KAJ JE BIOLOŠKO – DINAMIČNA OBDELAVA ZEMLJIŠČA?

Uvod

Mnogi gledajo danes z interesom na biološko – dinamično obdelavo zemljišča. Kaj lahko doprinaša k vrtnarski in poljedelski proizvodnji, ki za sedanje in bodoče generacije proizvaja dovolj hrane, hrano, ki doprinaša k fizičnemu in duševnemu zdravju, v kateri ni ostankov ne neoporečnih kemikalij, ki raste, brez da bi obremenila svoje okolje, ki izhaja iz obdelave zemljišča, ki ne opustoši naravnih živalskih in rastlinskih društev v kulturni pokrajini, katere proizvodnja zalog surovin in energije te zemlje ne štrapacira preveč? Kaj je delo z zemljo, ki posreduje človeške vrednote, ki presegajo zgolj gospodarsko motivacijo? Ki torej obeta mladim ljudem izpolnitev in življenjsko vsebino? To je dolga lista vprašanj, vsako od njih enako stvarno in nujno. Vprašanja ki potrjujejo pripombo Rudolfa Steinerja od 7.6.1924 v uvodnem predavanju k svojemu “Poljedelskemu tečaju”: “Interesi poljedelstva so na vse strani povezani z najširšim okoljem človeškega življenja”.

Biološko – dinamično gibanje izhaja iz osmih predavanj tega tečaja, ki je organiziran za binkošti leta 1924 na posestvu Koberwitz v Šleziji. Oznaka biološko – dinamično izhaja osebnosti, ki so po zaključku predavanj takoj začele s praktično uporabo. Kurs je bil organiziran za praktike, ki so imeli delno mnogoletne izkušnje. Cilj teh razpravljanj je bil “priti do takih praktičnih gledišč za poljedelstvo, ki dodajo k tem, do danes s praktično izkušnjo in znanstveno raziskavo pridobljenim to, kar se lahko doda od duhu ustreznega opazovanja teh vprašanj.”

Tako je samo po sebi razumljivo, da se pri biološko – dinamični obdelavi zemljišča koristi zdravo kmečko znanje. K temu pripadajo razen tega metode in dosežki dela  biološko –dinamičnih posestev, vrtov in raziskovalnih institucij, ki sedaj delajo že več kot 50 let. Mnogo od tega, kar se je doseglo na ta način je danes bogastvo, ki je na razpolago vsem, ne le alternativnim gibanjem temveč tudi širši javnosti. Toda kot impulz in smerokaz je osnova temu načinu dela z antropozofijo razširjeno spoznanje narave in socialnega življenja. To kaže pri formiranju poljedelske enote pa tudi pri specifičnih biološko –dinamičnih merah poti, ki vodijo na nova področje. Leta 1924 organizirana predavanja so zahtevala tudi odgovore na probleme, ki so nastali šele po tem času in ki so šele v zadnjem času postali akutni.

BIOLOŠKO GOSPODARJENJE

Mnogo moči in snovi mora sodelovati, da vsaka, tudi najnepomembnejša rastlina lahko raste in zori svoji vrsti ustrezno. Na površinah, na katere človek na posega, rastejo naravne družbe rastlin. Razvijajo se glede na pogoje tal in klime lokacije. Znotraj teh združenj življenja je med posameznimi vrstami rastlin, med temi in živim svetom tal, glivicami, črvi in drugimi živalmi, mnogo medsebojnih razmerij. Insekti, ptice, mali in večji sesalci okolja sodijo prav tako sem. Redko se dogaja, da v takem življenjskem sklopu ena ali več rastlin ali vrst živali razširi svoj prostor na račun drugih, kot je to lahko pri plevelu ali škodljivcih v kultiviranih nasadih. Krogotoki tvarin in sil med tlemi in  rastlinami so skoraj povsem zaprti, izgube zaradi izpiranja in odplakovanja ostanejo majhne. V toku stoletij nastala plodnost zemlje je stabilna. Mnogostranost in skoraj zaprti krogotoki v določenem arealu so karakteristike naravnega ekosistema.

Kultivirana poljedelska področja izgledajo drugače. Tam so posajene kulturne sorte z visokimi pridelki, običajno kot čiste kulture, bolj redko kot mešane kulture. Taki travniki in pašniki imajo višji pridelek, so pa po številu vrst siromašnejši kot nekultivirani.

V kultiviranih področjih je število velikih živali, njihova potreba za krmo pa tudi količina proizvedenega gnoja mnogo večje kot pri naravnih področjih. Plug in lopata povečujeta dostop zraka v zgornjo plast zemlje. Pretvarjanje humusa se na ta način pospeši. Krogotoki substanc potekajo hitreje in so izpostavljeni več izgubam. Življenjski prostor naravnega živalskega sveta je omejen. To je nekaj pogojev pri katerih se dosegajo veliki pridelki živil in krme na kultiviranih tleh. Pridelek na površinah, ki so nespremenjene je v primeri s temi zelo nizek.

Toda “mnogovrstnost združenj življenja” in “po možnost zaprti krogotoki” so pogoji, ki veljajo tudi za kultivirane površine, če naj bi ostale trajno plodne in zdrave.

Specializirana pridelava zelenjave in žitaric z nikakršnim ali zelo ozkim kolobarjenjem, masovna vzreja živali itd., potrebujejo pri današnjih zahtevah za visokim pridelkom velike količine mineralnih gnojil, strupene snovi za preganjanje škodljivcev, druge krmilne dodatke, antibiotike in drugo. Intenziviranje in visoki pridelki pa se ne dosežejo le s specializacijo in uporabo pripomočkov. Tudi biološka obdelava predstavlja intenziviranje izkoriščanja površin. Tudi tu se dosegajo visoki pridelki, toda z drugimi sredstvi. Vrtnarski ali poljedelski obrat, ki posluje biološko ima pestrost pridelkov. Leguminoze, ki obogatijo tla z dušikom, druge rastline ki širijo humus vključno vmesni plodovi in zeleno gnojenje povišujejo pridelek pri žitaricah in pridelkih, ki se okopavajo. Krma za živali se proizvaja v glavnem na posestvu. Krmljenje je orientirano na zdravje in učinek. Nega pokrajine, vključno zasajevanje ledine, nega gnojil, kompostiranje, sajenje rastlinskih sosesk v vrtu, krma z zelišči, pazljivo obdelovanje tal, uporaba pomožnih sredstev in sredstev za nego le če so neoporečna in po principih integrirane zaščite rastlin in še mnogo drugih mer spada v program posestva, ki posluje po bioloških pricipih. Gospodariti biološko pomeni, uskladiti življenjske pogoje zdravega, trajno rodnega poljedelstva z gospodarskimi zahtevami, znanjem in stanjem interesov vrtnarja ali kmeta. Konflikti glede ciljev med biološkimi in ekonomskimi aspekti bodo vedno prisotni. Če hočemo skrbeti za življenje zemlje in bodoče generacije se o konfliktih mora razpravljati oziraje se na celoto in naravno rast. V biološko –dinamičnem poljedelstvu je “organizem enote” organizacijska forma, ki te aspekte upošteva.

