževanje v laboratoriju in če to delamo, potem rastline slabimo in so vedno bolj slabe. To smo videli in naslednja stopnja zablod je, da jih krepimo s transferom genov v laboratoriju. Paziti moramo, da ne gremo po poti, ki nas vodi v slepo ulico.

Podobno lahko povzročimo manipulacijo na živalih ali rastlinah. Sicer pa se na živalih jasneje pokaže. Narejeni so poskusi z živalmi, poskusi z zajčki, ki so jih hranili s konvencionalno hrano in biološko-dinamično. Enake količine z ozirom na snov. Zajci so imeli možnost izbirati krmo in v 80% so zajci odhajali tja, kjer je bila ponujena biološko- dinamična hrana. Razmnoževali so se, pridobili so potomstvo in zajci, ki so se prehranjevali z biološko-dinamično hrano so imeli več potomstva. Najmanj zajčkov iz biološko- dinamične grupe je poginilo pri rojstvu in ko so zasledovali še naprej razvoj prvi generaciji so bile razlike zelo močne, v drugi generaciji so bile te razlike še bolj jasno izražene, v tretji še bolj jasno izražene. To se pravi tako procesi v negativnem smislu kot v pozitivnem smislu se lahko dedujejo. Naredili so analizo uterusa pri tistih zajkljah, ki so se prehranjevale s konvencionalno hrano in so videli, da je uterus popolnoma skrčen. To se pravi, da je treba biti pozoren pri vsakem majhnem koraku – v katero smer nas vodi.

Če kravam porežemo rogove, sprožimo pri kravah proces degeneracije. Bil sem v Avstriji, obiskal sem biološko kmetijo in vse živali so bile brez rogov. Vprašal sem zakaj. Živali so mnogo bolj mirne, če jim pobereš rogove. Toda, zakaj postanejo živali bolj mirne se je treba vprašati. Zato, ker niso več tako polne življenja, brez energije so. Zanimivo bi bilo analizirati njihovo mleko z bakrovim kloridom, da vidimo koliko sil življenja je še v mleku.

Kaj pa umetno osemenjevanje? Normalno je naravno oplojevanje in razmnoževanje živali nekaj, kar se dogodi v področju toplote. Kaj pa umetno osemenjevanje? Seme vzamejo iz –20^o . Ko vzamejo seme od bika ga globoko zmrznejo, daleč proč od toplote. Mi smo danes že večkrat srečali dejstvo, da lahko samo s toploto sprožimo nekaj novega. To, kar se mase tiče, torej proizvajati več količine in več mase sploh ni vprašanje. Vsekakor je pa to povezano z manj življenjskih (vitalnih) sil. Prej so mogoče proizvajali manj, toda bilo je boljše kvalitete, bolj prežeto s silami življenja.

Moj prijatelj na primer dela biološko-dinamično. Odprl je bio trgovino, tudi način prehranjevanja so popolnoma spremenili v družini. Preden je začel tako pridelovati je pri zajtrku vedno pojedel po štiri žemlje in sicer bele; ob devetih je bil zopet lačen. Potem, ko je svojo prehrano spremenil, začel je jesti svoj kruh in to polnovreden, je pojedel mogoče dve žemlji – biološko- dinamični – in ob devetih sploh ni bil lačen.

V “Poljedelskem tečaju” Rudolf Steiner pravi, da če se bo stvar tako nadaljevala, bomo prišli s kvaliteto v prehrani tako daleč, da bo hrana samo še polnila naše želodce, toda človeka ta hrana ne bo mogla prehranjevati kljub polnemu želodcu. Od tega stanja nismo ravno oddaljeni. To izjavo beremo v njegovem “Poljedelskem tečaju”.

Kar se tiče razmnoževanja je zelo dobro razmišljati, da vedno pazimo v katero smer nas zna to odnesti.

Vprašanje: Kaj storiti z zanemarjenim drevjem?

