Kako delujejo žita na človeka
(nadaljevanje)
Vprašanja, kako deluje prehranjevanje z žiti na človeka, bomo obravnavali v skladu s tridelnostjo človeškega organizma. Pri tem je potrebno razlikovati:
Področje živčevja in čutil, ki ga najdemo predvsem v glavi
Sistem presnove, ki mu služijo trebušni organi
Srce in pljuča, ki med obema polarnima področjema skrbita za izravnavo
Kar navajamo kot temeljno, si bomo pri obravnavanju posameznih žit ogledali poglobljeno. Skušali bomo pokazati, kako vsako od sedmih vrst postavlja posebne akcente, ki tisto, kar je splošnega, presegajo.
Področje živčevja in čutil
Kot smo že rekli, se v žitnem zrnu izražajo predvsem sile korenin, ki pri rastlinski i rasti odločajo o vsem, kar ima opraviti z minerali.
Pri tem, ko človek oblikuje misli, beljakovina živčne celice razpada. Živčno tkivo je prežeto s solmi, ne v obliki grobe snovi, temveč v obliki zelo fine razredčitve. Oblikovanje misli je mogoče zaradi takšnih procesov mineralizacije v sferi organskega. Odgovarjajo temu kar dela v rastlini korenina; videli smo, kako se številne lasnice korenin žita posebno intenzivno soočajo z mineralnim elementom zemlje. Z žitno prehrano zato strezne procese v človeških možganih lahko podpiramo. V prvi liniji gre pri tem za delovanje kremena.
Pri dolgoletnem študiju žitne prehrane, se je to v praksi vedno znova pokazalo. Poskusne osebe so prejemale tri obroke hrane iz polnih žitnih zrn na dan. Ves dan, tja do večera so se počutili izrazito budni, razmišljanje jim je lahko padalo. Ta najbolj očiten simptom je bil prisoten že po nekaj dneh take prehrane.
Te izjave smo objektivirali z modernimi postopki testiranja, s testom po Pauliju in Meiliju. Če so preizkusne osebe po tej prehrani za nekaj časa, ponavadi za tri tedne, uživale konvencionalno hrano z mesom in krompirjem, po obroku povečanja sposobnosti koncentracije ni bilo več mogoče zaznati.
Za prehrano je med čutili za prehrano posebno pomemben okus. Tudi ta se, kot so pokazali naši poskusi, z žitno prehrano izostri. Pri tem igrajo procesi kremena temeljno vlogo. Pri Rudolfu Steinerju bi našli s tem v zvezi tale stavek: «Če v nas ne bi imeli kremenastih sokov, bi lahko jedli nič koliko sladkorja, pa v ustih ne bi imeli sladkega okusa. Tega omogoča kremen, ki ga imamo v sebi, toda ne zaradi svoje snovi, temveč zato, da je v njem volja, da bi postal šesterokoten kristal. To deluje. To je pomembno. Človek potrebuje to silo oblikovanja šesterokotnikov.«
S tem smo pri temi srečevanja duha in materije. Kremen ima tendenco, da tvori šesterokotne kristale. Protisila, ki jo mora zagotoviti človeški JAZ, da tako zgostitev snovi v telesu prepreči, se prebudi v delovanje čutil na nivoju fizičnega telesa.
Razen znanih čutil za zaznavanje sveta zunaj, prežemajo ves človeški organizem še drugačna čutila. Delovanje organov je v medsebojni odvisnosti. Organi zaznavajo drug drugega. To zaznavanje pa je pod pragom naše zavesti. Če je delovanje kremenove kisline pravilno porazdeljeno, so funkcije organov v harmoničnem sozvočju. Lahko govorimo o »organizmu kremenove kisline«, ki je v celotni organizem nekako vgrajen.
Zavest ne sme čutiti delovanja organov. Zato ima kremenova kislina nalogo, da procesom prehrane in rasti v sferah čiste vitalnosti postavi mejo. Kot tvori kremenova kislina s kožo mejo navzven, tvori mejo tudi navznoter. Med notranjim in zunanjim mejnim področjem se razvija fizični temelj zavesti.
Vegetativni živčni sistem služi tako nalogi, da moč delovanja organov ne prodira v sfero, v kateri se razvija zavest. Lahko smatramo, da se pri tako imenovani vegetativni distoniji meja, ki jo ta sistem s pomočjo kremenovega organizma postavi, prebija in človek o delovanju svojih organov zaznava preveč, oziroma, da prihaja zaradi vplivov, ki se prelivajo iz duševnosti do motenja organov.
Kremenove procese je treba spodbujati s prebavo. Pri tem gre manj za dovajanje kremenove kisline kot substance, temveč za hrano, s katero se človeku posreduje dovolj kremenovih procesov v ustreznih rastlinah.
Prehrana modernega človeka vsebuje premalo kremenove kisline, vsebnost v žitih, ki so gnojena z umetnimi gnojili je močno zmanjšana in opaziti je, da je količina kremenove kisline indikator intenzivnosti procesov v rastlini.
