Dipl. Ing. CLAUDIO CASERA

Predavanje 20.4.2002

Menim, da definicija biološko-dinamično sadjarstvo ni povsem točna. To je definicija, ki nas spominja na monokulturo. Ta definicija se je uvedla s konvencionalnim poljedelstvom podobno kot se govori o kultiviranju žita, kulturi koruze, kulturi vinske trte, kulturi sadjarstva. Vse se je začelo ločevati. Pojem biološko-dinamično sadjarstvo že sprejmemo, čeprav menim, da bi bilo bolj prav, da govorimo o tem, da imamo biološko-dinamično kulturo kot organizem in v tem organizmu imamo kot organ sadjarstvo. Da je sadjarstvo del organizma, to bi bilo bolj prav. Današnja situacija je pač taka kakršna je. Mnogi, ki se želijo preusmeriti imajo na začetku opraviti z monokulturo na svoji kmetiji. Iz te monokulture je potem potrebno zgraditi organizem kmetije. Karakteristika te mora biti pestrost faktorjev.

Narava je celota. V naravi ne najdemo ločenih stvari. Če v naravi opazimo neko enostranskost, gre zagotovo za problem plodnosti zemlje. Take ekstremne slučaje že opazimo v naravi, če postane prevroče je posledica tega pustinja. Če je preveč vlažno imamo močvirja. Če je preveč vetra, se zemlja preveč osuši. Narava vedno tendira k temu, da imamo sodelovanje različnih elementov in ne da stvari ločuje. Zaradi vpliva prirodoslovja, znanosti v današnjem času, ki si prizadeva, da bi spoznalo neke stvari, poskuša stvari najprej ločevati in ta znanost vpliva tudi na naravo.

To pa ni prava metoda, če delamo biološko-dinamično. Pri našem delu moramo vedno strmeti k temu, da štiri kraljestva narave, to je mineralni svet, rastlinski svet, živalski svet in človek, ostanejo skupaj, vedno sodelujejo. To je prvi temelj biološko-dinamične metode. Mogoče boste rekli, nič novega. Pred sto leti je bilo tako. Problem je, da se je v današnjem času marsikaj razvilo drugače.

In zahvaliti se moramo tudi Rudolfu Steinerju, da je v svojem sklopu osmih predavanj o biološko- dinamični metodi, ki ga imenujemo “Poljedelski tečaj”, dal temelje za ta razvoj. S tem je dal temelje za organizacijo in oblikovanje te individualnosti kmetije, v kateri najdejo prostor vsa štiri kraljestva narave. To sodelovanje je prikazal kot princip te metode. Biološko- dinamičen organizem neke kmetije je osrednja točka. To je baza poljedelstva. Ni dovolj, da se odrečemo kemično sintetičnim sredstvom, umetnemu gnojilu, temveč je res potrebno, da človek to naravo oblikuje.

Tudi v sadjarstvu, če začenjamo preusmerjati je izhodišče monokultura. Naš cilj pa mora biti ustvariti organizem kmetije, korak za korakom. Vprašanje je, kako začnemo. Nekaj stvari bom omenil, na koncu pa si bomo ogledali diapozitive in imenovali praktične primere. S tem pa, da pri biološko-dinamičnemu delu ne uporabljamo sredstev, ki jih uporablja moderno poljedelstvo, kemijo. Princip smrti, je ki vlada v metodi modernega kmetijstva. Herbicidi ubijajo zemljo, fungicidi ubijajo glive, insekticidi ubijajo insekte. In po modernem načinu pravzaprav ni mogoče delati drugače kot v monokulturi.

Monokultura je v bistvu posledica materialistične naravnanosti v življenju, preneseno v poljedelstvo. V monokulturi smo se odvrnili od življenja. Tam uporabljamo samo umetna mineralna gnojila, herbicide, fungicide in insekticide. Vse mere, ki jih tam uporabljamo so mere, ki prihajajo iz samo iz materialnega sveta snovi. Stvar gre tako daleč, da to moderno kmetijstvo lahko imenujemo industrijsko. Toda, iz materije ne prihaja življenje. Ta materija ne more hraniti, graditi življenja. To je dejstvo. Sploh ni potrebno brati knjig, dovolj je da opazujemo naravo in to vidimo.

Šele takrat, čim položimo seme v zemljo, bo rastlina zrasla. Pojavi se življenje in rastlina je tista, ki bo uporabila in delala s to materijo. Brez pomoči življenja v rastlini bi materija ostala snov in se nebi nikamor premaknila. Toda, s pomočjo rastline oziroma življenja v njej pa postane mogoče, da kalcij, kalij iz tal rastlina transportira deset, dvajset metrov visoko in gradi svojo postavo. Brez pomoči življenja v rastlini, življenja, ki je bilo skrito v tistem majhnem semenu, to nebi bilo nikoli mogoče. Rastlinam moramo pripisati druge lastnosti, kot tiste, ki jih najdemo v materialnem svetu.

Zaradi tega govorimo pri biološko-dinamičnem poljedelstvu o tem, da ima rastlina razen snovi tudi telo življenja in to telo življenja je tisto, ki uporabi in prenaša snovi, oblikuje materijo, ji da obliko. In omogoča, da rastlina ima bodočnost s tem, da naredi seme, da se reproducira. Rastlina je orientirana v bodočnost, lahko se razmnožuje. In rastlina nudi tudi hrano za vsa druga živa bitja na tem svetu, tudi za mineralni svet.

Vidimo, da imamo nekaj funkcij v rastlini za katere bi lahko rekli, rastlina dela nekaj, kar materija sama ne more narediti. Prva točka v biološko-dinamičnem gospodarjenju je, da na rastlinski svet ne gledamo samo kot na vsoto snovi temveč kot na vsoto snovi, ki jih je življenje v rastlini šele povzročilo. Poenostavljeno lahko rečemo, rastlina obstoja iz materije in iz življenja samega. To je zelo pomembno, da to razumemo. Tu se namreč dotikamo ključnega vprašanja o kvaliteti in o odpornosti, vitalnosti proti določenim boleznim.

Mogoče bi tu lahko omenil primer, da to stvar poenostavimo. Zelo podobno je, če imamo rokavice. Rokavice ostanejo rokavice dokler nisem dal v njih moje roke. Ko pa imam rokavice na roki in so rokavice povezane z roko, ta roka predstavlja vitalnost in rokavico lahko gibljem. Toda, če sem roko vzel iz rokavice je prazna, v njej je vakuum. Prsti rokavice mahajo okrog. Rokavice same niti pokonci ne moremo postaviti. In v tem področju vakuuma, ki je ostalo prazno, ko sem roko potegnil iz rokavice menim, da je idealna pot za glivice in za bolezni in obenem za pomanjkanje kvalitete. Na primeru rastline je treba to razumeti tako, da če je rastlina prežeta z vitalnostjo je kot rokavica v kateri imam roko. Če pa rastlina ni prežeta z vitalnostjo, pomeni da se je roka iz rokavice umaknila, nastane vakuum v rastlini in tako pride do napada glivic in drugih bolezni.

Zdravje organizma neke kmetije je odvisno od vitalnosti tega organizma samega. In če hočemo mi z našo metodo ustvarjati življenje moramo skrbeti za to, da pridejo na kmetijo stvari, ki so izvir življenja. Da moramo skrbeti za pestrost rastlin, skrbeti, da so prisotne živali in tudi človek mora biti seveda tam. Rudolf Steiner v svojem sklopu predavanj o biološko- dinamični metodi ne govori direktno o organizmu kmetije. Organizem kmetije je lahko tudi organizem brez človeka. Priznati pa moramo, da v naravi tako ali tako vlada velika modrost. Krava sama ve, kaj mora delati. Rastlina sama ve, kaj mora delati.

