S tapetami in pohištvom opremijo svoje stanovanje čebele same. Same tudi kurijo in prezračujejo in stražijo hišna vrata. Pohištvo, ki ga uporabljajo je sistemsko s šesterokotnimi predali. V teh vzgajajo čebele svojo zalego in skladiščijo med in cvetni prah. Pri vsem so neverjetno prilagodljive. Če jim damo možnost izbire, pa kmalu lahko jasno ugotovimo, čemu dajejo prednost.
K rojenju, ki je edina, od narave predvidena metoda rojstva nove čebelje družine, sodi iskanje stanovanja. Izbira primerne strehe nad glavo je odločilno odvisna od sposobnosti ocenjevanja pa tudi vztrajnosti majhne skupine čebel, ki jo roj pošlje v izvidnico. Družine rojijo v pozni pomladi. V veji ali drugem primernem mestu se roj najprej kot gost grozd zbere okoli svoje matice. Kmalu nato že odleti nekaj sto čebel poizvedovalk – približno 5 procentov čebel iz roja – v vse smeri, da bi okolje raziskale. Odletijo tudi 10 km daleč. Poizvedovalke so najstarejše čebele v roju, torej tiste, ki so za prejšnje domovanje zbirale hrano in jim je okolje zato znano.
Prof. Thomas D.Seeley iz Univerze Cornell v New Yorku se je kot socio-biolog dolga leta ukvarjal z vprašanjem, čemu dajejo prinašalke medu pri iskanju bivališča prednost. Najprej je raziskal 21 gnezd v votlih drevesih, ki so jih čebele že pred tem uporabljale. Primerjal je višino in odprtino žrela pa tudi obliko in prostornino votlin. Prostornina tipičnega gnezda je bila 45 litrov. Seeley je nato izdelal bivališča sam. Na neko stojišče je postavil zaboje, ki so se razlikovali samo po prostornini. Nato je postavljal enake zaboje na istem stojišču toda v različne višine. Od skupaj 276 zabojev, kolikor jih je postavil čebelam v gozdovih Ithace na razpolago, so polovico v teh različnostih čebele naselile. To je bilo leta 1980, še v času preden se je razširila pršila varoe. Takrat je živelo v tistih gozdovih še veliko divjih čebel. Kot je ugotovil Seeley, dajejo čebele pri iskanju novega stanovanja prednost sledečim lastnostim:
Višina žrela nad tlemi več kot 2 m
Odprtina žrela manj kot 50 cm2
Pozicija žrela na dnu votlega prostora
Smer žrela proti jugu
Prostornina bivališča med 10 in 100 litri
Satovje obstoječe satovje je pozitivno
Če so čebele drevesne votline uporabljale in jih zapustile, so te za roje posebej zanimive. Opremljene so s satovjem in notranje stene so premazane s propolisom. Čebele nimajo težav z uporabo in naseljevanjem starega satovje in se v taka stanovanja rade vselijo. Res je tudi, da marsikje predpisi za preprečevanje čebeljih bolezni prepovedujejo, da bi prazna že uporabljena čebelja bivališča z odprtim žrelom čeb elarji kar tako prepuščali sama sebi. Gre za mere preprečevanja širjenja morebitnih povzročiteljev bolezni odmrlih družin, posebej možnosti širjenja hude gnilobe.
Lastnosti, ki raziskovalk ne zanimajo so bile oblika žrela, oblika notranjega prostora, prepih ali vlaga v njem ter oddaljenost od matične družine. Razpoke, skozi katere vleče veter, čebele zlahka zatesnijo s propolisom, vlago pa izsušijo z ventiliranjem. Oboje so v posebnih poizkusih preverili.
Da bi ugotovil, kako čebele pregledajo votle prostore, je Seeley svoje raziskovanje preselil na Appledore, majhen otok brez drevja, torej brez naravnih možnosti naseljevanja. Zgradil je kočo iz katere je s pomočjo rdečih ploščic obnašanje raziskovalk v različnih umetnih votlih prostorih lahko opazoval. Raziskovalke je markiral z barvnimi točkami in številčno kodo. Ugotovil je sledeče: za začetek raziskovanja teka čebela pretežno okoli žrela. Pozneje prodre globje v prostor in preteče 50 m in več sem in tja, po vseh stenah notranjega prostora. Vmes v votlem prostoru le na čisto kratke razdalje tudi leta. Volumen zazna očitno s svojo »hojo« in ne z vidom. Skupaj potrebuje raziskovalka približno 40 minut za kontrolo novega prostora, pri čemer se menjajo ogledi notranjosti s kratkim zadrževanjem na prostem.
Posebej čebelarji, ki stremijo k čebelarjenju po meri čebele, si želijo, da bi roje, ki so odleteli, čim laže našli. Najraje kje blizu, ob mestu od koder gredo čebele na iskanje novega doma ali pa v novem domu samem. Morda lahko nov dom po meri čebel čebelam že pred rojenjem pripravijo?
Spet enkrat bomo delali drugače kot običajno moderno čebelarjenje, ki postavlja bivališča čebel le nekaj centimetrov nad zemljo. Tam mikroklima in izparine zemlje gotovo niso to, kar naše »ptice sonca« iščejo in da »čebele niso polži«, kot je to jedrnato ugotovila gospa Maria Thun nam je gotovo jasno.
Mellifera 14/2008
Skrb za čebele pred 10000 leti – jamska risba iz Španije