Kremen je v telesu neke vrste nosilec sil oblikovanja. Kot snov ga najdemo v majhnih količinah v krvi, kjer oblika še ni dokončna, je še v nekem statusu nascendi. Področje delovanja kremena je že široko, tja do področij, kjer se živo spremeni v mrtvo in dobi trdno začrtane konture: kremen najdemo v obliki kremenove kisline v koži, v laseh, v kosteh in zobeh kot tudi v veznih tkivih, tudi sklepov in diskih hrbtenice. Tu se sila oblikovanja organizma tako navzven kot navznoter konča.
Da bi razumeli nalogo kremenove kisline, moramo našo običajno predstavo mehanične nosilne funkcije razširiti. Kremenova kislina je lahko nosilec sil oblikovanja le zato, ker ne nastopa takoj in za vedno kot substanca, ki je nastala, temveč zato, ker je v stalnem procesu nastajanja in razblinjanja, sprejemanja in izločanja. Iz glave deluje neprestana tendenca tvorbe šesterokotnih kristalov; JAZ se temu postavlja nasproti in to tendenco v statusu nascendi spet uniči. Tako do nastajanja kremenove strukture ne prihaja. V tem dinamičnem dogajanju nastajajo za JAZ možnosti, poseganja v področje fizičnega s svojimi silami oblikovanja,. JAZ vodi sile oblikovanja; JAZ določa človeško postavo.
Tako kot človek v sebi oživlja in usmerja toploto, tako nosi v sebi kot del svojega eteričnega bitja element svetlobe. Ta je sicer sorodna svetlobno eteričnim kvalitetam zunanjega sveta, tvori pa, s tem, da se spreminja v duševnost, nekaj novega, v določenem odnosu nasprotujočega temu, saj se orientirana po splošno človeškem. V odnosu do zunanjega svetlobnega etra, s katerim je preko čutil, hrane in kože v trajni komunikaciji, mora uveljavljati to, kar je njej lastno, to pa pomeni, da se mora zunanja svetloba pred sprejemanjem v notranjost človeka preobraziti. Procesi kremena igrajo pri tem vlogo posrednika.
S tem smo pri temeljnem motivu človeške eksistence: notranja gradnja substanc je samostojna reakcija na spodbudo, ki prihaja od zunaj. Je več kot preobrazba zunanjega v notranje: je novo stvarjenje iz sil človeškega JAZa. – Herbert Sieweke je zapisal v zvezi s tem: «Kot človek v sebi vzdržuje proces nastajanja substanc, ga spodbuja in sproža s sprejemanjem hrane, tako razvija v sebi proces tvorbe svetlobe, ki ga aktivira z aktivnim sprejemanjem zunanjega sveta svetlobe.«
Svetlobna presnova služi tvorbi organov. Kot so rastline stkane iz sončne svetlobe, so tudi človeški organi oblikovani na svojstven način iz svetlobnega etra. Herbert Sieweke formulira to v navedeni knjigi:« Slike oblik organov ustvarjajo sile svetlobnega etra.« Primer za to je rahitis, pri katerem zaradi pomanjkanja svetlobe kosti, torej organi, ki so se najmočneje razvili v obliko, postanejo mehki in obliko izgubijo. Procesi oblikovanja postave enako kot s kremenom vezano delovanje svetlobe, izhajajo iz glave. O oblikovanju živčnega sistema iz sil svetlobe, bomo govorili v poglavju o pšenici.
Smatramo torej, da je izhodišče oblikovanja misli fina mineralizacija. Kaj pa procesi, ki delovanje življenja vzdržujejo? Pri tem gre za procese izgorevanja ali rečeno drugače za »predihavanje« ogljikovih hidratov, sladkorja. Presnova v možganih je pretvorba sladkorja.
Možgani so odvisni od stalne preskrbe s sladkorjem iz krvi; skrajno občutljivo reagirajo na pomanjkanje preskrbe s sladkorjem. Če je v krvi premalo sladkorja, kot na primer pri previsokih dozah inzulina, nas prestrašijo težki izpadi možganskih funkcij z nezavestjo. Pa tudi že majhno znižanje sladkorja v krvi zmanjša sposobnost koncentracije. To smo opazovali na primer po konvencionalnem zajtrku z belim kruhom in rafiniranim sladkorjem. Kratkemu porastu sladkorja v krvi sledi reaktivna faza nizkega nivoja sladkorja v krvi. V primerjavi s tem ostane po zajtrku s polnovrednimi žiti nivo sladkorja dolgo nad normalo.
Sladkor opravi svojo funkcijo v možganih le, če so prisotne tudi snovi, ki jih strnemo v pojem vitamin B kompleks ali Thiamin. Zelo zanimivo je, da se te substance najdejo v ravno pravšnji dozi v obrobnih slojih žitnih zrn. Tam so tudi potrebne v času, ko zrno vzkali, ko se škrob preobraža v sladkor in skupaj z beljakovinami, minerali in maščobami služi izgradnji kali. Enake procese lahko opažamo v možganih. Kar v rastlini omogoča oblikovanje mlade kali, ustvari pri človeku substančno osnovo oblikovanja misli. Zaskrbljujoče je, če vemo, da najdemo pri 70% šoloobveznih otrok ,pomanjkanje vitamina B1 (tako statistika v Nemčiji). Razloga ni težko najti: le 5% žita pojemo v obliki polnega zrna, vse ostalo zaužijemo kot rafinirano belo moko. Ni se treba čuditi, da je toliko otrok nemirnih in imajo težave s koncentracijo.