DINAMIČNO DELOVANJE ALI DELOVANJE MOČI

Antropozofija prinaša razširitev spoznanja narave in človeka. Kar vidimo z očmi, otipljemo z rokami itd., bi potem v skladu z razumom razložili, vodi naprej do vede o mrtvi naravi. Za ustrezno delo z rastlinami in živalmi to ne zadostuje. Že K.J. Schröer je zapisal: “…tok vzroka in delovanja preneha z organizacijo; Vzrok in delovanje prenehata biti v organizmu izključno fizikalična; dobita karakter, določen z lastnim principom življenja.”Delovanje tega principa se pozornemu opazovalcu kaže v obliki rastline in tvorjenju substance, tudi v njeni časovni formi. Kaže se v brezštevilnih variantah prarastlinskega motiva, ki se razširi pred našimi očmi v mnogih vrstah; najdemo ga v lokalnih, t.j. od okolja odvisnih spremembah posameznih vrst in družbah rastlin. Rast, prehrana, razmnoževanje, karakteristična tvorba oblike so aktivnosti, ki se v stopnji eksistence življenja pridružijo k neorganskim postopkom.

Antropozofska duhovna znanost imenuje ta drugi princip telo življenja ali eterično telo. To deluje v vseh živih organizmih. Antropozofija kaže splošno dostopne poti, vaje – z jačanjem idealnih sposobnosti v človeku – ki končno dovedejo do zaznavanja tega eteričnega delovanja. Za tistega, ki eteričnega delovanja nadčutno ne zaznava, je s tem dan pojem ali ideja iz nadčutne realnosti. Če se z njo ukvarjamo vidimo, da prinaša svetlobo v svet pojavov, da bogati lastno razmišljanje in opazovanje in vodi tako do lastnega višjega zaznavanja. Na še višji stopnji pride, kdor se s tem ukvarja, do ustreznega spoznanja duševnega življenja živali in človeka in končno do duhovne osebnosti, ki deluje v človeku.

Nasveti, ki jih je dal Rudolf Steiner v svojih predavanjih izhajajo iz razširjenega vpogleda v dogajanja v naravi. V to se je potrebno še preko tega kar je rečeno, bistveno poglobiti. Enkrat razloženo pa se odpira razumu tistega, ki se s tem ukvarja. Zato obstajajo poti tako za praktika kot za znanstvenika. Učijo vpogled v življenje rastline z njenim okoljem v najširšem smislu besede. Na drugi strani učijo rokovanje z dinamičnim delovanjem minimalnih količin substanc. Pri iskanju duševno- znanstvenih metod gre tudi v poljedelstvu za to, da se v določenem smislu gleda naravo in delovanje sil v naravi globalno, v svojem najširšem smislu. Materialistično obarvana znanost pa vedno več in več prehaja k temu, da opazuje majhne kroge. Dejansko vodi danes v znanstvenih raziskavah izvajana analiza življenjskih dogajanj v brezmejno število posameznih mehanizmov, ki se jih poskuša manipulirati s posameznimi merami. Uspehi in beda današnjih poljedelskih metod so osnovani na tem. Rezultati so visoki pridelki, toda tudi zmanjšana kvaliteta, bolezni, uporaba strupov, erozija poljskih površin. V biološko –dinamični metodi je namesto tega v ospredju težnja, da se nobena od posameznih mer na vzame iz velike odvisnosti življenja kot celote. To se upošteva pri gnojenju in negi tal, pri upoštevanju kozmičnih ritmov, pri medsebojnem in vzajemnem delovanju med kmetijo in poljedelstvom itd..

Dinamično delovanje izhaja iz preparatov. To so specialno pripravljene substance, ki se uporabljajo v zelo majhnih količinah. Raziskovanja zadnjih desetletij nudijo mnogo dobrih primerov za to, kako najmanjše količine slednih elementov, tudi organskih substanc, mnogostransko vplivajo na rast. Efekt ni vedno tako drastičen kot pri gnojilih iz vreče. Ne bi pa bilo prav, da bi jih zaradi tega zanemarili. Biološko –dinamični preparati so drugačni od fiziološko aktivnih substanc, ki jih najdemo v naravi. Preparati so stanje substance, ki je kot take v naravi ne najdemo. Rastlinske ali živalske substance v enem primeru tudi mineral, se v določenem letnem času izpostavijo vplivom okolja. Da bi razumeli kako in zakaj, se moramo poglobiti v osnovne zveze. To presega okvir tega članka. Verjeti pa ni treba brez preizkusov. Merodajni so rezultati poizkusov, ki bodo na razpolago v vedno večjem številu. Praktik je v stanju, da tudi subtilna delovanja z izkušnjami počasi razume.

Človeku ni vedno dovolj jasno – mogoče ker se je vse preveč navadil na to – kako mnogostrano in ozko je življenje na zemlji povezano z razsežnostmi kozmosa. Za periodo rasti in sončno leto je to brez nadaljnjega jasno. Človek pozna ritem toplote pomladne in zimske pšenice, mogoče tudi ritem svetlobe dolgodnevnih in kratkodnevnih rastlin. Razen tega obstoja mnogo circardijskih ritmov, prav tako je znano na desetine mesečnih in plimskih ritmov pri živalih in rastlinah. Imamo take, ki so tako rekoč “vgrajeni” v organizme, in druge, ki so več ali manj v zvezi s trenutnim dogajanjem na nebu.  