Tako drevje lahko regenerirate in ga spet tako daleč revitalizirate, da bo spet rodilo in spodbuda za to je tudi zimsko škropljenje z žvepleno apneno brozgo, ki ima regenerativno delovanje. Kalcij je sestavni del in kalcij je nosilec sil Lune. Kalcij v tleh priteguje sile podsončnih planetov. Pogosto so ugotavljali, da tam, kjer so škropili z žvepleno apneno brozgo, pa čeprav samo pozimi, je to drevje poleti izgledalo mnogo močnejše in bolj zdravo. Lahko bi se ukvarjali poglobljeno z vprašanjem kako in zakaj. Na eni strani gre sigurno za delovanje kalcija, na drugi strani pa gre prav gotovo tudi za delovanje žvepla. Zanimivo je, če ti dve sredstvi suho zmešamo, ne da jih skuhamo, rezultat ni tako dober. Torej je to produkt, ki mora skozi vročino in kar gre skozi vročino, se lahko v svojem delovanju spremeni, delovanje je močnejše.

Žvepleno apnena brozga škropljena pozimi deluje zelo dobro, lubje je bolj zdravo, močnejše je, določene zimske glive se sploh ne naselijo, tudi bakterijske bolezni  se zmanjšajo in delno lahko s tem uničimo tudi jajčeca uši. Ima torej splošen čistilni efekt, če to škropim pozimi, je zelo pomemben ukrep. Dalje ima žvepleno apnena brozga še eno pomembno delovanje, ki je pomembno za profesionalne kmete, prav tako je zanimiva za kmete, ki imajo le nekaj rastlin; deluje razredčevalno. Lahko jo uporabimo za škropljenje dreves dva do tri dni po polnem razcvetenju, zaradi tega, ker je jedka in povzroči, da nekaj cvetja odpade, tako da ne pride do oploditve.

S takim škropljenjem lahko uravnavamo količino pridelka, da ga ni eno leto veliko, drugo leto pa nič. Pridelek lahko držimo v ravnotežju, v izravnavi. To je, še enkrat povem,  zelo enostaven produkt pa toliko dobrih učinkov.

Poglejmo si še škodljivce. V poljedelstvu imamo pogosto probleme z ušmi. Problem uši je v direktni povezavi z načinom gnojenja. Če ne gnojimo pravilno, če gnojimo s svežim gnojem, lahko s tem spodbujamo razvoj uši. Uši imamo pogosto v času preusmerjanja kmetije, ko se tla še niso harmonizirala in imamo vrsto uši, ki lahko narede res veliko škodo. To je mokasta listna uš. Ta uš namreč ne napada samo listov, temveč tudi jabolka in razen tega bi lahko imeli veliko škodo v času preusmerjanja, ker praktično tla in cela kmetija še niso dobro harmonizirani – preusmerjeni. Tu nam pomaga spet narava sama, v naravi imamo rastlino, prav gotovo ste že slišali o njej, to je nim drevo.

To je drevo, ki je doma iz Indije. Drevo rodi plodove, ki so podobni olivam in če te plodove stisnemo dobimo vrsto olja, ki zelo dobro deluje proti mokasti uši. V Indiji se v tradicionalnem poljedelstvu to olje uporablja proti škodljivcem že več kot 500 let. Pokazalo se je, da to nimovo olje zelo dobro deluje proti mokasti uši.

Naredili smo poskus in tu vam lahko pokažem rezultate. To je kontrola, v tem primeru nismo naredili nič in je 45% napadenih listov, tam pa kjer smo škropili z nimovim oljem, uporabili smo 200 g za 1 hl vode, nismo imeli skoraj nobene uši. To nimovo olje res čudežno deluje. Nimovo drevo imenujejo v Indiji svobodno drevo zaradi tega, ker so v Indiji krave svete živali in so poleti poiskale svoje mesto v senci nimovih dreves in to zaradi tega, ker tam ni bilo muh.

Nimovo olje nam je res lahko v veliko pomoč predvsem v času preusmerjanja. Mislim, da je pomembno, da se ga ne navadimo uporabljati kot standardno škropljenje brez potrebe. Naša pot naj bo taka, da pazimo na to, da ostane rastlina zdrava zaradi dobrega gnojenja in zaradi uporabe preparatov in zaradi tega, ker ustvarimo dobre globalne razmere v tem organizmu našega obrata. Naj ne postane torej navada, da ga uporabljamo.