Danes je potrebno, da človek posega v dogajanje zato, da bi naravo sploh lahko rešili. In to je naloga biološko-dinamične metode. In to je tudi razlog, zakaj Rudolf Steiner v sklopu teh predavanj govori o individualnosti kmetije. Gre za kmetijo kot organizem v kateri je človek odgovoren in tako oblikuje to kmetijo, da vsa štiri kraljestva narave, mineralni svet, rastline, živali in ljudje, ostanejo skupaj, sodelujejo in drug drugega bogatijo. V naravi nastane plodnost z dajanjem in jemanjem.

Če pogledate na primer rastline, detelje. One dajejo zemlji dušik organske substance in predstavljajo krmo za živali. Živali to pojedo in dajo gnoj nazaj kot gnojilo za zemljo in hrano za človeka. Tudi človek mora nekaj dati. In mora skrbeti, da se lahko narava razvija naprej, da ima bodočnost. To je zelo centralno vprašanje organizma neke kmetije. In mi poznamo princip organizma kmetije.

Tudi pri izdelavi preparatov se lahko po tem ravnamo. Ali vsi poznate biološko-dinamične preparate? Več ali manj. Princip organizma neke kmetije je osrednja točka. In ta se zrcali tudi v biološko-dinamičnih preparatih, ki jih pri tej metodi moramo uporabljati. Verjetno je Rudolf Steiner videl bodočnost. Videl je čas v katerem mi živimo in da so preparati v tem času nujno potrebni. Kaj pa delamo, če izdelujemo preparate? Na primer vzamemo cvet neke rastline, ta cvet shranimo v neko živalsko ovojnico, na primer v mehur ali črevo in s tem združimo komponento rastlinskega s komponento iz živalskega sveta. Vse skupaj zakopljemo v zemljo, prepustimo učinkovanju mineralnega sveta in to dela človek in sicer na pravi dan ob pravem času. Tudi v tem najdemo zrcaljenje tega principa.

To je temelj in tak temelj mora biti prisoten tudi pri biološko-dinamičnem sadjarstvu. Princip organizma neke kmetije bi se lahko še razširil v tem smislu, da organizem ne predstavlja samo zemeljskega organizma. Rastlina ni gotova takrat, ko je svoj vrh zaključila. Življenje rastline je neposredno povezano z vsem kozmosom. In če mi v biološko- dinamični metodi govorimo o organizmu neke kmetije, potem je jasno, da predstavlja kozmos in to kar iz njega dobimo en del organizma. Rastlina je pravzaprav bitje, ki živi s kozmosom in z zemljo. Ozko je povezana z zemljo in kozmosom.

Da bi to razumeli, opazujmo samo rastlino. Kako raste? Najprej naredi korenino in se poskuša globoko spustiti v zemljo, na drugi strani pa raste navzgor v smeri kozmosa. Sama rastlina nam kaže, da je ozko povezana s kozmosom. Če opazujemo naravo, potem moramo upoštevati tudi makrokozmos. Rudolf Steiner v svojem “Poljedelskem tečaju” govori, da bi bila ta stvar bolj razumljiva, o enostavnem primeru. Če imamo magnetno iglo in bi radi razumeli njeno delovanje, zakaj se obrača vedno proti severu, potem ne boste iskali razloga v magnetni igli, ki jo imate v rokah. Da ta fenomen razumete morate pri našem planetu Zemlja upoštevati severni in južni pol. In za rastlin, ki ima to moč, sposobnost gibanja, velja nekaj podobnega. Da bi rastlino lahko razumeli moramo misliti makrokozmično, na nebo in na zemljo.

To je druga centralna točka biološko-dinamične metode. Organizem kmetije je mogoč zaradi učinkovanja zemlje in kozmosa. Veliko poskusov so že delali glede na to vprašanje in ta trditev je točna. Gospa Thun je opravila zelo pomembno delo. Tudi drugi raziskovalci, kot na primer Georg Wilhelm Schmidt se s tem ukvarja. Oba sta se zelo dolgo znanstveno ukvarjala s temi vprašanji. Toda znak slabosti in pomanjkanja je, da se v današnjem času tako težko akceptira splošno dejstvo, da kozmos deluje. Do pred sto leti je bilo za vsakega samo po sebi razumljivo, da kozmos na Zemlji učinkuje.

Kvaliteta nekega proizvoda je utemeljena v tem, v kakšni meri so rastline oziroma živali povezane z Zemljo in kozmosom. Vprašanje kvalitete je eno od centralnih vprašanj biološko-dinamičnega gospodarjenja. Že takrat, leta 1924, je Rudolf Steiner v svojem “Poljedelskem tečaju” rekel sledeče: “Zelo malo ljudi je, ki vedo, da je v toku zadnjih desetletij v poljedelstvu prišlo do tega, da so vsi proizvodi in pridelki od katerih človek pravzaprav živi, zapadli v hudo degeneracijo in degenerirajo še naprej in to neverjetno hitro.” Že takrat so imeli opraviti s tem fenomenom in biološko-dinamično poljedelstvo se zelo trudi, da da odgovor, da reagira na to in da proizvaja po svoji metodi pridelke, ki so polni življenja in dragoceni.

Da bi to razumeli moramo razčistiti pojem, kaj je kvaliteta. Kvaliteta ni samo vsota mineralov, vitaminov in tako naprej. Kvaliteta nekega živila je odvisna od tega ali je tista snov vitalna, prežeta z vitalnostjo ali ne. Kar se kemične sestave tiče smo verjetno danes prišli do viška razvoja v tej smeri. Obenem pa smo prišli tudi do viška, kar se tiče razvoja bolezni, degeneracije. Na tem bi vendar morali opaziti, da nekaj ni v redu. Ali je pojem vitalnosti in sil življenja jasen? Mogoče je malo težko razumeti ta pojem. Nekaj takega razumeti pa je pogoj, če delamo biološko-dinamično. V nasprotnem primeru je biodinamika čista tehnika in v bistvu ni več biološko- dinamična metoda, če tega ne razumemo.

Kvaliteta nekega živila je neposredno povezana z vsebino sil življenja. Na snovi morajo biti vezane sile življenja. Skušal vam bom pokazati nekaj slik. Če hočem analizirati kvaliteto nekega živila lahko seveda merim in analiziram snovi. To pa je samo prva stopnja, potem pa se gre naprej. imamo poskus krmljenja  zajcev. Krma je bila enaka gledano na zunaj in tudi kemična sestava hrane je bila enaka. Ena krma je pridelana na biološko- dinamičen način, druga pa na moderen način z uporabo kemije. Ne levi strani je graf za žive zajce. Ti so rojeni v prvi generaciji. Vidimo da krma z eno in drugo kvaliteto privede do enakih rezultatov. Od rojenih zajcev je bilo 58% živih. Toda naslednja generacija je pokazala jasne razlike. Zajci, ki so bili krmljeni z biološko-dinamično krmo so rodili mnogo več živih mladičev, kot zajci, ki so jih krmili s krmo pridelano na moderen način s kemijo.

Kje je razlika, če je vendar kemična sestava enaka? Tudi pri ljudeh je isto, veste? Zanimiv je podoben primer, ki ga je omenil Rudolf Steiner v enem svojih drugih predavanj, ko je govoril o čebelah. Znan je primer poskusa krmljenja podgan z mlekom. Krmil jih je z mlekom in živele so naprej. In potem si je mislil, mleko je vendar sestavljeno iz beljakovin, mineralov, kalija, kalcija in tako dalje in potem je sam naredil nekakšno mleko. Vzel je te posamezne sestavine, ki jih je v mleku ugotovil, jih pomešal z vodo in to hrano ponudil podganam. In kaj se je zgodilo? Čez tri dni so bile njegove podgane mrtve. Snov sama ne prehranjuje. Snov prehranjuje samo tako dolgo, dokler je povezana z življenjem, z vitalnimi energijami.