V tradicionalnem poljedelstvu se je še pred le nekaj desetletji upoštevalo različne ritme meseca / sinodični, tropični itd. mesec / in to pri sajenju, sejanju, gnojenju, obrezovanju trte in dreves itd.. Prevzeti danes taka pravila bi bilo praznoverje. Potrebno je široko in osnovano razumevanje.

V svojih predavanjih o poljedelstvu usmerja Rudolf Steiner pozornost na razmerje med elementom vode v tleh in rastlinah in mesečnimi fazami. Dejansko je raziskava ritmov v desetletjih po letu 1924 našla predvsem pri vodenih organizmih in pri vremenskih pogajanjih mnoge mesečne ritme. Obstojajo tudi ekperimentalni napotki, osnovani na obnašanju tekočih medijev (Schwenk: Senzibilni kaos ali A.Fyfe: Signartura meseca v rastlinstvu i.dr.).

Iz velikega števila ritmov ki segajo drug v drugega je Maria Thun v mnogih poskusnih posevkih izdelala številne prominentne zveze. Pri vrsti kulturnih rastlin se lahko spozna tipe rasti s poudarkom na korenino, list, cvet ali plod / seme, ki so v odvisnosti s sideričnim kroženjem meseca (glede na zodiak).

Važno je, da so rezultati osnovani na celinsko orientiranih postopkih: ne le setev ali sajenje, tudi obdelava tal in nega, npr. uporaba preparatov, se vršijo v ritmičnem zaporedju. V doktorskem delu U.Abele že iz leta 1973 se delo gospe Thun v principu potrjuje. Uspešno upoštevanje in uporaba kozmičnih ritmov, ki jih imamo veliko število, so pogojeni s točnim poznavanjem, uvajanjem v delo in skrbnim opazovanjem.

Kot preparati sta v uporabi dve vrsti dinamično delujočih substanc, razen šestih substanc, ki se dodajajo kompostu in drugim gospodarskim gnojilom. Direktno na tla oziroma na rastlino ki raste, se pršita dva preparata, gnoj iz roga (preparat 500) in kremen iz roga (preparat 501). Kot pove ime, se pripravljata iz govejega gnoja oziroma zelo drobno mletega kremena. Pri prvo imenovanem znaša uporabljana količina ca 200 gramov po hektaru, to je torej približno 0,1 ppm za zgornjo plast zemlje (1 ppm = 1 gram na tono). Pri kremenu se uporablja le nekaj gramov na hektar. Oba preparata se po mešanju z vodo – zelo temeljito 1 uro – špricata. Gnoj iz roga se v zvezi s pripravo tal  za gredico za setev, ali pa na blago vlažnih tleh razdeli po kapljicah, najbolje v poznih popoldanskih urah, najbolje v času, ko se začne spuščati na tla večerna vlaga. Ta preparat stimulira živ svet v zemlji. Kremenov preparat se škropi na zeleni list približno v času, ko se organ rastline, ki naj bi ga pridelali, začne razvijati. Za škropljenje s tem je najboljši čas dopoldne, če se pričakuje sončen dan. O delovanju teh preparatov na rast in zorenje razpolagamo s številnimi opazovanju in poizkusi, ki so delno pokazali presenetljivo visoka in statistično signifikantna povečanja pridelkov.

Očitno je, da sta oba preparata v zvezi z vsakokratnim področjem sil, ki tvorijo okolje rastline, to je vplivom zemlje in kozmosa. Spodnji pogled lahko približno pojasni, kaj je mišljeno.

Rastlinska rast se razvija pod vplivom polarno nasprotujočih si vplivov:

terestrični / zemeljski_____              ___kozmični___________             

sem med drugimi spadajo

življenje tal, bogastvo hranil tal                svetloba, toplota, drugi

tal, oskrba z vodo, povprečna                  klimatski pogoji, njihovi ritmi

vlaga zraka                                                  glede na letni čas in dan

                                    ti se menjajo glede na lokacijo

koliko gline, hranil, humusa in                  sonce, oblačnost, dež,

apnenca imajo tla, vsebina dušika,         geografska širina, nadmorska

kumuliranje hranil in vode,                        višina in ekspozicija, vreme v

temperatura in padavine                           določenem letnem času, vsebine

                                                                       kremenca v tleh itd.

                                    normalno delovanje na produkt

visoki pridelki, vsebina beljakovin            zrelost, okus, trajanje, kvaliteta

in pepela                                                      semena za setev

                        enostransko (neharmonično) pojačano delovanje

                        (kot posledica mer ali naravnih pogojev)

bogata rast, slaba odpornost proti           nizki pridelki, izrazit, pogosto grenak

boleznim in škodljivcem, kratek                okus, vlaknasto, pogosto olesenelo

rok trajanja                                                   tkivo, dlakavost

                        obdelovanje omogoča optimalno delovanje z

bogatim gnojenjem s prepariranim          zelo zrel gnoj, paziti da se ne gnoji

gnojem in kompostom, bogatim               preveč, izravnava pomanjkanj snovi,

zasajevanjem leguminoz, izravnavo       pridrževati se razmaka med rastlinami

pomanjkanja, zalivanjem                           in vrstami, količina semena

                        pripomočki za izravnavo ekstremnih pogojev

preparat iz roževine                                   preparat iz roževine in kremenca

ORGANIZEM ENOTE

Principi biološkega in dinamičnega delovanja vodijo do ustrezne organizacije in harmoniziranja vseh mer v tako imenovan “organizem enote”. Že Rudolf Steiner je dejal: “Poljedelstvo izpolni pravzaprav svojo bit v najboljšem pomenu besede, če se lahko pojmuje kot neke vrste individualnost za sebe, resnično v sebi zaprta individualnost. Vsaka poljedelska enota bi se morala temu stanju približevati – čisto se tega ne more doseči. To pomeni, da bi se moralo omogočiti da to, kar se potrebuje za pridelavo, v okviru enote imamo, pri čemer se mora k poljedelstvu seveda prištevati odgovarjajoče število živali. V bistvu bi se moralo to, kar se v enoto v obliki gnojil in podobnega od zunaj prinaša že smatrati kot zdravilo za bolno enoto.”

S tem je postavljen jasen cilj. In kjer se je po tem principu pravilno postopalo je ta princip sedaj že v toku desetletij potrdil svojo pravilnost. Ta princip stoji v nasprotju s splošno razširjenim idealom splošnega poljedelstva, ki se organizira glede na specializacijo, visok nakup dodatnih snovi in minimum vložene delovne sile. Vprašljivost tega ideala doživlja danes že marsikateri poljedelec na svoji kmetiji.