Razen tega imamo v sadjarstvu po vsem svetu težave z jabolčnim zavijačem. Tudi pri tem si lahko pomagamo s sredstvi iz rastlinskega sveta, to je tropska rastlina, ki jo omenja dr. Pfeiffer  leta 1930. To rastlino je priporočil, da jo uporabimo proti jabolčnemu zavijaču in res ima zelo dobro delovanje. Škropiti moramo poleti od konca maja naprej vsak deseti dan. Od te rastline zmeljemo les, namesto te rastline se seveda lahko vzame tudi sredstvo, ki je narejeno iz nekega virusa – granulozni virus ima podoben efekt, kaže torej dober uspeh proti jabolčnemu zavijaču.

Imamo pa še četrto možnost v biološkem in biološko- dinamičnem sadjarstvu. To je metoda iritacije. Z metodo iritacije se seksualni hormoni določenih škodljivcev škropijo v zrak. Ti hormoni so narejeni kemično sintetično in so hormonske vabe. Moj pomislek je: tudi zrak je element življenja in moramo vedno paziti, da ta element življenja poskušamo ohraniti čist. Tudi zrak lahko sprejme v sebe kozmične sile in jih posreduje rastlini. Vprašanje pa je, kaj se zgodi, če tak sintetično narejen hormon enostavno širimo v zrak, kot oblak.

Moje mnenje je, da je potrebno gledati na zrak na podoben način kot na naša plodna tla. Nikoli ne bi škropili kemično sintetičnega sredstva na našo zemljo in mislimo, če je tako sredstvo škropljeno v zrak, kjer ga takoj ne moremo zaznavati, ker ga ne vidimo, da je to v redu, čeprav ga je toliko, da zelo močno vpliva celo na človeka in bi človek včasih kar zaspal, če je v taki atmosferi. In proizvajalec trdi, da pri vseh teh efektih ni nobenih ostankov. Noro, nekaj si naredil, in zakon o neuničljivosti materije ne trdi, da jo je mogoče uničiti, proizvajalec pa pravi, da ni nikjer nobenih ostankov. Res moramo gledati na zrak kot na prostor, kjer delujejo etri, sile oblikovanja življenja in videli smo, da ni vseeno ali prihaja nek proizvod iz narave ali je ta produkt narejen kemično sintetično. Lahko vam predstavim raziskavo, ki jo je naredil dr. Hauschka s katero je raziskoval delovanje benzolove kisline, kisline, ki je narejena iz smrekove smole in kemično enake, ki pa je sintetično narejena. Produkt je dinamiziral in ga na primeren način potem kontroliral, v kakšni meri ta produkt lahko reagira na delovanje potenc. Isto je delal tudi z vodo. Voda ni kazala nobene reakcije, ker je bila prazna.

Tudi sintetična kislina ni kazala nobene reakcije, prisotnosti sil  življenja sploh niso vidne. Tista kislina, ki je iz smole smrek je kazala veliko razgibanost, namreč sile življenja v smoli, ki delujejo iz narave. Vedno se moramo zavedati, da katerokoli sredstvo v poljedelstvu uporabimo, moramo paziti ali prihaja iz tehnično sintetičnega, mrtvega področja ali živega, ali prihaja iz področja smrti ali iz področja življenja. Isto bi lahko veljalo za C vitamin. Če je C vitamin narejen kemično sintetično po poti smrti in je kot substanca primerljiv s C vitaminom, ki je iz limone ali jabolka, sta kot nosilca sil življenja oba popolnoma različna in to je vprašanje, s katerim se moramo ukvarjati.

Zdaj pa bi se lotil vprašanja kvalitete. Videli smo kako sredstvo, ki je kemično sintetično narejeno, reagira čisto drugače kot to isto sredstvo, ki pa je narejeno v naravi, ki prihaja iz narave. Porodi se vprašanje, kako lahko ne samo analiziram čvrste substance, da bi videl kakšna je kvaliteta proizvoda, temveč, kako lahko najdem metode, da analiziram kvaliteto življenja, ki je v plodovih.

Danes zjutraj smo se že pogovarjali, da je Rudolf Steiner dal napotke kako lahko kvaliteto življenja v plodovih registriramo, ugotavljamo. To je metoda kristalizacije z bakrovo soljo, bakrovim kloridom. Ta metoda izgleda takole: vzamemo sok določenega proizvoda in pustimo, da reagira z bakrovim kloridom in ko imamo reakcijo z bakrovim kloridom – samo bakrov klorid, dobimo takole sliko; bakrov klorid + voda je to. Drugače pa je, če bakrov klorid prinesemo v reakcijo na primer s sokom, ki je iz življenja, ki ni sintetično narejen, kakor kakšen ledeni čaj, ampak je iz življenja, na primer jabolčni sok.