Še enkrat poskus z zajci. V tem primeru so šteli število embrijev. V prvi generaciji je število embrijev skoraj enako, tako pri skupini zajcev, ki so jih krmili z moderno pridelano krmo, kot z biološko-dinamično krmo. V drugi in tretji generaciji pa je povsem jasno, da je pri biološko- dinamični krmi jasno več embrijev. Prehrana vpliva na regeneracijo ali degeneracijo in mi želimo proizvajati tako hrano, da vpliva regenerativno, da nas zdravi. Tako je pri živalih.

Poskuse pa so delali tudi z ljudmi. Bila je skupina profesionalcev sladokuscev, ki so imeli nalogo, da odkrijejo, ugotovijo ali obsoja razlika med biološko- dinamičnimi jabolki in jabolki pridelanimi na konvencionalni način. Jabolka pridelana na en in na drug način so po štirih mesecih skladiščenja dali na pokušino. In statistično zagotovljeno so sladokusci ugotovili, da so biološko-dinamično pridelana jabolka bistveno boljšega okusa.

Drug primer. Vpliv plastičnih vreč na biološko aktivnost komposta. V tem primeru so testirali odpornost proti neki določeni glivici. Imamo kompost, ki so ga svežega potrosili na gredico, potem pa so določeno količino tega komposta obenem zložili v plastično vrečo, ga pustili nekaj časa v vreči in ga potem potrosili na gredico. Zanimivo je, da je sveži kompost povsem jasno pokazal večjo odpornost proti glivici kot kompost, ki je bil nekaj časa v plastični vreči, čeprav je šlo za enak kompost. Odpornost je nekaj, kar je v finih stvareh in kar je težko zajeti, registrirati.

Da bi pojem kvalitete bolje razumeli je Rudolf Steiner dal določene napotke kako kvaliteto lahko merimo in kako jo lahko bolje razumemo. Omenil je metodo kristalizacije z bakrovim kloridom. Bakrov klorid je sol in ta sol reagira s sokom neke rastline. In ta sila, ki v rastlina je, organizira snov tako, da dobimo različne slike. Zanimivo je, da imamo na tej sliki enaka zrna pšenice katere kvaliteta je ugotovljena in vidimo, da so slike kristalizacije različne. Ta različnost prihaja od časa, ko se je metoda izvršila. Imamo na primer kristalizacijo v juliju, avgustu in septembru in januarju, februarju in marcu. Kaj pa to pomeni? Pšenica v različnih mesecih analizirana kristalizira bakrov klorid na različne načine.

To pomeni, da je v tej pšenici nekaj aktivno, kar se spreminja. Sok je na različne načine oživljen. Pšenica je bila glede na čas različno prežeta z življenjem. Zrno pšenice, ki je kalilo vedno nosi v sebi življenje, reagira zelo občutljivo in je vsak trenutek povezano z izvirom življenja. Izvir življenja pa je Zemlja in je kozmos. In kvaliteta sil iz kozmosa je glede na čas različna. Ista pšenica na ta način, glede na čas sevanja kaže različno sliko.

Tu imamo sliko kristalizacije bakrovega klorida. Bakrovemu kloridu ni bil dodan sok ampak samo voda. Voda je naredila to obliko. Če mi namesto vode dodamo sok neke rastline, ki je nosilec življenja in da tej mineralni soli, bakrovemu kloridu drugačno obliko. ..

…Še drug primer. V tem primeru gre za paradižnik. To je normalen paradižnik, v tem primeru spodaj pa je ta isti paradižnik potem, ko so ga obsevali. Zgoraj vidimo nekakšne oblike, da je organiziran in ta forma je po obsevanju popolnoma uničena. Spodaj se ne more več govoriti o redu. Če hočemo nekaj doseči moramo imeti pravo predstavo o stvareh. Red in prežet z zavestjo človeka je pomemben. Le v tem primeru lahko nekaj dosežemo. In če to primerjamo s temi slikami kristalizacije soka živega paradižnika, tam vidimo neki red. Če ima vsak svoje mnenje prežeto s simpatijo in antipatijo, potem ne bomo ničesar dosegli. In to je podobno temu obsevanemu paradižniku, kjer življenja ni več.

Zgoraj v sredini imamo sok paradižnika in spodaj ta isti sok obsevan. In na desni še bolj ekstremno. Zgoraj kristalizacija semena paradižnika, spodaj pa to isto seme obsevano. Vidimo, da se spremeni. Kaj pa se zgodi, če nekaj obsevamo? Ta semena tudi ne vzkalijo več. Ne gre za to, da smo materijo vzeli, materija je ista. Če nekaj obsevamo preprečimo, da se življenje v tisti snovi lahko izraža. In te slike to tudi jasno kažejo. Z obsevanjem lahko razumemo, da je na rastline vezano še nekaj drugega razen snovi.

Naš pojem kvalitete moramo razširiti. Nesmisel je po mojem mnenju, da dovolijo, da se stvari obsevajo. Za živila naj bi bilo obsevanje prepovedano, saj če človek je obsevana živila, je živila v katerih ni več nobene vitalnosti. Ker pa življenje hranimo samo s tistim, kar je življenje prežeto se sploh ni treba čuditi, če zaradi takega prehranjevanja tudi pri človeku nastopajo problemi s sterilnostjo in druge bolezni. Produkt, ki je obsevan ima vse tiste kemične sestavine kot neobsevan, toda življenja v tem ni več.

Biološko- dinamična metoda se marsikateremu začetniku zdi komplicirana. Tudi ta metoda ugotavljanja kvalitete se marsikomu zdi komplicirana in prav nič čudno ni, da so se našli ljudje, ki so želeli preverjati ali ta metoda res drži. In tako se je zgodilo, da so v laboratorij, ki dela te poskuse prinesli proizvode v katerih so hoteli primerjati biološko proizvedena živila, biološko-dinamično pridelana in konvencionalno ,s kemijo pridelana živila. Ljudje so prinesli samo vzorce opremljene s številkami in nič drugega ni bilo zapisano k posameznim vzorcem. Ta laboratorij je imel nalogo, da po metodi bakrovega klorida ugotovi kateri korenček je pridelan na biološki, kateri na biološko- dinamičen način in kateri na konvencionalen način. In to je absolutno uspešno ločljivo. Tudi ponoven test je izpadel popolnoma zanesljivo.

Še drug primer. V današnjem času se pogosto dela s kravami tako kot da so stroji. Na dan morajo dati toliko in toliko litrov mleka in odrežejo jim rogove. To se dogaja po celem svetu, ker je baje bolj udobno, kot delati s kravami, ki imajo roge. Ne vprašujejo pa se ljudje, zakaj je narava dala kravi roge. Zakaj so na svetu živali z rogovi? Ljudje mislijo samo materialno. Čim človek nekaj moti, to odstrani. In vprašanje je, kako to deluje na kvaliteto mleka. Ali je mleko krav brez rogov enake kvalitete ali je tako mleko čisto nekaj drugega. Celične analize mleka kažejo, da je mleko kot mleko, tudi pri kravi brez rogov. Toda to je mleko, ki je mnogo bolj siromašno če gledamo življenjske energije, ki v mleku so.

Sam sem bil pred dvema letoma v Avstriji na kmetiji, ki dela biološko-dinamično. Sto krav, vse brez rogov. Vprašal sem ga, zakaj pa ste dovolili, da so jim pobrali roge? In on je rekel, ker so potem bolj mirne in krava, ki je mirna se hitreje zredi. Problem pa ni v tem, da so krave bolj mirne. Res je, da so kot padle v spanec, uspavane so. Te krave brez rogov nimajo več tiste vitalnosti, kot z rogovi. Pri kravah z rogovi imamo še v mleku perfektno organiziran center. To je slika mleka krave z rogovi. Če pa analiziramo mleko krav brez rogov vidimo, da se organizacija vitalnih sil že razpada. Slika ni več ista.