Organizem enote se razvija iz naravne osnove. Sem spada kakovost tal in kamenin, površinska konfiguracija, makro in mikroklima, gozd, travnik, jezero in reka v neposredni ali večji oddaljenosti in še mnogo drugega. Glede na velikost enote se določa za to ugodno število kultur, število in vrsta domačih živali. To ugodno razmerje se mora izdelati. Vsaka enota pa predstavlja tudi določeno ekonomsko in človeško situacijo. Stanje razvitosti vzreje, tehnike, izgradnja, ekonomska in tržna situacija, potrebe in želje potrošnikov, interesi, izobrazba, posebno znanje tistega, ki o delu odloča in njegovih sodelavcev so odločujoči vplivi. Vsi ti faktorji pogojujejo notranje življenje in odnose z okoljem poljedelske enote ali vrtnarije.

Zaprtost v čim večji meri, pridelovanje proizvodov za prodajo, ki odgovarjajo zahtevam tal in sajenje krmnih rastlin, ki izboljšujejo tla v pravem razmerju, živinoreja, so karakteristika biološko –dinamičnih poljedelskih enot. Seveda jih ne smemo zamenjati s starodavnim obratom za lastno preskrbo. Določena koncentracija v eno ali drugo stran proizvodnje je pri biološko –dinamičnem obdelovanju mogoča. Kjerkoli je to koristno, se delo s stroji olajšuje. Gre za to, da se najde pravo razmerje med kapitalno intenzivno tehnifikacijo in časovno in stroškovno intenzivnim človeškim delom. Zaprtost ni toga dogma, to lahko vodi le do življenju tujih, celo socialno dvomljivih situacij. Potrebne melioracije se morajo izvršiti, očitne situacije pomanjkanja odpraviti. Živali naj bi bile domače, po možnosti naj bi bila živinoreja osnovana na lastni vzreji mlade živine in s hrano, ki jo pridelamo sami.

Kmetije in vrtnarije, ki jih imamo kažejo, da pri zasajevanju mešanih kultur in dobri negi tal, zgubijo na kmetiji, v privatnem vrtu in vrtnariji kjer se proizvaja za trg, pomožne snovi proti plevelu, boleznim in škodljivcem ta pomen, kot ga imajo v splošnem poljedelstvu. Pri današnjem pomanjkanju delovnih moči ni vedno enostavno shajati brez sredstev za škropljenje proti plevelu. Potrebno je dosti znanja za pridelavo na njivi ali v vrtu. Biološko –dinamični praktiki so za sebe izdelali uporabne postopke. Toda tudi pri specialnih kulturah kot sadje in vino imamo primere uspešne b-d pridelave brez uporabe strupov. Priprava tal, organsko gnojenje, nega stanja, skrbno opazovanje, uporaba neoporečnih pomožnih sredstev in sredstev za nego so potrebne mere.

Nasveti Rudolfa Steinerja so se vedno nanašali na konkretne situacije. Idejo zaprtosti kmetije je imenoval za zmerno humidne cone. Od nekdaj je bila tam doma kmetija z mešanim gospodarstvom in vzrejo živine. Na tem področju razpolagamo tudi iz umerjenih con drugih kontinentov s pestrimi izkušnjami prakse b-d gospodarjenja. Obstoja bogata paleta oblik posestev, ki so se izoblikovali v toku desetletij. Pogosto se pojavlja vprašanje, če se metoda obnese tudi v drugih klimatskih conah. V prvem in drugem odstavku imenovani principi b-d postopanja veljajo na splošno, sredstva za izvajanje pa se od kraja do kraja spreminjajo. Kot kaže izkušnja, je v vlažno – toplih področjih manj važna preskrba s humusom preko živali kot trajna zasajenost in eventuelno zasenčenje. V suho – toplih področjih so važni dobro zreli komposti in zaščita pred preveliko pašo. B-d preparati se taki kot so, uporabljajo v različnih klimatskih conah, brez da se s tem omeji možnost širšega razvoja. Organizem enote ni togi sistem mer, temveč se lokaciji ustrezno izgrajuje in modificira.

To, kar je povedano doslej velja za poljedelstvo in smiselno tudi za proizvodnjo zelenjave in sadja za trg. V številnih privatnih b-d vrtovih se širom zemlje prideluje zelenjavo, jagode, koščičasto sadje pa tudi cvetje. Kako se to praktično dela je za interesente opisano v adekvatni literaturi (v Nemčiji Gartenrundbrief, Der erfreuliche Pflanzarten). Vrt ob hiši naj bi bil tudi izvir veselja in rekreacije. Služi preskrbi družine s svežimi živili, zelenjavo in sadjem; ne smemo pozabiti velik sortiment začimb in čajev.Trajnice in okrasno grmovje naj ne bi manjkali. Drugače kot pri enoti, ki dela za trg rezultira mnogostranost iz namena. Tudi tu se vrši kolobarjenje, se uporabljajo leguminoze, ki izboljšujejo tla. Nega tal in zaščita pred vetrom se morajo upoštevati. Škropljenje z b-d preparati je lahko zelo intenzivno, kompostiranje se lahko opravlja z veliko skrbnostjo. Zasajevanje več vrst rastlin v rastlinskih skupnostih in zasajevanje ob robovih, ustvarjanje priložnosti za gnezdenje, zasajevanje rož, ki privlačijo metulje in še mnogo drugega nudi priložnost za opazovanje narave. Kontrola bolezni in škodljivcev se vrši z nestrupenimi pomožnimi sredstvi in sredstvi za nego. V malo drugačnem smislu kot zgoraj prikazano je tudi tak vrt organizem, čeprav se bo praviloma vanj vnašalo nekaj gnojil in materialov za kompostiranje.