V mišicah daje sladkor energijo za gibanje. Toda tudi tu lahko izpolni svojo nalogo samo, če ga spremlja thiamin. Beri-beri bolezen, ki se je pojavila po uživanju poliranega riža, je privedla v deželah, kjer je riž glavna hrana, do smrtnih primerov zaradi paralize mišic trebušne prepone. Lahki znaki pomanjkanja, kot jih ugotavljajo pri nas, se kažejo kot slabost in pomanjkanje volje.
Škrob pa se v rastlini ne uporablja le za preobrazbo v sladkor, temveč se lahko zgosti v celulozo, tudi v les in daje rastlini obliko in stabilnost. Skupaj s kremenom kot medijem, s katerim sile, ki oblikujejo postavo delujejo v snovi, jo plasticirajo in oblikujejo. Tudi v človeku opravljajo ogljikovi hidrati nalogo oblikovanja postave s tem, da se zgostijo v vezna tkiva. Moč plasticiranja izhaja iz glave, spodbuja pa jo pretvorba ogljikovih hidratov. Po navedbah Dr. Rudolfa Steinerja spodbujajo ogljikovi hidrati funkcijo določenih predelov možganov, iz katerih izhajajo sile oblikovanja za ves organizem. »Če ogljikovih hidratov ne bi jedli, bi prišlo do deformacij telesa… In če je človek organiziran tako, da ogljikovih hidratov ne privede v možgane, shira, počasi pade vase, se pogrezne vase, oslabi, svoje postave ne zmore več vzravnati.«
S tem v zvezi Rudolf Steiner omenja posebej ogljikove hidrate žit. Iz takega razmišljanja lahko razumemo poglede moderne medicine. Znano je, da iz možganov preko živčevja, tečejo oblikujoči in hranilni impulzi v vse dele organizma. Govori se o tropični nalogi živčevja. Pri poškodbah živčevja se razvije slika troponevrotske motnje, pri kateri se razvijejo spremembe oblike in atrofije. Pri motnjah določenih centrov kot hipofize, pride do spremembe fizičnega telesa. Teh bolezni pa se ne povezuje s pretvorbo ogljikovih hidratov v možganih. Če pa igra pomembno vlogo v presnovi živčevja, kot to moderni možganski fiziologi menijo, je pri teh procesih na vsak način bistveno soudeležen.
Svoje impulze dobi iz možganov tudi tisto delovanje ogljikovih hidratov, ki se izraža v moči gibanja mišic in organov, omenjenih pri opisu sladkornih procesov v krvi. Pomembnoje, da nikoli gledamo ločeno le procesa ene substance. Zato naj še enkrat omenimo, kar smo povedali o kremenu.
Sistem pretvorbe
Pretvorba pomeni najprej preobrazbo, pred tem pa razkroj hranilnih substanc, pri čemer uporablja telo toploto in sokove. V vseh organskih dogajanjih pa se obenem uresničuje tudi duhovno-duševni element. Vsako izločanje žlez je naravnano tako, kot to človeku ustreza, in ga sploh ne moremo razumeti brez principa stalnega utelešanja JAZa. Katera sila duše je, ki deluje v presnovi in vodi do razblinjanja in segrevanja? Pri opazovanju fizioloških dogajanj v možganih, kjer življenjski procesi ohromijo, nastaja nekaj mineralnega, soli podobnega – v tem najdemo fizično osnovo za oblikovanje misli. Toplota, sila, ki snov – za kar pri pritvorbi gre – razkraja, je povezana z voljo. Ta ni primarno angažirana s snovjo v procesih soli, kot v sistemu živčevja; volja se oblikuje v telesu z razkrajanjem trdnosti substanc. Če govorimo o volji, ne mislimo na zavestno vodenje in usmerjanje volje, temveč njeno uresničitev, ki sega globoko pod nivo zavesti.
To je v zvezi z naukom o človeku precizno formuliral Rudolf Steiner v svoji knjigi »O skrivnostih duše« . Za njim je mnogo njegovih učencev v sebi oživilo te duhovne vsebine in jih intuitivno zaznalo kot višjo resničnost. Ali dosegajo na ta način samo vrednost neke hipoteze ali lahko dobijo pomen za življenjsko prakso in se v njej potrjujejo? Odgovori na to vprašanje se vedno znova porajajo pri točnem opazovanju.
Tako kot sodi k raziskovanju funkcij živčevja in možganov razmišljanje in delovanje čutil, se mora pri prikazu tega, kar se dogaja v presnovi, upoštevati vedno tudi duhovno-duševna resničnost volje.
V presnovi vlada gibanje: ugriz ali žvečenje, peristaltika želodca in črevesja, delovanje prebavnih žlez, pretakanje prebavnih tekočin, pretvorbe v jetrih – neprestana razgradnja in izgradnja. V glavi je čisto drugače: tu vlada mir; misli oblikujejo zaključene, pregledne tvorbe. V volji vse sili naprej, je vse v stalnem teku.