Vidimo, da je kvaliteto mogoče zajeti z drugimi metodami in da je za to potrebno delati z drugačnimi pojmi. Kvaliteta je več, kot mi danes menimo in je nekaj drugega. Še drug primer, da bi razumeli kvaliteto vode na primer. Ista voda, enkrat napolnjena v normalne steklenice tukaj zgoraj in ista voda v plastenke. Vidimo, da je oblika kristalizacije drugačna kljub temu, da se gre za isto vodo. V drugi vrsti voda, ki je šla skozi plastično cev in voda, ki je šla skozi jekleno cev. In tako naprej. Te stvari vplivajo na vitalne energije v snovi. Kako bi si človek lahko drugače pojasnil delovanje mineralnih vrelcev, toplic? Voda je vedno voda. Če bi bil razlog samo prisotnost določenih mineralov v tej vodi, potem bi lahko vsaka občina imela termalno vodo. Naredi si pravo mešanico s tem, da bi vodi dodala določene minerali. Toda delovanje pravih termalnih vrelcev je vezano na energije življenja, ki so tisti vodi primešane in ki se ne morejo vodi dodati. To v zvezi z vprašanjem kvalitete.

To je eden od razlogov zakaj je Rudolf Steiner dal v svojem “Poljedelskem tečaju” napotke za to poljedelstvo bodočnosti. Človek potrebuje hrano, ki je prežeta z vitalnostjo, da bi sploh lahko naprej živel, imel potomstvo. Hrana, ki nam samo polni želodec nima dovolj energij, vitalnosti je čisto premalo. Da to razumemo moramo razumeti, da rastlina ni samo vsota različnih snovi temveč, da je rastlina vsota snovi, ki so prežete z energijami, ki so nosilec sil življenja.

To so osnove biodinamike. Te osnove so veljavne tudi za sadjarje, ki želijo delati biološko-dinamično. Če imamo kmetijo, sadjarski nasad, potem je v modernih nasadih tako, da imate opraviti s celo vrsto bolezni, problemi z glivicami, problemi z infekti, problemi z gnojenjem, problemi z obdelovanjem tal in tako naprej. Sedaj si lahko ogledamo, kako konkretno take probleme lahko obvladamo s biološkimi preparati, ki nam jih daje narava. In z biološko- dinamičnimi preparati, ki jih delamo, kot nam je ta metoda povedala.

Poskušal bom obravnavati te dve področji in razen tega bomo poskušali razmeti, kako s pomočjo biološko-dinamičnih preparatov določene probleme, ki so vezani na letne čase, lahko prebrodimo. Naprej pa bomo pogledali, kako lahko omogočimo obvladati določene probleme, na primer zmrzal.

Na splošno je znano, da je najtežja zadeva v sadjarstvu škrlup. Se strinjate? Govorim v glavnem o jabolkih. Z jabolki imam največ izkušenj, nekaj pa bom povedal na kratko tudi o drugih stvareh. Omenil bom snovi, ki pomagajo proti škrlupu, enako pa pogosto delujejo tudi na primer pri marelicah, breskvah, slivah in drugem drevju. Dobre uspehe pri obvladovanju škrlupa imamo s pomočjo žvepleno apnene brozge. Imate izkušnje s tem? So dobre? Žvepleno apnena brozga je sredstvo, ki pri biološko-dinamičnem sadjarstvu predstavlja veliko pomoč in pokazal vam bom nekaj rezultatov iz poskusov, ki smo jih opravljali.

Z žvepleno apneno brozgo smo delali poskus in tu lahko vidimo kako odlično deluje. Ta spodnja rdeča črta je kontrola, tisto kar ni škropljeno in tam je 65% drevja napadenega. Zgoraj pa vidimo, tam kjer smo škropili žvepleno apneno brozgo je 0,1%, o,2% in 0% napadenih dreves. To res odlično deluje. Razumeti pa moramo, kako jo moramo uporabiti. Pomembno je, da jo škropimo en dan pred dežjem in da ponovimo škropljenje potem, ko je padlo 25 milimetrov dežja. In tudi če dežuje, se brizga škropi. Škropi se 2% koncentrat do časa, ko drevje in 1,5% po cvetenju. Druga metoda pa je, da se škropi v času deževja, dvanajst do petnajst up potem, ko je začelo deževati. Škropljenje je potrebno ponoviti, ko je padlo naslednjih 25 milimetrov dežja. S tema dvema metodama lahko škrlup uspešno obvladamo.

To lahko ponavljate dokler je deževje. Če en teden dolgo dežuje je morda v tem tednu morda potrebno celo trikrat škropiti. S to žvepleno apneno brozgo moramo paziti, saj če jo škropimo, ko drevje cvete, razredči cvetje. Paziti moramo, da ne škropimo takrat, ko drevje cveti, sicer lahko cvetje ožgemo. Če dežuje v času cvetenja in če je cvetenje zelo oblino, lahko škropim v cvet in imam dve muhi na ne mah. Na eni strani sem naredil nekaj proti škrlupu, na drugi strani sem razredčil cvetje, ki je preobilno. Z razredčenjem cvetja zagotovim pridelek v naslednjem letu. Če pa drevo ne cveti zelo močno je bolje, da v času cvetenja škropim samo žveplo, ki mu dodam bentonit in algumin. Za ta sredstva se obrnite na firmo Metrob v Celju. Zmešamo 500 g žvepla, 500g bentonita in 300g algumina na sto litrov vode. Škropimo samo v času cvetenja, saj učinkovanje tega škropiva ni tako dobro kot žvepleno apnena brozga.

Ali se vzame kakršnokoli žveplo?

Kar se žvepla tiče bi rekel sledeče. Ali to žveplo smrdi ali ne? Ja. Ni točno, čisto žveplo ne smrdi. Če kupimo žveplo, potem smrdi v bistvu mrežno sredstvo. Čisto žveplo ne smrdi. Ta mrežna sredstva so kemično sintetične snovi. Verjetno niso nevarna, toda mi ne poznamo proizvajalca, ne vemo katera sredstva so v delih za mrežna sredstva. Zaradi tega, če hočemo čisto, dobro delati, bi morali vzeti čisto žveplo in ga raztopiti v vodi. Pri tem pa nastaja problem, da je žveplo pravzaprav nosilec toplote, snov, ki gori in z vodo noče reagirati. Ostane na površini. Mi pa lahko naredimo emulzijo žvepla v vodi na ta način, da primešamo temu žveplu deset ali dvajset gramov sojinega lecitina na sto litrov vode. In na ta način se da žveplo zmešati z vodo. Če kupujete sojin lecitin zahtevajte takega, ki ni gensko manipuliran. Sojin lecitin zmešate s toplo vodo, traja približno deset minut, da je raztopljen in potem dodate še žveplo. Taka je metoda, da to čisto žveplo raztopite v vodi in videli boste, da je čisto žveplo brez vonja. Da dosežemo učinkovanje tega mrežnega sredstva lahko vzamemo 200-300g žvepleno apnene brozge in jo vsemu temu dodamo. Žvepleno apnena brozga je kremasta in se ne more tako zlahka sprati. V tem primeru je odpornost proti izpiranju večja.

Če hočemo stvar delati zelo natančno se moramo tudi vprašati, od kod žveplo prihaja. Se vsi strinjate, da je iz rudnika? Do pred dvajset, trideset leti je bilo žveplo v glavnem izkopano. To žveplo, ki ga sedaj v trgovinah dobite za uporabo v poljedelstvo prihaja iz naftne industrije. Z destilacijo nafte je to eden od destilatov, eden od paralelnih produktov. Čisto žveplo iz rudnikov je boljša varianta in to žveplo se težko najde.