OŽIVLJANJE TAL (GNOJENJE)

“Življenje kot tako se prenaša od korenin rastline v tla in za mnoge rastline ni ostre meje med življenjem v rastlini in življenjem v okolju, v katerem rastlina živi” (4. predavanje Poljedelskega tečaja). Za rastlino je bolje, če se elementi za njeno prehrano pripravijo potom življenja v zemlji kot v mineralnem gnojilu. Hranilne tvari pa tudi veliko število delujčih tvari izhaja iz ostankov žetve, živalskih gnojil, humusa in mineralov, karakterističnih za določena tla. Med temi tvarmi in koreninami obstoja živ most bakterij, glivic, črvov in drugih živih bitij. Na en ali drug način sodelujejo ti organizmi v mnogih procesih: presnova organskih substanc, izdelava uporabnih hranilnih snovi, vezava dušika iz zraka, tvorjenje humusa in delujočih tvari, zaščita pred bakterijskimi in glivičnimi boleznimi rastlin. Če negujemo življenje v tleh ne bo prišlo do pojavov pomanjkanja. pridelki bodo dobri, kulture ostanejo bolj zdrave kot v siromašnih in slabo oživljenih tleh. Krogotok tvari se vrši tako, da nobeden njihovih členov ne izpade iz njihove življenjske zveze. Naj bodo posamezna dogajanja, ki pridejo v poštev še tako interesantna, jih pratik z nego usmerja. Sem spada zasajevanje rastlin, ki povečujejo humus in vsebino dušika v zemlji, uporaba gnojil vključno s kompostiranjem, prizanesljiva obdelava tal, zaščita pred vetrom in zaščita tal v vrtu, razpadanje pokošene trave in drugega na mestu rasti in še mnogo drugega. Tu ne cepimo z bakterijami, temveč izboljšujemo njihovo okolje.

Če hočemo v umirjeno humidni klimi ohraniti plodnost tal, potrebujemo za to določeno količino živalskih gnojil. Predvsem gnoj govedi se pravzaprav komaj lahko nadomesti. Sedanji trend masovne živinoreje z dokupovanjem krmil, kot se prakticira v bogatih deželah, je skrajna deformacija razvoja. Njene posledice se bodo odražale na generacijah. Tudi tam, kjer b-d enote dokupujejo določene količine živalskih odpadkov, apnenca in drugih mineralnih tvari, se ti po možnosti vključijo v žive procese npr. kot dodatki pri kompostiranju.

Nega gnojil je pri b-d delu zelo važna. V tleh ali na kompostišču lahko opazujemo tri stopnje razvoja humusa. Od surovih rastlin ali živalskih odpadkov na izhaja stimulacija rasti, pogosto je celo prav obratno. Opazujejo se lahko začasen zastoj ali prekomerno gnojenje, ki škodi kvaliteti. Če je pred uporabo nekaj časa razpadal v kompostu ali dobro prezračenih tleh, je doseženo stanje, ki je pri poljedelskih predavanjih karakteristično: “Če je zemlja na ta način kot sem to opisal pomešana s humusnimi substancami, ki so v fazi razpadanja, ima v sebi eterično  – življenjski element.” Na tem uspevajo rastline. Rast rastlin se stimulira s tvarmi.

Nadaljnje zorenje humusno bogate zemlje se vrši ob sodelovanju črvov in drugih živali v tleh. Iz mineralov in trajnega humusa se tvorijo organomineralni kompleksi, znak plodnih tal. V tleh, tudi v kompostnem kupu se širi občutljivo, okusno, prebavljivo “notranje življenje”, gnojila kuhinjskih odpadkov in gospodarjenja nosijo v sebi delovanje živalske prebave. Njive, ki jih redno gnojimo z domačim gnojem imajo rezervo “stare moči”.

Če je doseženo tako stanje tal, je delovanje neugodnih vremenskih razmer manj škodljivo. Bakterijske in glivične bolezni nastopajo v tleh redkeje. Obdelava je lažja. Tla dobijo nekakšno “svoje življenje”. Kompostiranje je pri poljedelstvu stara praksa in vodi odpadke preko navedenih razpadnih stopenj. V pravilno obdelani zemlji njive in vrta gredo preko navedenih stopenj tudi ostanki žetve, delno dozoreli komposti itd..

Pri b-d oskrbovanju kompostov in drugih gnojil gremo še en korak naprej. Uporabljamo različne preparate, ki se gnojilom dodajajo v količinah nekaj ppm. Ti preparati, ki jih je po številu šest, obstojajo iz cvetja rmana, prave kamilice, regrata in baldrijana. Poleg tega se uporablja poganjek koprive in lubje hrasta. Pri izdelavi, ki vključuje fermentacijo od določenih letnih časih se uporablja drobovje in črevo goveda, lobanja domače živali in mehur jelena ali srne. Ne splošno, temveč specifično podpirajo ti preparati na eni strani delovanje humusa na rastlino, na drugi strani njeno hranljivost in notranje kvalitete in povečano sposobnost sprejema substanc in moči iz atmosferičnega in kozmičnega okolja in te sposobnosti regulirajo. S hitro oceno se delovanje teh preparatov ne more dojeti. Tu pomaga študij, ki vodi do konkretnih predstav življenjskih pojavov, uporabljenih substanc in njihovega izvora. Eksperimentalne ugotovitve obstojajo. Te med drugim prkazujejo spremembe v stanju  zrelosti tako tretiranih gnojil, opazujejo pa se tudi efekti delovanja na rast korenin.

PROIZVODNJA KVALITETE IN POTROŠNIK

Nenazadnje so se prav zaradi vse manjše kvalitete semen in krme nekateri praktiki iz časa dvajsetih let odločili da vprašajo za nasvet Rudolfa Steinerja. Tako je razumljivo, da je od začetka predstavljalo prizadevanje izboljšanja kvalitete živil in krme centralno nalogo b-d dela. Že leta 1928, četrtega leta po Poljedelskem tečaju je bila osnovana družba “Demeter” s sedežem v Bad Saarow v Nemčiji. V tridesetih letih je delovanje ekonomske zveze Demeter doseglo že pomemben obseg. S temi prizadevanji je narejen korak, ki je dobil svoj pomen preko b-d gibanja. Prvič je pri osnovnih živilih ponujeno več kot le ena tržna kvaliteta, pod katero je bilo kot znano v glavnem razumeti sortiranje po velikosti, izgledu odsotnosti škodljivcev itd.. Oznaka Demeter predstavlja biološko vrednost produkta, ki je osnovana na določeni proizvodni metodi. Danes, desetletja pozneje je ta zahteva osnovana tudi na številnih raziskovalnih delih, ki delno izvirajo iz časa pred vojno, mnogo pa je izdelano tudi po letu 1950. Potrošniki cenijo okus in trajnost produkta, ker ti produkti prijajo. Tudi zdravniki so zbrali mnoge izkušnje s kvalitetno dobrimi živili. Dvig vrednosti krme, dobri, delno celo zelo dobri uspehi s pretežno lastno proizvedeno krmo, boljše zdravstveno stanje živali so velikokrat prve izkušnje kmetov, ko svoje kmetije reorganizirajo in delajo po b-d metodi.