Tu je primer. Imamo sok iz žitnih zrn, ki je pripeljan v reakcijo z bakrovim kloridom. Slika se spreminja; vsaka je drugačna. Zakaj?

V analizi je bila vedno ista pšenica, toda ena analiza je narejena aprila, druga maja, junija, decembra, novembra, oktobra. Ista pšenica. Če bi delali kemično analizo, bi verjetno dobili vedno enake rezultate. Življenje pa, ki je v pšenici, reagira drugače zaradi tega, ker reagira s samim izvirom življenja. Torej ta živa pšenica enostavno diha z ritmom letnih časov in diha drugače pozimi kot poleti. Pri jabolku, zelenjavi, z žitih imamo opraviti z živimi plodovi, ki so stalno v stiku z življenjem in silami življenja in vidimo, kako prisotnost oziroma drugačnost teh sil življenja spreminja notranjo strukturo.

Poglejmo si drugo sliko. Sok paradižnika. V tem primeru tu imamo isti sok, toda obsevan. Dandanes obsevajo vse banane in vse južno sadje. Ko to enkrat veste ga ne boste več imeli volje kupovati,.

Na eni strani še vidite strukturo, ki kaže enovitost – celoto. V tem primeru sevanja pa vidite, da je harmonija zaradi sevanja popolnoma uničena. V tem primeru, je čisti paradižnik, ne sok. Tu imamo sok paradižnika, spodaj pa torej isti sok, ki je obsevan; jasne razlike. Potem imamo netretirano seme paradižnika in isto seme, ki je tretirano. Pri semenu, ki ni tretirano je še center iz katerega se vsa stvar ureja in koordinira, pri tretiranem semenu pa vidimo, da nobenega centra ni več; stvar je razpadla.

Kaj se je zgodilo? Če imam krompir (v določenih deželah sedaj dovoljujejo tudi obsevanje krompirja), krompir kali, zaradi obsevanja pa potem ne kali več tako. Vprašam se lahko ali je po obsevanju kvaliteta enaka ali ne. Če delam kemično analizo, dušik in tako naprej, mineralne snovi, amino kisline in tako naprej, boste ugotovili, da na nivoju snovi ni velikih razlik, toda življenje krompirja je prikrajšano. Krompirju po obsevanju ni več dana možnost, da se naprej razmnožuje, sposobnost reprodukcije mu je odvzeta.

S sedanjimi metodami merjenja kvalitete še ne moremo dokazati kakšno škodo s tem delamo. Medtem, ko imamo s temi metodami možnost.

Vaditi moramo, študirati moramo stvar. Osebno nisem v stanju postavljati diagnoze po sliki. Toda, so ljudje kot na primer gospa dr. Balzer Graf iz Švice, ki je v tej tematiki izjemno verzirana. Seveda so ljudje, ki jo hočejo kontrolirati. Prav je, da nimajo zaupanja. Slepo verjeti pravzaprav res ne smemo. In poglejte, kaj se je zgodilo. V Švici je bil narejen poskus. V okviru  katega so primerjali, kako deluje konvencionalni način obdelovanja, organsko biološki način obdelovanja in biološko- dinamični način obdelovanja na rastlino. Potem so na enem polju naredili tri dele, vzeli so vzorce iste sorte pridelkov, ki so bili pridelani po različnih metodah; v tem primeru je bila rdeča pesa. Vzorce so oštevilčili brez teksta, samo s številkami in so jih poslali gospe Balzer Graf. In naloga, ki so jo dali gospe Balzer Graf je bila, da ugotovi, kateri trije vzorci so pridelani na konvencionalni način, kateri trije na biološki način in kateri trije na biološko- dinamični način. Njej je to uspelo, točno je ugotovila način pridelave. Še enkrat je ponovila ta isti poskus in ponovno z gotovostjo določila način pridelave iz kakovosti življenjskih sil.

Potem so analizirali tudi jabolka, gospod Michael Straub iz  Nemčije je bil pri nas, delal je poskus z gnojenjem in je te vzorce tudi ločeno dal na analizo. Gospa Balzer Graf je dobila nalogo, da loči, kateri vzorci so iz biološko- dinamičnega pridelovanja. Ona je to brez dvomov naredila. Trikrat so to ponovili.