Žvepleno apnena brozga učinkuje zelo dobro proti pepelasti plesni, tako da če škropimo žvepleno apneno brozgo proti škrlupu smo obenem naredili nekaj dobrega tudi proti pepelasti plesni. To velja tudi za pridelovanje zelenjave. Žvepleno apnena brozga se lahko škropi tudi pozimi, čim so prvi ozeleneli poganjki vidni opravimo to tako imenovano zimsko škropljenje. Zimsko škropljenje je bolj koncentrirano, dodamo namreč 25% žvepleno apnene brozge na sto litrov in s tem škropimo jablane. Za breskve damo 20%, za marelice in slive pa 15%. Če imate vrt v katerem je različno drevje svetujem pozimi 17 -18 % koncentracijo. Kljub temu je delovanje zelo dobro. S tem zimskim škropljenjem imamo izvrstne rezultate tudi pri zatiranju ščitaste uši. Obenem je učinek dober proti jajčecem uši, samo lubje se okrepi in postane bolj gladko. Tudi učinkovanje proti raku na lubju je izvrstno, 50% izboljšanje. Vsa rastlina od takega škropljenja pridobi. Vitalizacijo rastline izboljšamo. To opazimo tudi poleti, če škropimo z 1% brozgo. Listi jablan imajo krasno zeleno barvo.

Žvepleno apnena brozga je neke vrste listno gnojilo. Toda kar se vinogradništva tiče, ne deluje proti peronospori. Da bi peronosporo obvladali moramo delati še z bakrom. Toda dovolj je, če damo 10 ali 20g bakra na sto litrov in učinek je dober. Pri bakru je mogoče dozo zelo znižati.

Proti škrlupu je še sledeča stvar pomembna. Škrlup ima dva časa, ko se pojavlja. Eno je tako imenovana primarna infekcija, ki je predvsem do konca maja. Če nam uspe, da preprečimo to primarno infekcijo, da v tem času optimalno škropimo, da do škrlupa ne pride, potem tudi poleti ne pride do infekcije. Če pa smo v prvem času naredili napako, potem pride do sekundarne infekcije in smo v situaciji, da moramo poleti pogosteje škropiti. To je razlog,  zakaj je bolje, da zelo točno pazite, da od marca do maja ne prihaja do infekcij škrlupa. Če vam to spomladi uspe bo poletje mnogo lažje.

To je v zvezi z žvepleno apneno brozgo. Ta proizvod je zelo enostaven in zelo me veseli, da ga vi v Sloveniji delate in uporabljate. To je krasno. To je proizvod, ki ga je tudi poljedelstvo do sedaj premalo uporabljalo in nima nobenih negativnih posledic. Tudi na življenje čebel ne vpliva negativno in tudi kar se drugih živali tiče ni nobenih negativnih učinkov. Konji in krave na primer, to odlično sprejemajo.

Ker je krompir sorodnik paradižnika verjamem, da je pri fitoftori na krompirju tudi tako škropljenje z žvepleno apneno brozgo dobro. Principielno ima žvepleno apnena brozga pozitiven učinek na listju rastlin. Kar se paradižnika tiče je imel moj kolega zelo dober uspeh s sirotko. 50% sirotke in 50% vode je mešal in škropil po listju, ker so napaden listi.

Kakšna je koncentracija žvepleno apnene brozge za krompir in paradižnik?

Kakšna je koncentracija je odvisno od letnega časa. Dokler je vreme še hladno je lahko koncentracija 2%, če pa je bolj toplo je treba reducirati do en kilogram in kilogram in pol. To velja na splošno za vse kulture. Tudi za zelenjavo velja, da moramo paziti na to, da ne škropimo v času cvetenja sicer lahko zažgemo cvetje.

Kaj narediti pri moniliji češnje?

To je tipična bolezen za breskve, češnje in slive. Pri cvetni moniliji pride do infekcije v času cvetenja. Seveda žvepleno apnene brozge ne morem škropiti v polnem cvetenju, toda ko se cvetenje že končuje bi lahko škropil z žvepleno apneno brozgo, saj je do oploditve že prišlo. To je eden od načinov. Drugi način je škropljenje proti glivam. O tem sem hotel kasneje nekaj povedati, saj je to način, ki spada mogoče bolj k tistemu področju v katerem bom obravnaval uporabo biološko-dinamičnih preparatov.

Mislil sem predvsem uporabo čaja njivske preslice. Uporaba čaja njivske preslice je krasna stvar. S tem bomo napade glivic različnih vrst zmanjšali. Pozneje bom o tem več govoril. Glive so živa bitja, ki so zelo ozko vezane na vse kar je povezano vodo. Voda pa je v bistvu ozko povezana z učinkovanjem Lune. In njivska preslica ima to lastnost, da takrat, ko je preveč vlage in so sile Lune premočne, to vlago in zemljo samo nekako razbremeni premočnih sil Lune. Premočne sile Lune so omogočile, da so se glive v zemlji preveč razmnožile. Nivo zemlje in rastlina s koreninami. Glive imajo svojo nepogrešljivo, pomembno nalogo v tleh. Imajo nalogo, da razgradijo organsko substanco, zgoraj pa nimajo kaj iskati.

Kaj se zgodi če preveč dežuje? Vlaga se dvigne in tla sprejmejo zelo močno sile Lune tako, da tako dolgo dokler sile Lune sprejemajo samo tla in v tleh ostanejo, nimamo nobenih težav. Če pa je vlage preveč je tudi teh sil Lune preveč, se dvignejo sile Lune nad nivo zemlje potem se dogodi, da imamo vso rastlino v področju nad zemljo občutljivo za napad glivic. Če škropimo čaj iz njivske preslice se ta nivo delovanja Lune spet vrne v tla. In mi imamo na ta način glivice spet v tleh, kjer se lahko naprej razmnožujejo.

To je splošno škropljenje proti glivicam in svetujem vam, uporabo njivske preslice proti napadu glivic. Tako škropljenje bi bilo predvsem treba opraviti v času okrog polne Lune, ko je Luna najmočnejša. Tisti, ki nabirajo gobe to vedo. In nekaj podobnega se dogaja tudi pri naših rastlinah in zato je pomembno, da v tem času naredimo čaj. Njivsko preslico (5 dag za 10 arov) damo v hladno vodo, zavremo in ko zavre pustimo v vodi stati nekaj ur. Potem škropimo tako drevje, kot tudi tla pod drevjem. Tista njivska preslica, ki je ostala od kuhanja se lahko ponovno uporabi in sicer za gnojevko. Tudi škropljenje gnojevke učinkuje proti glivicam.

To je nov način, pri čemer je zbranih še malo rezultatov. Rezultati, ki so do sedaj zbrani niso 100% enaki in sicer enostavno zaradi tega, ker so še premalo natančno delali. Toda kot splošno mero proti glivicam svetujemo uporabo tega čaja. Zelo dobro je. Mogoče si je treba zapomniti, ali se je zrak po škropljenju spremenil. Jaz osebno sem imel občutek, ko sem škropil čaj iz njivske preslice, da se je kljub temu, da je zrak in atmosfera ostala vlažna, da se je zrak vseeno spremenil in sem imel občutek, da je bolj suh. In jaz verjamem, da je ta splošna mera veljavna tudi pri moniliji, tudi v času cvetenja.

Potem vam bom pokazal, kako lahko z uporabo biološko-dinamičnih preparatov rastline krepite. Drugo vprašanje je, kar se tiče problema z glivicami, kako gnojimo. Normalno, če se držimo napotkov Rudolfa Steinerja in mora biti gnojilo narejeno iz gnoja z dodatkom biološko-dinamičnih preparatov. Pogosto pa se dogaja in tudi smernice to dovoljujejo, da se uporabljajo tudi organska gnojila, ki se kupijo v trgovini. Ta organska gnojila iz trgovine pa so pogosto nosilci za razne bolezni. Kompost, ki smo mu dodali preparate prinaša kvaliteto, ki izboljšuje odpornost rastlin.