Potreben postaja pojem kvalitete, razvit v odnosu do stvari. Pretežno analitičen način razmišljanja se kaže pri težnji, da se določene številke vsebine hranilnih snovi posebej izpostavi. Te uporabljajo pri sestavi diet ali če se iz tabel krme izračuna en obrok, kar je običajno mogoče le približno. Tako se na primer izpostavlja vsebina karotina v korenju, vsebina mineralov in masti ovsa. Te sposobnosti so seveda važne in so tudi kriterij kvalitete. Ne bi pa se smelo zapostavljati celote, cele rastline ali organa, ki ga uporabimo kot hranilo. V dieti ali obroku živila ne delujejo le kot nosilci posameznih hranilnih tvari, temveč kot celota, npr. z vključno čutno aktivnimi karakteristikami kot vonj, okus, barva. Pri prebavi je človeški ali živalski organizem konfrontiran s to celoto. Ta celota je materialna pojava mnogostranega delovanja moči. Cilj b-d proizvodnje je, da možnosti, ki so v žitu, zelenjavi ali vrsti sadja optimalno razvije kot celoto. Duhovno – znanstveno osnovana racionalna veda o prehrani potrebuje pojem kvalitete, ki je osnovan na celovitosti hranilnih rastlin.

Te rastline rastejo, kot je že zgoraj omenjeno ob delovanju kozmičnih in zemeljskih sil in substanc. Kozmični svetlobni pol deluje oblikovno v področju oblike in substance. Atmosfera ga posreduje s svetlobo in toploto, tla s kremenčevo substanco. Zemeljski pol deluje preko humusa, vode, kalcija in sorodnih substanc kot dušik. Premoč zemeljskih vplivov vodi do visokih pridelkov, toda tudi do zapoznele ali nezadostne zrelosti. Sprejete substance kot npr. dušik se nepopolno predelajo. Delež čistih beljakovin ostane pod temi pogoji relativno majhen, proste aminokisline, amidi ali škodljivi nitrati so prisotni v velikih količinah. Iz substanc rastline, ki jih tvori sonce, škrob in sladkor se v toku procesa zorenja tvorijo maščobe, eterična olja, arome, tvari ki dajejo okus in barvo, to pomeni čutnoaktivne lastnosti. Tudi trajnost se izboljša. Če pa prevlada kozmični pol, kot je to primer v periodah suše, prihaja do zorenja iz sile, olesenitve, tvorjenja grenkih snovi itd.. Obdelava tal in oblikovanje pokrajine, ki zmanjšuje ekstremne vremenske prilike doprinaša po tem kar je rečeno k izboljšanju kvalitete v povprečju let. Nikoli ne deluje eden od polov moči brez drugega, toda eden lahko zaradi posledic naravnih prilik ali zaradi podvzetih mer postane premočan, kar ima za posledico zmanjšanje kvalitete. V legah za dobro sadje, zelenjavo, vino, se lahko študira vpliv lokacije. Toda važna je tudi obdelava.

Iz b-d raziskovalnih inštitutov imamo danes že celo vrsto raziskav v zvezi s tvorjenjem kvalitete. Ti rezultati osvetljujejo soigro kozmičnih in zemeljskih faktorjev rasti na različne načine. Gnojenje in b-d obdelava se kažejo kot bistveni faktorji. Mineralna gnojila in med njimi spet sintetično dušično gnojilo, toda tudi svež, nepripravljen živalski gnoj jačajo zemeljski pol, mnogokrat zelo enostransko. Predvsem tedaj, če je uživanje svetlobe omejeno z zasenčenjem ali jesensko setvijo. Kaže pa se tudi, da delujejo pri zmanjšanem uživanju svetlobe do določene mere izravnajajoče b-d komposti, t.j. zmanjšanje kvalitete, pogojeno z deževnimi periodami ali pridelovanje izven najugodnejšega letnega časa, se ublaži. Rezultate te vrste imamo že za mnoge sadeže, žitarice, krompir in zelenjavo. Kvalitetne raziskave obsegajo mnoge detajle pa tudi mnogo takih metod v katerih se bolj izraža celota kot kristalizacija bakrovega klorida.

Če naj bi ustregli pričakovanju potrošnika glede dobre kvalitete, potem naj bi se v sodelovanju srečala prizadevanja in interesi proizvajalcev, predelovalcev, trgovcev in potrošnikov. To področje dela se obdeluje znotraj b-d srečanj s posebno organizacijo.

Pride tudi do prodaje direktno iz kmetije ali pa počitniški domovi, zdravstveno – pedagoške stanove, zdravilišča in podobne institucije dobivajo svoje produkte iz svojih lastnih vrtov ali lastnih kmetij.Kjer se produkti prodajajo v večjih količinah preko trgovine, so za proizvodnjo in predelavo potrebne smernice, ki se jih tudi kontrolira. Na ta način pride do zaupanja v kvaliteto blaga, kamor spada tudi informacija o metodah proizvodnje in druga pojasnila.

“Demeter” ali “Helios” sta v Nemčiji zaščiteni imeni za produkte iz b-d proizvodnje. V Švici je združenje  poljedelskih proizvajalcev za b-d način proizvodnje lastnik zaščitne značke Demeter. Smernice prizadevanja za uporabo imena in znaka Demeter so podobne z nekaj odkloni pogojem pridelovanja in predvsem praksi priznavanja te kvalitete pri nemški Demeter – zvezi. Predsedstvo združenja proizvajalcev imenuje poverjenike med katerimi pridelovalec, ki je zainteresiran dobiti priznanje enega izbere. Priznanje se izreka enkrat letno in velja za kmetijo kot celoto. Sistem podpira ozko sodelovanje med kmetijo in poverjenikom. Prodaja se vrši direktno iz kmetije ali pa preko trgovine živil.