Ali se organizem lahko v zadostni meri aktivira, je bistveno odvisno od prehrane. Žito v veliki meri izpolnjuje pogoje za to. Že pri žvečenju je potrebna moč. Grižljaj polnozrnatega kruha ali nabrekla, namočena cela zrna zahtevajo od človeka intenzivno uporabo zob. Za gibanje črevesja skrbijo t.im. balastne snovi žit. Svoje čase so gledali na obrobne sloje žita kot na obremenjujoče, nepotrebne snovi. Sedaj so prepoznali, da so v obrobnih slojih žit življenjsko pomembne snovi kot minerali, elementi v sledeh in vitamini. Za naše opazovanje gibanja v črevesju je pomembno, da vsebujejo obrobni sloji žita tako imenovano hemicelulozo, ki v črevesju voluminozno naraste, sten črevesja pa ne draži in spodbuja peristaltiko le s pritiskom polnosti.
Kako pa izgleda z element gibanja v notranjosti, v resnični presnovi? Spodbuja ga neke vrste izgorevanje ogljikovih hidratov. Beljakovine so namenjene izgradnji organov, maščobe oblikovanju toplote, ogljikovi hidrati skrbijo za delovanje presnove.
S katerimi živili pa zaužijemo največ ogljikovih hidratov? S krušnimi žiti. Potrebno je seveda, da uporabimo vse zrno, torej tudi obrobne sloje, tako dobimo vse snovi, ki jih potrebujemo. V krompirju npr. pa tudi v drugih živilih potrebne snovi niso prisotne v enaki meri.
Pot razgradnje ogljikovih hidratov vodi preko škrobov do sladkorja, ki teče skozi kri v različne dele organizma. Govorili smo o presnovi sladkorja v možganih in živčnem sistemu.
Na podoben način potrebujejo sladkor mišice. Mišičevje kot organ gibanja s svojo funkcijo odločilno določa moč, s katero se človek spoprijema z nalogami svojega življenja. Tu pa ni odločilna samo slabost ali moč telesa, tudi duševnost je pri tem soudeležena: moč volje posega v telesne procese. Tu se dogaja psihosomatika. Volja posega v izgorevanje sladkorja, v toploto, v razblinjanje, se uresničuje v funkcijah telesa.
Oglejmo si prehranjevanje z žiti še enkrat. Kot že poudarjeno: ogljikovi hidrati žit točno ustrezajo človeku in njegovim potrebam in so tako bogato obdani z vitalnimi snovmi, da prehranjevanje z žiti krepko spodbuja delovanje mišic. S tem so pripravljena tla, na katerih se v telesu močna volja lahko razvije.
V volji se povezuje JAZ človeka – globoko pod pragom zavesti – s telesom. Za to so potrebne še druge preobrazbe snovi kot na primer proces železa, ki, s tem, ko ga prenaša kri, deluje tudi kot priprava za dostop JAZa v snovi. Tudi za preskrbo z železom je prehranjevanje z žiti zelo pomembno.
Glavni organ presnove so jetra. Tudi ta razvijajo svojo dejavnost na presnovi ogljikovih hidratov s tem, da iz krvnega sladkorja tvorijo glikogen, ki je tako imenovana živalska beljakovina. Jetra kot v nekakšnem dihanju glikogen neprestano tvorijo in razgrajujejo.
Tudi tu najdemo povezavo z oblikovanjem volje. Motnje delovanja jeter so najpogosteje vezane s pomanjkanjem volje tja do težkih depresij. Žitna prehrana je pri tem zdravilo.
Jetra so razen tega centralni organ toplotne organizacije organizma. Mnoge civilizacijske bolezni kot reuma, skleroza, rak imajo svoj razlog v slabotnem razvijanju toplote. Tudi v teh primerih je prehranjevanje z žiti zelo pomembno.
Sistem srca in pljuč
Med polarnima nasprotjema, sistemom živčevja in čutil in presnovo deluje kot sistem izravnave ritmična funkcija srca, krvotoka in pljuč. Kar stremi navzgor od spodaj, stopljeno in nediferencirano, kar pritiska od zgoraj kot konturirana oblika, ujamejo in povežejo ritmi cirkulacije krvi in dihanja. Ritem posreduje med zunaj in znotraj, zgoraj in spodaj. S tem nastaja lastno, tretje področje v področju prsnega koša.
Ali se v tem sistemu uresničuje duševna kvaliteta, kot smo razmišljanje lahko opredelili k glavi in k presnovi voljo? Tu je v fizičnem telesu zasidrano čutenje. To je več kot poetska floskula, ob tolčenju po prsih da bi zagotovili iskrenost naših čustev. Verjetno ne bi prišli na misel, da se pri taki priložnosti primemo za glavo ali teptamo z nogo, kot je to primer kadar na poseben način poudarimo moč svoje odločitve.
Ritmična sredina organizma je po svoji biti pra zdrava. Iz nje, posebej iz dihanja, izvirajo ozdravljujoče moči. Kar povzroča bolezen, prihaja vedno od enega od obeh drugih področij: ali zaradi neprestanega vpadanja v sfero čutil zaradi preobremenjenosti z dražljaji kot hrup, močna svetloba, kaotično razmišljanje, stresne situacije, premočno oblikovanje z otrdlinami ali pa na drugi strani z napačnim tokom procesov pretvorbe, motnjami v črevesju (smrt tiči v črevesju so trdili stari zdravniki). Sem spadajo tudi kronična vnetja, gnezda infekcij, ki privedejo do bolezni srca.