Kar se cvetenja in cvetov tiče se moramo vprašati ali nebi bilo dobro, da imamo tudi mi čebelo. Čebela ni pomembna samo zaradi tega, ker človeku daje med, in tudi druge stvari. Ali zaradi tega, ker pozitivno vpliva na opraševanje, temveč je pomembna vloga čebele tudi v tem, ker oživlja in krepi vso naravo. V času cvetenja bi morali imeti vedno čebele na kmetiji. Celo leto bi bilo idealno, če pa nekdo ne more biti čebelar, bi bilo potrebo, da je čebela prisotna vsaj v času cvetenja. Čebela je nosilec svetlobe in toplote. In svetloba in toplota preprečujeta nastop glivičnih bolezni. Najenostavnejše je seveda škropiti baker, toda tako dolgo dokler poznamo druge možnosti je bolje, da uporabimo te druge možnosti.

To je kar se tiče biološko-dinamičnega dela. Če pa nekdo hoče delati biološko organično, potem bi lahko takoj rekli, tega nima prav, da se pri moniliji v času škropljenja škropi baker. Toda mi poskušamo iti korak naprej.

Kar se tiče glivičnih bolezni bi rekel še sledeče. V današnjem času govorimo o tem, da so glivične bolezni postale pravi problem zaradi tega, ker so prodajali sorte, ki so na glive občutljive. Ne vem kako je pri vas v Sloveniji, toda v Italiji so sorte, ki jih v trgovini kupite, praviloma so to sorte, ki prihajajo iz Amerike in vse te sorte so zelo občutljive za glivice.

Zanimiva je študija starih evropskih sort. Spredaj imate procent napada škrlupa v prvem in drugem letu. Vidimo, da imajo mnoge od teh starih sort brez vsakega škropljenja komaj kakšen napad škrlupa. Ena sorta ima sicer 20%, druge pa 0,00%, 1,500%. Ta sorta 42 je zelo občutljiva na škrlup. Potem spet 0,8% in tako naprej. Vidimo torej, da smo se z izbiro teh sort sami zasužnjili. S takimi starimi sortami bi verjetno s škropljenjem čaja iz njivske preslice shajali. Mogoče bi morali kdaj škropiti z žvepleno apneno brozgo pa bilo že dovolj.

Seveda moramo biti pozorni na to, kje je pravzaprav skrita kvaliteta, saj kvaliteta ni v lepoti. Kvaliteta je v tem, ali je neka sorta odporna in v tem, ali lahko nek plod po naravi dobro skladiščimo. Mnoge od teh sort lahko tudi pozimi skladiščimo v normalni kleti in ne potrebujemo nobenih hladilnih naprav. S tem bi rad rekle, da se moramo odločati za prave sorte. In stare sorte moramo ohraniti. Moramo jih razmnoževati. Brez nadaljnjega pa lahko iz teh starih sort ustvarjamo nove sorte tako, da sami sejemo peške. In na ta način omogočimo, da nastanejo jablane, ki so prilagojene današnjemu času.

Kaj pa višina debla? Zdaj ko govorimo o glivicah imamo večinoma nizke nasade in gredo vse bolezni gor.

Tudi višina debla igra vlogo pri napadu glivic. Teoretično je slabo rastoča podlaga bolj občutljiva za glivice. Teh razlik pa ne vidimo na prvi pogled zaradi tega, ker so današnje sorte na splošno ekstremno občutljive za glivične bolezni, tako da razlika v podlagi ni več tako očitna.

Zlati deliše je zelo občutljiv.

Mi imamo občutljive sorte. In tudi mi se sprašujemo, katera sorta je idealna. Toda mi živimo v regiji, kjer se na splošno dela več z monokulturami in realnost je, da v današnjem času trg take sorte zahteva. In s starimi sortami je težko, kljub temu, da interno diskutiramo, da bi tudi s starimi sortami začeli delati. Sorte pa, ki so odporne proti škrlupu prihajajo tudi iz konvencionalnega žlahtnenja, toda malo od teh je takih, da jih lahko prodamo, torej da imajo dober okus. Te sorte, mogoče imamo dve sorti, ki bi utegnile biti zanimive. Ena sorta je topaz, je pa zelo občutljiva za glivice in se slabo skladišči. Druga sorta pa je odporna na škodljivce, toda zelo občutljiva na pepelasto plesen. To je …. Ima dober okus in se dobro skladišči.

Rdeča palež, ožig.

Kdaj v letu se to zgodi?

Poleti.

Hruškam manjka železna fluroza. Analizirati morate tla. Železna fluroza je obvladljiv problem.

Ne glede na to, če je to viroza ali napad glivic, je to posledica stanja v tleh. Problema sicer ne poznam zelo točno toda, listi zgubijo svojo zeleno barvo, postanejo rjavi, se posušijo in odpadejo na tla. Ta fenomen ima lahko opraviti z gnojenjem, na kakšen način gnojite, lahko je v zvezi z načinom obdelave tal. Obdelava tal spodbuja rast. Vi pravite, da je lahko viroza razlog tega problema. Koliko listov pa odpade? V procentih.

Celo drevo se osuši in listje ostane gor.

Nekaj hipotez. Kakšna je podlaga?

Šibka podlaga, cepljeno.

Zaradi tega, ker je hruška cepljena na kutino to privede do težav. To je znano. Težave nastopijo v rasti, pa tudi v listju. Glede na to, kako je opravljeno cepljenje, lahko nastopi en problem. Malo bi bilo treba biti pozoren na to, kako je v okolici. Če nebi vi mogoče našli semenjakov in ali ima potem drevo, ki je cepljeno na semenjak tudi ta problem. Verjetno je razlog slaba podlaga. Jaz bi vam svetoval, da sami posejete in potem na semenjak cepite, namesto da jemljete te slabotne podlage. Za semenjake morda nekdo reče, da je treba počakati. Lahko je drugače. Lahko vzamem semenjake drevesa, jih v eno vrsto posadim v razmaku enega metra, pustim tri ali štiri leta, da so zrasli do določenega volumna in potem jih presadim. Po presajanju bodo mogoče malo slabotnejše, čez tri, štiri leta pa vseeno rodijo. Če cepimo hruško na hruško oziroma bolj hruško na semenjak, je vsekakor nekaj boljšega, kot če cepimo hruško na kutino.

Jablan ne cepimo na kutino. Pozneje se bomo s tem še ukvarjali.

Žvepleno apnena brozga učinkuje tudi proti glivicam, če jo škropimo pozimi. Tu imam primer in sicer žvepleno apnena brozga škropljena pozimi uniči glivice, ki jih sicer poleti najdemo na plodovih. In z enim zimskim škropljenjem smo reducirali infekcijo s temi glivicami s 40% na 12%. Rekli smo, da škropljenje žvepleno apnene brozge v cvet razredči plodove. Pri tem je treba paziti, če škropimo pri cvetenju, trikrat z 2% žvepleno apneno brozgo, potem je razredčitev 60%. 62% cvetja je odpadlo. Če pa enkrat škropite je med 30%– 40% razredčenja. Zanimivo pri tej brozgi je, da je to nekaj zelo enostavnega. Vsak jo lahko sam naredi.