Vzorce so dali tudi drugim ljudem, da določijo kvaliteto na druge alternativne načine: z električnimi stroji, foto emisijske mašine in druge metode, ki jih ne bi navajal. Obstoja cela vrsta alternativnih metod določanja kvalitete. Edina metoda, ki je res funkcionirala je bila metoda kristalizacije. Seveda, pot je druga.

Imam zelo enostavno metodo z bakrovo soljo. Toda ta metoda zahteva, da grem kot človek, krona stvarstva, najprej v sebe in se povežem s tem. Sebe moram narediti tako sprejemljivega, da čutim delovanje teh sil življenja in da jih lahko odčitam.

Narava se izraža iz svoje celote in umetnost leži v tem, če hočem naravo razumeti. Narave ne smem uničiti, moram biti v stanju, da karakteristike narave z obliko s katero se izraža in z barvo, s katero se izraža razumem. 

To je podobna metoda, ki jo lahko razvijamo naprej v laboratoriju. Princip je sledeč: imamo sok, ta sok ima v sebi substance in seveda sile življenja. Sile življenja so nadrejene, vzamejo materijo in si jo organizirajo. Ta sok, ki je prežet z življenjem dovedemo v zvezo s soljo. Na ta način lahko opazujemo v kakšni meri so sile življenja iz soka v stanju, da organizirajo sol s katero so se soočile. Seveda postane stvar težavna v trenutku, ko moramo to sliko, ki nam jo narava naredi tudi razumeti; branje ni enostavno. V preteklosti je to odlično obvladoval gospod Schrabri. Ukvarjal se je s to metodo in je na ta način v neki vrsti koruze odkril alkaloid. Šele, ko je on na to opozarjal, so tisti alkaloid odkrili po kemični analitični poti.

Ta metoda ima v sebi velik potencial in je uporabna tudi za človeka. Lahko vzamemo samo eno kapljico krvi in lahko iz te krvi povemo, kakšno je stanje krvi. Ko se bolezen odraža v fizičnem telesu smo že pri končni točki bolezni. Z analizo krvi, ki je po tej metodi mogoča, lahko določim bolezen že tri leta pred končno fazo. Ugotovim lahko ali je v toku proces neke bolezni in mogoče lahko še pravočasno ukrepam.

Pokazal bi vam še druge primere in potem se lotimo zadnje teme. Slika mleka. Imamo mleko, biološko-dinamično, staro pol dneva. Tukaj je mleko iz trgovine enako staro. Razliko vidimo. V tem primeru zgoraj mleko biološko-dinamično, staro tri in pol dni; mleko iz trgovine staro tri dni. Umetnost seveda je v branju teh oblik. Človek mora biti v stanju, da razume, kaj mu narava s temi formami sporoča. V tem primeru nastopajo mnogi tipi, to pomeni enostaven organski tip razraščanja, “kot” je pomemben pogosto, zelo pomembno je ali nastopajo votle oblike.

Vprašanje: Kako močna je raztopina?

Raztopina je zelo enostavna zadeva, 0,05 % bakra.

Še temeljna pripomba. Kdor bi hotel o tej metodi več vedeti, bi se moral seveda pogovarjati z ljudmi, ki se s tem profesionalno ukvarjajo. Za nas je pomembno vedeti, da to metodo imamo, da je to metoda, ki se uporablja za poljedelstvo, za človeka in ki resnično človeku pomaga do tistih ključev s katerimi lahko zajema kvaliteto in sicer ne samo z materialnimi metodami, ne samo za snovi, temveč za tiste sile življenja, ki predstavljajo vitalnost in voljo. Seveda pa je človek tisti, ki mora delati na tem, ne stroj. Obstajata še dve drugi metodi, kromotografija, ki jo je razvil dr. Pfeiffer s katero določa kvaliteto tal in drugo metodo, metodo dvigajočih se slik s katerimi se prav tako določa kvaliteta živih proizvodov.

Sedaj pa še vprašanje, ki se pogosto zastavlja. Katera je prava podlaga za sadno drevje in katera je prava sorta in kakšno bodočnost nam omogočata.