S preslabo presnovo pogosto tendenc strjevanja, ki sevajo iz glave, ni mogoče ujeti v zadostni meri. Ritmični sistem s svojo funkcijo izravnave je preobremenjen.
Kako deluje prehrana – posebej z žiti – s tem v zvezi? Vsebnost kremena v žitni hrani krepi funkcijo čutil in s tem ublaži zgoraj omenjene vdore iz sveta zunaj. Procesi soli, ki se pri oblikovanju misli odigravajo v možganih se ob živi dinamiki mineralnih substanc žitnih zrn harmonizirajo; s tem se izognemo nevarnosti premočnega strjevanja.
Procesi kremena v žitu spodbujajo na drugi strani sile oblikovanja v organizmu in krepijo s tem srce in pljuča. Rudolf Steiner je opozoril, da se je tuberkuloza pljuč v Evropi lahko razširila šele takrat, ko je krompir izrinil žita.
O obremenitvi »srednjega človeka« od spodaj, s strani trebuha, smo že govorili. Neobvladani procesi pretvorbe v področju želodca in črevesja delujejo na srce in pljuča kot iritacija. To lahko kontroliramo s kontrolo razmerja dihanja in srčnega utripa. To razmerje je glede na konstitucijo človeka približno 1:4, kar pomeni, da na štiri utripe srca enkrat vdihnemo. Ta kvocient utripanja srca in dihanja pa je odvisen od načina prehranjevanja. Poskusi so pokazali, da obrok, ki ne prija, privede kvocient iz ravnotežja, medtem ko zdrava hrana, obdrži kvocient v normi 4:1, ali ga tej normi približa.
S tem v zvezi se je prehrana z žiti posebno izkazala. V smislu naših opazovanj je prehrana z žiti »hrana po meri človeka«. To pomeni: Posebnost človeške kapacitete prebave je v bistvu popolnoma prilagojena vzorcu žitnega zrna.
Žitna prehrana pa ne deluje na srce in pljuča le indirektno preko zgornjega oziroma spodnjega področja organizma, temveč tudi neposredno. S tem v zvezi je potrebno omeniti kot nosilca posebnega delovanja sil substanco, ki jo najdemo v obrobnih slojih zrn: magnezij. Ta element ima – kot to pravi moderna znanost – ključno funkcijo pri prevodu živčnih dražljajev na srčno mišico. Če ga manjka, pride do moten v funkciji srčne mišice, ki se lahko stopnjujejo do srčnega infarkta. V pomanjkanju magnezija v hrani vidimo enega glavnih razlogov te civilizacijske bolezni. Z uživanjem žitne hrane iz polnih zrn, bi se temu dalo pomagati.
Druga substanca, ki je za cirkulacijo krvi in dihanje pomembna, je železo. Vsako krvničko drži tako rekoč železno jedro, železo veže kisik pri dihanju in ga s cirkulacijo krvi nese tja, kjer je v telesu potreben. Eden od zanesljivih virov železa je žitno zrno.
To je v zadnji vojni v Švici v velikem poskusu dokazano. V stiski so predpisali, fino mletje žit, število pitanih živali pa so omejili tako, da so ljudje uživali več žit. Posledica je bila, da se je nivo železa pri večjem delu prebivalstva, posebej pri otrocih, povišal.
V predavanju za delavce 18. julija 1923 v Dornachu, je Rudolf Steiner predstavil rezultat okultnih raziskav, da je namreč človeško srce nastalo iz stisnjenih sil svetlobe in se iz teh sil tudi nenehno obnavlja. Za to potrebuje sile svetlobe, ki so prisotne v hrani.
S tem v zvezi se kaže pomen svetlobne kvalitete naše hrane. Na splošno rastline danes trpijo zaradi akutnega pomanjkanja svetlobe. Zaradi premočnega gnojenja so preveč debele in manjka jim občutljivost za svetlobo.
Biološko-dinamični način gospodarjenja omogoča rastlinam z uporabo preparata kremen iz roga povečano pripravljenost sprejemnja svetlobe.
V človeškem organizmu se substance stalno spreminjajo. Pri izgradnji novih, je pri tem udeleženo delovanje notranje svetlobe v človeku kot aktivnost individualnega organizma svetlobe, ki, kot fizični organizem komunicira z okoljem in ga je potrebno spodbujati s hrano.
Žita so globoko prežeta z delovanjem svetlobe in lahko kot hrana spodbujajo funkcijo svetlobe v človeškem organizmu.
To, le na kratko opisano delovanje žit na tri področja človeškega organizma, bomo pri opisu sedmih vrst žit dopolnili.