Delovanje Demeter zveze v Nemčiji je drug primer. Lastnik zaščitne značke je Raziskovalni krožek za b-d način pridelovanja v katerem so kmetije, znanstveniki in svetniki, ki delajo na razvoju in razširitvi b-d načina pridelovanja. Tam se izdelujejo kvalitetne smernice, tam se v lastnem inštitutu vršijo raziskave. Uporaba zaščitne oznake je prepuščena Demeter zvezi, ki je ponovno osnovana leta 1954. V tej so zastopniki proizvajalcev, predelovalcev, trgovine in potrošnikov. Zveza sklepa zaščitne pogodbe. Vsakoletno priznanje izdajajo pooblaščeni svetovalci in poljedelci.

Raziskovalno delo je nepogrešljiv del dela Demeter zveze. Vrši se v treh sektorjih: znanstvene raziskave, v glavnem poizkusi pri pridelovanje na polju kažejo vpliv biološko –dinamičnih mer na biološko vrednost živil in krme. Ta se ugotavlja morfološko, analitično in s poskusi krmljenja. Pri tem gre za osnovne raziskave za razvoj in izboljšavo metode. Mesto za kontrolo kvalitete, ki je formirano na Inštitutu raziskuje proizvode posameznih kmetij. V zvezi s poročili pridelovalcev služijo te raziskave ne le kontroli temveč so tudi oblika pomoči pri Demeter – proizvodnji, npr. za izbiro primernih sort, določilih glede gnojenja itd.. Končno se tu vršijo preskočne kontrole glede na ostanke, sledi raznih škodljivih snovi v produktu.

V nekaj desetletjih po drugi svetovni vojni so področja narave, tla, zrak, voda, rastline in živali širom sveta prežeti z delno zelo trdovratnimi strupi za uničevanje škodljivcev ali pa njihovimi razkrojnimi snovmi. B-d pridelovalci ne uporabljajo nikakršnih dvomljivih kemikalij. Njihovi produkti so zato brez sledi dvomljivih substanc, kolikor je to mogoče glede na položaj, ki ga sami niso povzročili. Kljub temu je kontrola posebno pri kupljenih gnojilih ali krmilih neobhodno potrebna.

Ker gre za področje, za katero se interesirajo široki krogi naj navedemo najvažnejše točke sedaj veljavnih kvalitetnih kriterijev. Pogoj za priznanje Demeter kvalitete je, da se praviloma b-d oskrba vrši najmanj dve leti. Gnojenje se orientira po plodnosti tal. Gnojilo se mora pri uporabi prepariranega gnoja iz posesti razvijati tako, da gnoj za hitro rast v organski ali anorganski obliki ni potreben. Organska gnojila, ki se dokupujejo, naj bi se po možnosti dodajala preko komposta, njihova gnojilna vrednost ne sme biti večja kot lastna gnojila iz posestva. Mineralna dušična gnojila, topljivi fosfati in kalijeva sol, ki vsebuje klor ostanejo izključena. Ne uporabljajo se odpadki iz kanalizacije, fiziološko dvomljiva sredstva za jedkanje in druga rastlinska zaščitna sredstva kot sredstva proti plevelu. Dokup gnojil in zemlje je možen ob soglasju pooblaščenca raziskovalnega inštituta, ki je obenem poverjenik Demeter zveze. Predpisi za vrtnarske proizvode so podobni. Tudi tam ne sme biti vrednost dokupljenih organskih gnojil večja kot je gnojilna vrednost lastnih kompostov, zelenih gnojil in hlevskega gnoja, če naj bi se izreklo priznanje. Tudi mlade rastline naj bi izhajale iz b-d rasti. Dokupljeni material se mora eventualno analizirati glede na obstoj ostankov škodljivih sestavin. Pri živinoreji se zahteva lastna vzreja podmladka ali njen nakup iz b-d obratov (razen plemenske moške živine). Delež, ki ga sme zajemati dokupljena krma v skupnem obroku, je določen. Cilj je krmljenje za dober trajen efekt, plodnost in zdravje, ne stremi se za vrhunskimi dosežki.

BIOLOŠKO DINAMIČNA OBDELAVA ZEMLJIŠČA IN DRUŽBA

Kriza, v kateri se nahaja splošno poljedelstvo širom cele Zemlje ima mnogo aspektov. V začetku tega članka smo omenili nekaj ekološko –ekonomsko –socioloških problemov, ki so širši javnosti prezentni. S tem se postavljajo vprašanja, ki se ne nanašajo samo na poljedelstvo. To so vprašanja, ki jih mora reševati družba. V predavanjih o poljedelstvu govori Steiner o tem, kako rastejo rastline v svojem zemeljskem in kozmičnem okolju, kako naj bi se tla bolj prežela z življenjem. Predavanja nakazujejo nove poti za kontrolo plevela, bolezni in živalskih škodljivcev. Od tega je doslej predelano in sprovedeno v prakso le malo. Prikazana so tudi pota, kako se z racionalno uvidevnostjo v smisel krmljenja, pravilno krmi domače živali. Poljedelska in vrtnarska pridelava se skratka obravnavata s stališča duhovno ustreznih spoznanj narave. O socialnem formiranju poljedelstva je narejeno nekaj pripomb le uvodoma. Da se namreč tudi na tem področju lahko govori stvari primerno le, če se vzame stvar poljedelstva za osnovo, “če se zares ve, kaj pomeni pridelovanje repe, krompirja, žitaric”. V splošnem poljedelstvu pa so gibanja tudi dandanes prav v nasprotno smer. Kar se dogaja v hlevu in na polju, se mora podrejati finančnim, industrijskim, političnim, delovno ekonomskim in mnogim drugim motivom. V veliki meri se živi od substance obratnih sredstev.

Kriza okolja, težave s surovinami in preskrbo z energijo so sicer znani. K dejanskim spremembam produktivnih metod, niti v obliki formuliranih ciljev v večji meri doslej niso vodili.

Število obratov, ki delujejo b-d in tistih, ki poznajo ta prizadevanja in kupujejo njihove produkte šteje tisoče. Ne milijone. Kaj pomeni taka, glede na celoto majhna grupa danes? (tudi če prištejemo tendence drugih organsko –bioloških smeri, ki v mnogočem težijo za istimi cilji, gre še vedno za manjšino)

Ali se bo pri dodatni razširitvi b-d metode proizvedlo dovolj živil? Na to vprašanje se ne more odgovoriti z nekaj stavki. Pred nekaj leti publiciran pregled teh obratov v Holandiji in Nemčiji kaže, da b-d obrati dosegajo glede na svoje področje povprečne kvantitetne dosežke. Visoki dosežki, ki bi vzbujali pozornost niso prisotni. Proizvodnja b-d obratov je mešana. Primerjava pri posameznih produktih daje torej le delen odgovor. Potrošnik pričakuje določeno število različnih produktov.