Podlage. V današnjem času je kmet skoraj prisiljen delati s podlagami, ki slabo rastejo, podlage torej, ki zrastejo majhne, ki ne zrastejo 5-6 m visoko, tudi kar se sadjarstva tiče vidimo po tem kako visoka so bila včasih drevesa, zdaj se vse pomika navzdol, nekako v sfere materialnosti. Poglejmo si na kakšen način razmnožujemo podlage. Opraviti imamo z vegetativnim razmnoževanjem, iz ene podlage lahko nastane tisoč enakih podlag. Ena podlaga je zelo podobna drugi, je kot standardiziranje v poljedelstvu. S tem se približujemo, namesto, da bi šli v življenja polno pestrost, vse bolj materialni sferi, vedno bolj skoraj monokulturno enakemu.

Ena podlaga je skoraj enaka drugi. Tisoč, deset tisoč podlag in vse enake. To je metoda, ki je najbolj razširjena v našem poljedelstvu. Če moramo sedaj izbrati eno od teh podlag je bolje, da izberemo podlago, ki ima srednje močno rast, ki lahko razvije srednje močen koreninski sistem, oziroma močen koreninski sistem, ki gre globoko v tla. Te slabo rastoče podlage, tudi če so stare 20 let lahko iz tal potegnemo, nimajo nobene stabilnosti, nobene zasidranosti v tleh. Gibljemo se torej v smeri razmnoževanja, ki zadrži rastlino skoraj v področju delovanja vode. Če je le mogoče, je bolje izbirati take podlage, ki imajo srednjo ali močnejšo moč rasti, ki omogočajo tesnejšo, boljšo povezavo s tlemi.

Podlaga, ki se tako rekoč ne omenja več je sejanec; razmnoževanje preko semena. Podlage, ki jih na ta način razvijamo so podlage, ki odgovarjajo principom biodinamike. Iz semena vedno nastane rastlina, ki ima svoj jaz, nastane rastlina vedno kot individualnost, vsaka rastlina je drugačna. Če imamo seme, zrcali seme tisto rastlino, ki je leto pred tem rasla. Preden je seme nastalo je v bistvu to seme doživelo vso rastlino v sebi, doživelo je rastlino v predelu korenin, v predelu listov, v fazi cvetenja, svetlobo in področje toplote; seme je res nosilec cele rastline. Vedno aktualno.

Zaradi vegetativnega razmnoževanja pa dobimo rastline, ki samo spominjajo na rastlino v preteklosti. Če razmnožujemo seme imamo tudi nekaj, kar je šlo resnično skozi toploto. Da bi seme dozorelo, je moralo skozi svetlobo in toploto. Tako je razumljivo, da je iz semena lahko dobiti rastlino, ki je čisto druge kvalitete. Eden od današnjih problemov je, da človek  tendira k proizvajanju količin in so tiste karakteristike, ki so plod delovanja svetlobe in toplote zelo zanemarjene. Če hočem doseči rezistenco, jo na novo dosežem s semenom, saj je seme šlo skozi svetlobo in toploto in ima zaradi tega nove lastnosti, toplota vedno ustvarja nove lastnosti, to čutimo tudi pri človeku. Če hočemo nekaj novega ustvariti se moramo za to ogreti, če se za to ne ogrejemo tega ne bomo ustvarili. Če se za to ne ogrejemo se vedno ponavlja samo preteklost.

Sejanec je podlaga, ki je primerna za biološko- dinamični način gospodarjenja. Toda kot cilj in princip v biodinamiki mora veljati sejanec in to moramo nositi v svojih predstavah.

Kaj pa vprašanje sort? Podlago lahko razmnožujemo v zemlji, v tleh vegetativno. V tleh delujejo sile, ki prihajajo iz kozmosa. Drugače je, če moram razmnoževati in vitro. Če hočem razmnoževati tudi in vitro, umetno, torej v laboratoriju, nimam nobene povezave z zemljo, gojim rastlino, ki ne more govoriti s kozmosom. To je rastlina, ki lahko močno raste, ki lahko postane bujna, toda kvalitete nima. Nimam semena in lahko jo produciram samo v laboratoriju. Ne dobi nobene toplote iz tal. Kje so sile življenja? Dela se s hormoni, daje se sladkorne raztopine in tako naprej. Take rastline prav gotovo niso primerne za biološko-dinamično metodo.