Tu bi omenili le še problem, ki je pomemben za prepoznavanje učinkovanja žit v človeku. Zastavimo si vprašanje v kolikšni meri se žito v človeškem organizmu razgradi, sprejme in uporabi. Odgovor bo pri različnih ljudeh različen. Kdor je od otroštva vajen hrane iz polnega žitnega zrna, bo tako hrano bolje izkoristil kot tisti, ki začne uživati polnozrnato hrano pozneje. Pri ustrezni pripravi hrane iz polnih žitnih zrn pa se na tako hrano lahko vsak prilagodi. Določeno vlogo igra pri tem fitin. To je povezava fosforja v žitu, ki s kalcijem, železom in magnezijem tvori težko topljive substance, ki jih črevesje ne more resorbirati. Človeški organizem pridobi s privajanjem na uživanje polnozrnate hrane sposobnost, tvoriti encim, tako imenovano fitazo, ki fitin razkroji in ustvari s tem za resorbcijo ugodne pogoje. Do fitaze prihaja tudi v zrnu samem in jo lahko aktiviramo s primernim načinom peke, daljšo pripravo testa ali tri do štiriurnim namakanjem grobo mlete moke iz polnega zrnja. Iz Udo Renzenbrink Sedem vrst žit
LUNIN KRAJEC PRIPOVEDUJE
Mlada luna zvečer. Visoko in postrani spomladi, nizko in pokončno jeseni.
Vsak mesec se spet lahko zgodi, da nas zvečer preseneti nežen Lunin krajec, ki stoji nizko nad horizontom. Spomnimo se, da je preteklo kar nekaj časa, odkar smo Luno zadnjikrat tako opazovali.
Ko zavlada tema, mlada Luna zasveti močneje in njeni obrisi postanejo bolj ostri. Krajec ne izgleda več tako nežen. Svetlobo Sonca zrcali zahodni rob Lunine ploskve, njena oblika pa kaže v smeri zahajajočega Sonca. Ko se zahodno nebo stemni, je Luna vedno bolje vidna. Nato počasi večerni Lunin krajec pada in ko postanejo zvezde vidne, v meglah nad zahodnim horizontom izgine.
Če naslednji večer Luno spet pozdravimo opazimo, da je od Sonca bolj oddaljena, ploskev, ki je osvetljena, je večja. Tudi pozicija krajca se menja. Lahko je bolj vzravnan ali pa bolj položen. Desni, osvetljeni del je morda bolj podoben jadru ali pa krmi ladje. Če Luno tako opazujemo vidimo, da vzhaja vsak dan malo pozneje po zahodu Sonca in postaja vedno večja.
Lunin krajec ima vsak mesec drugačno pozicijo. Tako bo 9. in 10. septembra stal nizko na jugozahodnem nebu in bo podoben klasičnemu loku. Naslednji večer bo od Sonca bolj oddaljen in bo stal na vzhodu komaj nekaj više kot dan prej.
Pol leta pozneje, v marcu, bomo mlado Luno lahko opazovali dalj časa in bolje. Pri Sončnem zahodu bo stala višje na nebu in bo podobna kravjemu rogu. Takrat, v marcu, pripoveduje Lunin krajec zgodbo o rasti, ki se v naravi začenja. Kot pripovedujejo nizki komaj vidni, lovskemu loku podobni večerni Lunini krajci v septembru, drugo zgodbo, zgodbo o tem,da so procesi rasti v naravi zmanjšani na minimum…
Kljub temu, da kaže Luna Zemlji vedno eno in isto stran, kljub temu, da je njena površina vedno enaka, da je njeno telo trdo in mrtvo, je slika, ki jo o njej na Zemlji dobimo živa in polna nemira in nam pripoveduje vsak mesec, vsak dan, drugo zgodbo….
Liesbeth Bisterbosch
A tempo 9/2002
KROMPIR IN PARADIŽNIK
Pred približno štiridesetimi leti me je vrtnar prosil za nasvet, kako bi kot vegetarijanec delal po b-d metodi brez živalskega gnoja. Prošnja je bila zame izziv in začela sem s poskusi. Določeno površino peščenih tal na poskusnih poljih smo začeli gnojiti samo z rastlinskim kompostom, ki je bil pripravljen s kompostnimi preparati. Površino smo razdelili na pet parcel. Prva je bila zasajena z zeljem in solato, druga s fižolom in grahom, tretja s krompirjem, četrta s cvetjem, peta s korenčkom, rdečo peso in čebulo. Rastline smo sadili in redno okopavali ob ustreznih kozmičnih ritmih, preparate 500 in 501 smo škropili kot sicer. Z leti smo kolobarili in kulture selili vsako leto za eno parcelo naprej. Stročnice in cvetnice so dobro uspevale. Fižolu in grahu je rastlinski kompost zadostoval. Drugače listnate rastline: cvetača je imela po treh letih le še liste, zelnate glave so bile vedno manjše. Glavnata solata je bila v petem letu tako majhna, da smo porabili deset solat za obed štiričlanske družine. Tudi korenovkam tak način prehrane ni zadoščal: krompir je imel vedno daljšo cimo, tanko in rumeno, pridelek se je zmanjšal v petem letu na le še 350 g na sadiko. Sicer so bile rastline zdrave, gomolji so izgledali kot jabolka, okus je bil aromatičen in dober. Na robu parcele s korenčkom smo vsakokrat posadili deset paradižnikov za primerjavo s tistimi, ki so rasli vedno na istem mestu, gnojenem s paradižnikovim kompostom z dodatkom hlevskega komposta. “Vegetarijansko” negovan paradižnik ni bil pretegnjen, niso ga napadle glivice in dozorel je štiri tedne prej. Pridelek je bil srednje velik in aroma neverjetno dobra. Sadike paradižnika, gnojene v luknjo za sajenje s kompostom iz paradižnikovih rastlin in hlevskim kompostom, so rodile večje plodove, ti pa so imeli črne madeže, listi so imeli kodravost, plodovi so dozoreli zelo pozno, okus ni bil dober.