Mešana proizvodnja je manj izpostavljena fluktuaciji kot specializirana in olajša v smiselnem okvirju regionalno orientirano preskrbo prebivalstva. Kontaktiranje, izmenjava informacije in interesov med proizvajalci, predelovalci in potrošniki zamenja anonimnost dolgih trgovskih in predelovalnih poti (naj pripomnim, da v mnogih deželah Zemlje, bogatih in revnih ležijo mnogo boljše možnosti v delo-intenzivnem mešanem, bolj na lastno preskrbo orientiranem pridelovanju, kot v specializiranem, na velikih površinah organiziranem poljedelstvu zahodnega stila ali v zeleni revoluciji z vsemi njenimi problemi surovin, dela in okolja. Tu gre za vprašanje strukture, ki jih v tem okviru le nakažemo.).

B-d obrati so zaradi skrbnega gospodarjenja z gnojili, nege tal in sejanjem leguminoz, v veliki meri neodvisni od dokupov. Izdelava mineralnih dušičnih gnojil zahteva ogromno energije, fosfor je surovina, ki se ne more obnoviti. Ker se strupena sredstva proti plevelu in škodljivcem ne uporabljajo, ti obrati ne povečujejo obremenitve človeškega okolja. Skrbno skladiščenje in uporaba lastnega gnoja iz obrata, velikomerno ozelenjevanje njiv zmanjšujejo odtok in izpiranje hranilnih snovi. To je prispevek k zaščiti voda.

Kvantitativni in kvalitativni prispevek poljedelstva, ki čim manj troši surovine in ne obremenjuje okolja je možen zato, ker organizem obrata, kot je opisan predstavlja sam zakonu življenja odvzeto organizacijsko formo poljedelstva. Organizem obrata je osnovna enota trajno produktivne in zdrave kulturne pokrajine.

B-d obrati so modeli. Pod zelo različnimi pogoji dokazujejo, kaj se biološko in ekonomsko glede na pogoje lahko doseže. Organizem obrata ni izmišljena teorija, temveč iz pogojev za uspevanje obratnih sredstev posledično – pravilno razvita oblika obrata. B-d obrati ne trdijo, da imajo odgovore na vsa vprašanja. Mnogo se mora še razviti in izdelati. Toda ti obrati kažejo smer, ki kaže v bodočnost. Ta smer ostane, tudi če bo v detajlih vodila do večjega števila sprememb.

Desetletja dolgo, od začetka industrializacije in prej so težili ljudje iz poljedelskih področij k življenju v mestu. Nekaj let nazaj je opažati gibanja v nasprotni smeri. Zaenkrat gre morda za manjšino. B-d obrati ne morejo sprejeti vseh vajencev, ki se oglašajo. Mnogokrat nudijo v zvezi z gibanjem tako imenovanih Waldorfskih šol možnost, da razredi iz mest iz lastnih aspektov in potem lastnega dela vidijo, odkod prihaja mleko in kruh. Danes mnogi iščejo smiselno in pregledno delo v poljedelstvu. Kar iščejo so vrednosti za duševno -duhovni razvoj, ki jih anonimna pridobitna in upravna družba ne nudi. Iščejo vrtove in obrate, kjer se razumevanje za delovanje moči v naravi lahko spet razvija.

ORGANIZACIJA IN IZOBRAZBA

Obstoječe organizacije so se razvile iz potreb dela. Nekaj naslovov v Evropi in Ameriki je navedenih. Ta mesta dajejo informacije o tu ne omenjenih zvezah biološko –dinamično delujočih grup in posameznih obratov v drugih deželah.

V sodelovanju s svobodno visoko šolo za duhovne znanosti Goetheanum v Dornachu, Švica, nosijo posamezne raziskovalne organizacije in zveze odgovornost za razvoj dela iz z antropozofijo oplemeniteno poznavanje narave in socialnega življenja. Delujejo z raziskavami, izdajateljsko dejavnostjo in kongresi. Obrati so pogosto združeni v regionalna delovna združenja. Posvetovanje vrše profesionalni svetniki in izkušeni poljedelci, ki za to žrtvujejo del svojega časa. Razvojno delo se opravlja v raziskovalnih inštitutih in na dobro vodenih kmetijah.

Med b-d vrtnarijami in obrati je mnogo obratov, ki se ukvarjajo s šolanjem vajencev. Tam, kjer je to smiselno, se jim dodeli tudi državno priznanje za opravljanje tega dela. Priporoča se večletno praktično šolanje v različnih obratih – ni nujno da vedno v b-d obratih. Treba je zbrati čim več izkušenj, da bi bilo mogoče ocenjevati, kaj je v današnjem poljedelstvu zdravo in uporabno. Organizirajo se krajši pa tudi daljši tečaji za začetnike in take, ki šolanje nadaljujejo. Informacije o teh tečajih posredujejo b-d zveze.

Auskunftsstelle fuer biologisch – dynamische Wirtschaftsweise am Goetheanum, CH 4143 Dornach, Švica

Forschungsring fuer biologisch – dynamische Wirtschaftsweise e.v. Baumschulenweg 19, D 61000 Darmstadt ZRN

Mouvement de culture bio-dynamique, 4, rue de la Grande Chaumiere

F 75006 Paris, Francija

Bio-Dynamic Association, Woodman Lane, Clent –Stourbridge,

West Midlands DY9 9PX Velika Britanija

Nederlandse Vereiniging tot bevordering der biologisch –dynamische Landbowmetode, Lindelaan 12 NL 3971 HB Driebergen, Nizozemska

Associazione per l´Agricultura Biodinamica, Via privata, Vasto 4,

I 20121 Milano, Italija

Biologisk-dynamisk Forening, Roennerud, N 2700 Jevnaker, Norveška

Biodynamiska Foereningen, S 15300 Jaerna, Švedska

Bio Dynamic Association, P.O.Box 253 Wyoming, Rhode Island 02898, USA

Bio- dynamic Agriculture Society P.O.Box 97 Chilliwack, B.D.V2P 6H7 Kanada