Tukaj je recept. Negašeno apno. Apno pogasimo s 25 litri vode. Dodamo žveplo, neprestano mešamo, dodamo ostalo vodo. Vre naj dokler ni reakcija gotova. Glede na čistost žvepla, kalcija ali apna lahko reakcija traja od trideset do šestdeset minut. Neprestano mešamo. Proces izdelave, če nadaljujemo z mešanjem in segrevanjem tudi ko je reakcija že gotova, se snov spet spremeni in postane zelenkasta. Če vidimo, da začenja spreminjati barvo v zeleno, takoj prenehamo segrevat, saj potem manj učinkuje. V stiski lahko uporabite tu gašeno apno pri čemer mora biti količina apna za tretjino večja. Trinajst kilogramov namesto deset. Naša žvepleno apnena brozga je mogoče malo manj koncentrirana kot brozga, ki jo kupite v trgovini, ki je industrijsko narejena in mogoče zaradi tega doziranje maksimalno do ene tretjine povišate.

Ali s tem lahko takoj škropimo?

Seveda, takoj ko se shladi lahko uporabimo.

Koliko časa je brozga uporabna?

Takoj ko je shlajeno lahko uporabite, ostanek pa shranite v steklenice in jih zaprite, ker če ostanejo steklenice odprte bo žveplo počasi izhlapelo. Če so steklenice dobro zaprte se taka brozga dve do tri leta lahko uporablja. Pozimi jo lahko tudi zunaj skladiščite, ker do –20°C ne zmrzne. Primerne so tudi posode iz plastike.

Ali se brozga kuha v kakršnikoli posodi?

Mora biti železna.

Glede glivičnih bolezni še ena stvar. Tudi način gnojenja vpliva na to v kakšni meri so rastline občutljive oziroma dovzetne za napad glivic. Če gnojimo s svežim gnojem, ne kompostiranim gnojem je rastlina občutljivejša za glivice. Če uporabimo organska gnojila iz trgovine, ki ponavadi niso kompostirana imamo težave. S tem bomo celo spodbujali določene glivične težave. Najboljša stvar je kompost, ki ste mu dodali biološko-dinamične preparate. Z biološko- dinamičnimi kompostnimi preparati dodamo tudi enega, ki je narejen iz hrastovega lubja, ki ima specifično delovanje proti glivicam. V idealnem primeru gnojite s prepariranim kompostom, ki je stal in zorel eno leto. Karkoli drugega uporabite za gnojenje je slabša varianta, ki jo v času preusmeritve morda sprejmete. Tudi z uporabo preparatov lahko reducirate napad glivic.

Mi imamo pri sadjarstvu težave tudi z insekti. Imamo na primer težave z ušmi. Pri tem nam dela posebne težave mokasta listna uš zaradi tega, ker je posebej nevarna, jabolka ostanejo majhna in menim da, je proti tej uši prava stvar, da posebej pazimo na način gnojenja. Pravilno gnojenje omeji težave z ušmi, v največ primerih. V času preusmeritve pogosto opažamo, da se pojavi izjemno veliko uši, tudi 60%- 70% dreves je napadenih. V drugem letu preusmeritve pa se to bistveno reducira, mogoče že na 30%. V tretjem letu pa pade samo na 3%. V četrtem letu je padel napad uši pod 1%.

To je v zvezi z gnojenjem in gnojenje lahko vpliva na ta problem. Če pa imate probleme, potem lahko nekaj naredimo proti tem ušem. V tem primeru smo ponovno uporabili žvepleno apneno brozgo, in sicer zimsko škropljenje. Žvepleno apnena brozga je modre barve, kontrola, neškropljeno drevje je bilo napadeno 22%, škropljenje z žvepleno apneno brozgo pa je to reduciralo na samo 8%. Dve tretjini manj je bilo napadenih dreves.

Najboljše delovanje je doseženo z nimovim oljem. Ali poznate nimovo olje? Nimovo olje je olje, ki ga pridobivajo iz tropske rastline. Nimovo drevo je tropska rastlina, od davnih časov v Indiji znana kot insekticid in  v Indiji so s tem vedno trgovali in uporabljali. Svoje čase so delali v Indiji tako iz semen kot iz listov neke vrste gnojevko in to gnojevko potem škropili v primeru napada uši po drevju ali po zelenjavi. V Indiji imenujejo to drevo “svobodno drevo”. Bilo je namreč tako, da so krave, ki so bile poleti zunaj so najraje počivale pod takim drevjem, ker tam ni bilo nobenih insektov.

Nimovo olje smo preizkusili tudi v nasadih jabolk in odlično deluje. Poglejte ta primer. Kontrola na desni strani, napad uši. Po tem poskusu je bilo dvesto jablan napadenih in tam, kjer so škropili, sta bili napadeni samo dve jablani. Tako sredstvo je lahko v veliko pomoč v času preusmerjanja, ne more pa postati nekaj običajnega, saj je potrebno prevzeti druge načine, da do napadov uši ne pride. To je mogoče predvsem z gnojenjem in z vso organizacijo dela na kmetiji nasploh.

V sadjarstvu imamo probleme z tudi z voluharjem. Da se je voluhar tako razmnožil je tudi posledica monokultur. Mnoge koristne živali, ki so sovražnice voluharja so iz pokrajine zginile, tako roparice kot podlasice in voluhar se je neverjetno razmnožil. Zanimivo je, da v nujnem primeru lahko tudi proti voluharju nekaj naredimo z neko rastlino. To je rastlina, ki se imenuje morska čebula. Raste ob robu morja in ekstrat iz te rastline zelo dobro učinkuje proti vsem vrstam miši.

Naredili so poskus in to dobro učinkovanje je ta poskus v polni meri potrdil. Na začetku je bil napad takšen. Zelena, rdeča, modra, to so tri kmetije. Preden so uporabili ta izvleček čebule in po prvi uporabi tega sredstva se je napad močno reduciral. Iz 48% na 22%, po drugi uporabi pa še enkrat na celo 15% do 6%. Z uporabo tega ekstrata se je napad bistveno zmanjšal. To pa so seveda lahko smo mere v stiski.

Zakaj postaja problem miši in voluharjev tako nevaren? Ker delamo s slabotnimi podlagami, kjer so korenine tako široke in globoke in so že trije voluharji v stanu, da vse to požro. Če pa imamo drevje, kot je ta hruška zunaj, tudi če so malo manjše, imajo mnogo močnejše korenine, predvsem srčno korenino, tako da miši in voluharji ne morejo narediti veliko škode. Nekaj že, ne pa veliko. Zelo dobro je, če kmet ko je na travniku vzame seboj psa in pogosto so psi proti voluharjem odlični pomočniki. Kadar obrezujete sadje ali delate druga dela v sadovnjaku vzemite psa s seboj. Ali pa mačka je pogosto zelo uspešen pomočnik. Seveda je dobro, da je tudi toliko lačna, da si bo poiskala hrano.

Tukaj je še en poskus, kako nam je lahko v pomoč uporaba štrigal. Ko bom pokazal diapozitive, boste to videli. Na tej kmetiji so imeli močen napad krvavih uši. To so uši, ki delajo kot neke vrste vato. Tam smo obesili veliko loncev s štigalami in praktično smo en mesec po tem, ko smo lončke obesili ni bilo več težav z ušmi. Pokazal vam bom slike.

Drugi tipičen problem v sadovnjakih je jabolčni zavijač. To je zelo tipično. Ta problem lahko rešimo z uporabo virusa granuloze. To je virus, ki že v naravi to ličinko napade. V laboratorijih danes ta virus razmnožujejo tako, da ga lahko škropimo. Deluje odlično. Mi lahko vzamemo tudi neko tropsko rastlino, Riandia specioza se imenuje, in je neke vrste žaganje. Naredimo škropivo, škropimo na drevesa in zelo dobro učinkuje proti jabolčnemu in breskovemu zavijaču. Poizkusi, ki smo jih opravili so pokazali, da je učinek izjemen. Sredstvo pa pri nas še ni registrirano in se na splošno ne uporablja.