Po šestih letih smo poskus prekinili. Ugotovitve bi lahko strnili takole: rastline, ki rabijo močno hrano, potrebujejo hlevski kompost, s katerim gnojimo jeseni – najbolje v oktobru. Letno dajemo 10 ton popolnoma zrelega hlevskega komposta. Parcele, ki so v naslednjem letu predvidene za korenček, čebulo, por in rdečo peso, gnojimo samo z rastlinskim kompostom. Pomladansko gnojenje prinaša posebej pri krompirju in paradižniku bolezni.
Priporočila pri gnilobi listov:
Krompir zadnje čase vse bolj ogroža gniloba cime, fitoftora. Proti tej škropimo krompir na dan za list in ko je razvit drugi listni par krompirjevine, proti večeru s koprivovim čajem. Ob naslednjem dnevu za korenino škropimo zgodaj zjutraj preparat iz kremena. Ko je ta zmešan, dodamo pol litra rmanovega čaja na deset litrov pripravka. Čez devet ali deset dni so zopet dnevi za korenino in kremen škropimo drugič. Zmešanemu kremenovemu preparatu dodamo pol litra kamiličnega čaja na deset litrov pripravka. Čez devet ali deset dni so zopet dnevi za korenino in pravi čas za tretje škropljenje. Tokrat dodamo zmešanemu pripravku pol litra regratovega čaja (iz regratovih cvetov) na deset litrov pripravka. Na ta način bo listna površina dobro strukturirana, glivični trosi, ki jih dež prinaša, vanjo ne morejo prodreti.
Pri gnilobi listov in plodov pri paradižniku priporočamo uporabo čajev tudi pri paradižniku. Ob dnevih za list, ko s koprivovim čajem škropimo krompir, škropimo tudi paradižnik. Čez približno deset dni, na dan za plod, lahko zgodaj zjutraj opravimo prvo škropljenje paradižnika s kremenovim pripravkom, ki mu dodamo rmanov čaj, čez devet ali deset dni škropimo paradižnik s kremenom zjutraj drugič, zmešanemu preparatu pa dodamo čaj iz hrastovega lubja ( lubje damo v mrzlo vodo, vre naj deset minut in ohlajenega dodamo preparatu ). Za tretje škropljenje s kremenom čez devet ali deset dni, na dan za plod zgodaj zjutraj, dodamo zmešanemu pripravku pol litra čaja iz regratovega cvetja.
Če se gniloba listov le pojavi, bomo takoj pri prvih znakih gnilobe škropili proti večeru tri dni zapored rastline in zemljo pod njimi s čajem iz njivske preslice. Če uspeh še ne bo zadovoljiv pa mešanico mleka in vode.
Pri težavah z gnilobo listov bomo ugotovili, da je izbira bolj odpornih sort ključnega pomena. Pri odbiri semena paradižnika bomo sami odbirali semena rastlin in plodov, ki so bili najbolj zdravi. Pri krompirju bo s časom vsekakor potrebno, da si vzgojimo lasten semenski krompir z metodo regeneracije s sajenjem srednjih očesc (v razmaku 10 cm) na dan, ko sta Luna in Sonce pred ozvezdjem Ovna, ali pa s setvijo krompirjevih semen (malih zelenih kroglic, ki se razvijejo po cvetovih). Seme bomo posejali v lončke v februarju in ravnali s sadikami tako kot s paradižnikom.*
Iz M. Thun: Krompir in paradižnik
(*Glej zapis predavanja g. Thun od 4.10.98)
V dvaindvajseti teden (1.-7. september)
22
Svetloba iz širin sveta
Naprej v notranjosti
krepko živi.
In duše luč postane.
Duha globine osvetli.
Plodove tam razveže,
Ki v toku časa
JAZ čoveka
iz svetov JAZa
pustil je zoreti.
Dr. R.S. Koledar duše
MIHELOVO
Duh zmagoviti
Prežemi s plamenom nemoč
Duš neodločnih
Samoljubje sežgi,
Sočutje zaneti
Nesebičnost
Kot tok da življenju
Človeštva postane vir
Novega rojstva
V duhu
S tem, kar je od nekdaj bilo, je svet na svojem koncu. Novega ne bomo dobili po tej poti. Novo mora priti iz duhovnega sveta. To pa ne bo prišlo, če ljudje ne bodo resnično pripravljeni, sprejeti teh novosti. Rešitev pride lahko le, če se najdejo človeške duše, ki gredo duhovnemu svetu naproti.
Heilsam ist nur, wenn
im Spiegel der Menschenseele
sich bildet die ganze Gemeinschaft.