Kot biodinamik lahko delam z drugimi sortami, z najbolj občutljivimi sortami. Stvar postaja težavnejša, toda z občutljivimi sortami je mogoče delati. Stalno smo pred novimi izzivi. Človek išče rastline, ki so odporne proti glivam in proti insektom. Genska tehnika ima tu svojo pot. Pot genske tehnike ne gre skozi toploto, tudi kar se tiče umetnega osemenjevanja pri živalih ne. Globoko zamrznjeno seme, so celice za razmnoževanje, ki so  popolnoma vzete iz narave, popolnoma oddaljene iz narave.

Ali obstoja kakšna druga pot? Tukaj primer obstojne rastline. Trta, ki je odporna proti glivam. Kaj opažamo na njej? Rob lista je ves našpičen, oglat in kaže, da v tej rastlini svetlobni eter zelo močno deluje. Svetlobne sile so obenem sile odpornosti proti glivam.

Tu imamo drugo rastlino, ki je odporna proti glivicam. Lahko opazimo, kako ima rob listov konice, obenem je nosilec lastnosti, rezistenčnih lastnosti proti peronospori. Tu pa še ena druga trta. Kaj pri tem opazimo? Vogali so nekako bolj okroglasti, rastlina ima dobre sposobnosti proti zmrzali. Videli smo, da zaradi uporabe biološko- dinamičnih preparatov v rastlini lahko povzročimo odpornost proti glivicam.

Kadar škropimo s preparatom 501 in opazujemo robove listov tako škropljenih rastlin, opazimo, da dobivajo listi bolj špičaste oblike. Sedaj pa vprašanje. Ponavadi gremo le do spravila pridelkov, toda ne gremo v razmnoževanje s semenom. Predstavil bi vam izkušnje gospe Thun, ki poroča o poskusu s kozmičnimi ritmi, o delu s preparati v skladu s kozmičnimi ritmi. Škropila je različne preparate, rdeča linija je vedno škropljenje preparatov 501 in vidimo, da uporaba preparata iz kremena lahko kozmični impulz okrepi.

Tu zgoraj imamo sorto, ki je naredila ta ciklus. To so škropili v enem dnevu, toda razlike so ostale. To pomeni, da ni dovolj, da samo pospravimo pridelke, s temi semeni, produkti moramo tudi nadaljevati. Pomeni, da je v vrtnarstvu, pri pridelovanju zelenjave stvar enostavnejša. Kar pa se sadjarstva tiče traja stvar dalj časa, toda na primer za koščičasto sadje, kjer je ritem krajši, tri do štiri leta, minejo samo 3-4 leta, pa že vidimo sorte – tam bi lahko začeli z lastnim drevjem.

Tretiranje s kremenom ali pa setev v trenutku, ko deluje posebna kvaliteta svetlobe ali pa, ko imamo trigon toplote, rastline to kvaliteto zelo močno lahko sprejmejo v sebe in jo tudi dedujejo naprej, torej ta je integrirana tako močno v rastlino, da jo naprej podedujejo preko semena. In to je najpomembnejša točka na področju biodinamike, ki smo jo premalo prakticirali, na katero smo premalo mislili. Zavedati se moramo, da imamo v tem tudi možnost izboljšati sorte in sicer tako glede na kvaliteto kot glede na odpornost. Na tem področju se moramo bolj angažirati.

Narava nam je do nedavnega veliko pomagala. Mnogo starih sort je bilo mnogo manj občutljivih kot današnje. Te sorte so imele skoraj popolno naravno odpornost. Sicer je z raziskavo, ki jo opravlja moj kolega, ki ugotavlja odpornost različnih starih sort, ugotovil, da so mnoge stare sorte imele skoraj naravno odpornost proti škrlupu. Tu na primer, vidimo – dve leti – same stare sorte, nikoli jih ni nihče škropil. Prvi dve sorti sta močno bolni, 50%, druge sorte1%, 1,5%, 10,3%. To je skoraj naravna odpornost. Dve tretjini sort kaže naravno odpornost  in to se ponavlja.

S tem bomo za danes končali.

Biodiamiki opravljamo pionirsko delo. Vesel sem, da je toliko ljudi, ki se ukvarjajo s to metodo bodočnosti tudi v Sloveniji. Vse dobro vam želim.