Tretja možnost, ki se uporablja v biološkem in biološko-dinamičnem sadjarstvu je metoda feromonske vabe. To je metoda, ki se uporablja pri biološkem sadjarstvu, dovoljena je tudi pri biološko-dinamičnem, jaz sem mnenja, pa tudi nekaj mojih kolegov deli to mnenje z menoj, da to pravzaprav ni niti biološka niti biološko- dinamična mera. In sicer zaradi tega, ker so to hormoni, ki so proizvedeni na kemično sintetičen način in jih v velikih količinah potem škropijo v zrak in zraku škodijo. In tako, kot mi zavračamo tudi druga sredstva, ki so kemično sintetično proizvedena, ki so čisto mrtva, bi morali tudi kemično sintetične hormone zavrniti.

Zanimivo je, da opažamo, da vse sorte niso enako občutljive, kar pomeni, nekatere sorte so bolj občutljive proti jabolčnemu zavijaču. Zanimivo bi bilo raziskati, zakaj je temu tako. Tudi druge insekte imamo kot na primer zavijač na luščini in bacil thuringiensis lahko v tem primeru dobro pomaga. Opozoril pa bi še enkrat, da je veliko problemov s temi insekti enostavno povezanih z gnojenjem. Take ličinke se pojavljajo, če je preveč in narobe gnojeno. Če je rastlina premočno rasla se ponavadi pojavijo problemi z insekti. Kakšno vprašanje v zvezi s tem?

Kako izgledajo ti črvički?  Gre samo en črv noter ali več?

Eden.

Bacilus thuringiensis bi v tem primeru pomagal. V principu se mnogi problemi ličink lahko reducirajo z gnojenjem. V zemlji ima rastlina korenine, nad zemljo pa ima liste steblo, cvet in tvori plod. To so štirje glavni organi rastline. In en insekt s podobnim razvojem zleže jajčece. Iz tega se oblikuje ličinka, potem se zabubi in iz bube nastane metulj. Ličinka potrebuje za svoj razvoj list kot hrano. Če naredimo napako pri gnojenju, da smo gnojili ob napačnem času ali z napačnim gnojilom, no uporabili smo neprimerno organsko gnojilo ali kompost, ki ni bil idealno razgrajen. S tem smo spodbudili rast listov. Listi so enostavno premočni in to je potem idealno za ličinke. Ali pa če je vreme tako, da je enostavno premokro in spodbuja rast listov. S tem ustvarimo dobre pogoje za prekomerno rast listov in ličinke. Zaradi tega sem rekel, da z gnojenjem lahko te probleme v zvezi z ličinkami reduciramo.

V borbi proti ličinkam nam lahko pomagajo ptice. En par siničk lahko na dan poje toliko ličink, kolikor je njihova lastna teža. Približno dvesto do tisto ličink na dan lahko sinička poje. Seveda moramo ustvariti dobre pogoje za ptice v našem sadovnjaku, da ptice lahko v sadovnjaku tudi preživijo. Skrbeti moramo za žive meje, za gnezda, valilnice, hrano pozimi.

Zdaj pa uporaba biološko-dinamičnih preparatov. Z biološko- dinamičnimi preparati smo uvedli popolno novost v zgodovini poljedelstva. Pred letom 1924, ko je imel Rudolf Steiner svoj tečaj biološko-dinamičnih preparatov ni bilo, kar pomeni, da gre res za absolutno novost za nego zemlje. Pri teh preparatih je zanimivo, da pri tem sploh ne gre za učinkovanje snovi, temveč gre samo za učinkovanje sil. Količine snovi, ki se za to uporabijo so nikakršne, izjemno majhne so. Za kompostiranje potrebujemo biološko-dinamične preparate. Jih vsi poznate? Poglejte, na primer Iz regrata, kopriv in tako naprej in za tri kubične metre komposta vzamemo samo toliko, kar lahko primemo z dvema prstoma in to potem kompost tako oplemeniti, da je eno leto star kompost štirikrat toliko vreden kot je bil gnoj, ki smo ga preparirali.

Kompostne preparate uporabljamo v izjemno majhnih količinah in pri kompostiranju izjemno dobro učinkujejo. Če damo teh šest preparatov v kompost, se material, ki ga kompostiramo idealno preobrazi. V osmih, devetih mesecih imamo gotov čist humus, brez da ga premetavamo, obračam. Nekateri ga tudi obračajo vendar ne več kot enkrat. Če preparatov nebi uporabili in bi hoteli doseči isti rezultat, bi morali kompost vedno znova obračati in negovati.

Zanimivo je in to govorim iz izkušenj, in te izkušnje se vedno ponavljajo, kako so kmetje prav v času preusmerjanja na biološki način neverjetno fascinirani, ko vidijo kako preparati delujejo v kompostu. Ko se material naloži naložijo na kompostni kup, takrat seveda kmet, ki se je spustil v preusmerjanje z veseljem sodeluje. Prisoten je tudi, ko se ta njegov prvi kompost preparira, toda dvomi so pri njem še vedno prisotni, ko pa se ponovno srečamo čez eno leto že na prvi pogled vidim, da je zelo zadovoljen. Prepričal ga je kompost, ki je odlično uspel.

Da pa delovanje teh preparatov lahko zaznamo ni treba čakati devet mesecev. Že en mesec je dovolj, da vidimo, da učinkujejo. Potem, ko smo preparate dodali, bomo že čez en mesec opazili, da ta gnoj, ki smo ga zložili skupaj, sploh ne smrdi več, temveč kljub temu, da gnoj še ni razpadel začne res dišati kot humozna zemlja. Ravno predvčerajšnjim sem bil s skupino kmetov, ki so spet enkrat ugotovili kako krasno to je.

Kompost s preparati je temelj gnojenja. Rudolf Steiner je rekel, da je tako pripravljen kompost baza za zdravo rast rastlin in nam na ta način omogoča, da se odrečemo kemično sintetičnim sredstvom. Preizkusite in videli boste. Razen kompostnih preparatov je Rudolf Steiner svetoval tudi uporabo dveh drugih preparatov in sicer, Gnoj iz roga in Kremena iz roga. Ta dva preparata škropimo in sicer potem, ko majhne količine eno uro dolgo mešamo v vodi. Oba preparata delujeta tako, da krepita rastlino. To, kar sem rekel prej, da bolezen nastane, če se življenjske sile zmanjšujejo, potem lahko sedaj rečem, da uporaba preparatov deluje ravno proti temu. Sile življenja se s tem krepijo in materijo lahko te sile bolje uporabijo in oblikujejo. Na ta način delajo preparati.

To je zanimiva novost v zgodovini poljedelstva. Mislim, da je bila izjemno potrebna novost. Prav na začetku prejšnjega stoletja je prišlo v razvoj veliko novosti. Industrializacija poljedelstva je ena od njih, industrija na splošno, razvoj avtomobila, razvoj aviona, pa tudi tako imenovan elektro smog in radioaktivnost, ki se danes razširila že povsod. Vse to so moči, energije in snovi, ki zemljo in okolje obremenjujejo. Mi lahko nekaj naredimo proti temu. Nekaj lahko naredimo že s tem, da rečemo, teh stvari ne bomo uporabljali.

To je pot po kateri gre biološko kmetijstvo. Tudi to je zelo zanimivo in pomemben korak, toda jaz menim, da ta korak ni dovolj, saj s tem nismo naredili še nič da popravimo škodo. Lahko naredimo pogoje kot so bili pred sto leti. Tudi to je pomembno. Tega ne želim razvrednotit, toda vprašanje je, ali je to danes dovolj? Jaz menim, da ni dovolj. Mi moramo danes naravi pomagati in jo podpirati. To lahko najbolje naredimo s tem, da res oblikujemo individualnost, organizem neke kmetije s tem, da upoštevamo zemeljsko kozmične ritme pri našem delu in seveda da uporabljamo biološko-dinamične preparate.

Pri teh prizadevanjih nam vsem želim dober napredek in s to željo današnje srečanje zaključujem. Vesel sem, da sem smel biti z vami.