Und in der Gemeinschaft
lebet der Einzelseele Kraft.
R.S.
V trenutku, ko katerokoli od svojih slabosti pred seboj opravičiš, si položil kamen na pot, ki bi te vodila naprej.
Handelt man als Einzelner, dann schließt man sich aus der geschlossenen Kette des Weltwirkens aus, man sondert sich ab. Handelt man “im Geiste”, dann lebt man sich hinein in das allgemeine Weltwirken.
R.S.
Če delaš kot posameznik, se iz sklenjene verige delovanja sveta izključiš, se od njega ločiš. Če deluješ “v duhu” se v splošno delovanje sveta vživiš.
Anthroposophie ist ein Erkenntnisweg, der das Geistige im Menschenwesen zum Geistigen im Weltenall führen möchte. Sie tritt im Menschen als Herzens- und Gefühlsbedürfnis auf. Sie muß ihre Befriedigung dadurch finden, daß sie diesem Bedürfnisse Befriedigung gewähren kann. Anerkennen kann Anthroposophie nur derjenige, der in ihr findet, was er aus seinem Gemüte heraus suchen muß. Anthroposophen können daher nur Menschen sein, die gewisse Fragen über das Wesen des Menschen und die Welt so als Lebensnotwendigkeit empfinden, wie man Hunger und Durst empfindet.
R.S. Erster Leitsatz
Antropozofija je pot spoznanja, ki bi duhovnost človeka rada privedla do duhovnosti kozmosa. Pri človeku se poraja kot potreba srca in čustev. Svojo upravičenost mora najti v tem, da lahko te potrebe zadovolji. Antropozofijo lahko prizna le tisti, ki v njej najde to, kar sam po sebi mora iskati. Antropozofi so lahko tako le ljudje, ki čutijo določena vprašanja v zvezi s človekom in svetom kot življenjsko potrebo, tako, kot lakoto in žejo.
VABILA OBVESTILA
29.9.02 nedelja od 9.30 do 17. ure na Vrzdencu Jesenski seminar o b-d preparatih pod vodstvom Pavle Buh in Iztoka Kramžarja. Dopoldne teorija, popoldne praktično delo. Enostavno kosilo bo. Priporočamo se za predjedi ali poslastice. Prinesite nabrana zelišča! Prosim, da pridejo vsaj popoldne tudi izkušeni člani AJDE, da bi vodili posamezna dela!
V času popoldanskega premora bomo spuščali zmaje in tistega, ki bo naredil najlepšega, nagradili z našo veliko knjigo!
Zmaje naj bi po Mihelovom spuščali kot simbol za to, da smo zlo prepoznali in ga obvladujemo!
11.-15.10.02 Sejem Narava in zdravje. Pridelovalce z blagovno znamko DEMETER pozivamo, da se vključijo v prodajo pridelkov na stojnici, Člane z izkušnjami prosimo, da se vključijo v dežurstvo. Vse ostale vabimo, da si ogledajo stojnico in se udeležijo predavanj, ki jih bomo v okviru sejma na razstavišču imeli (ponudili smo za vsak dan dve predavanji, primerni za izgradnjo temeljnega znanja. Uro in prostor predavanj Vam lahko sporočimo naknadno).
8., 9. in 10. novembra seminar o astronomiji z Dr. Wolfgangom Heldom. Obravnavali bomo naš planetarni sistem : geocentrični in heliocentrični aspekt, ritme planetov in ritme človeka, pojem makro in mikrokozmosa. Predavanja bodo:
8. novembra od 18. ure
9. novembra od 10. do 18. ure (za kosilo pripravimo piknik iz lastnih pridelkov in doma pripravljenih predjedi, solat, poslastic, sadja, čajev – vsak prinese toliko, kolikor sam potrebuje, vse pa gre na skupno mizo)
10. novembra od 10. do 13. ure
Člani AJDE iz oddaljenih krajev lahko prenočijo na Vrzdencu. Dr Held je vodja astronomske sekcije v Goetheanumu. Njegov seminar je enkratna dragocenost.
22., 23. in 24. novembra seminar o antropozofiji z Dr. Zwiauerjem.
Predavanje v petek zvečer ob 18. uri bo na Waldorfski šoli v Ljubljani, Rodičeva 2
Nadaljevanje predavanj bo v soboto od 10. – 17. ure na Vrzdencu in v nedeljo, 24. novembra od 10. – 13. ure na Waldorfski šoli v Ljubljani.
V soboto bomo poskrbeli za skromno kosilo. Kot ponavadi prosimo za prispevek v obliki predjedi ali poslastic za skupno mizo.
Oddaljeni lahko prenočujejo na Vrzdencu.
Antropozofija je tista zakladnica, v kateri je utemeljena naša biološko-dinamična metoda, pa tudi waldorfska pedagogika ali npr. antropozofska medicina. Modernemu človeku omogoča razumeti smisel in enkratnost sveta in lastnega življenja. Seminar z Dr. Zwiauerjem bo izjemen dogodek. Ne bo se sicer neposredno dotaknil našega dela z zemljo, vendar bo vse naše delo po tem seminarju imelo druge razsežnosti.