Predavanje MARIJE THUN za Društvo AJDA Vrzdenec

na Vrzdencu, 4. oktobra 1998

Spoštovani, ljubi slovenski prijatelji!

V letu 1998 posveča program vašega društva posebno pozornost temi, kako pridelati dobro kaljiva semena. Vprašanje kaljivosti semen, vprašanje odvisnosti pridelovalcev pri preskrbi s semeni je glede na grozeče preplavljanje trga s semeni gensko manipuliranih rastlin res zelo aktualna, pereča tema.

Vprašanje zmanjšane kaljivosti semen je bilo tudi že leta 1924 eno od vprašanj, ki so jih zastavili pridelovalci dr. Rudolfu Steinerju, ko so ga zaprosili, da jim da napotke za kmetijstvo bodočnosti.

Tudi mi se z vprašanjem dobre kaljivosti semen ukvarjamo že od začetka našega dela, torej že več kot štirideset let.

Delno je pridelovanje dobrih, kaljenja sposobnih semen, vprašanje mineralne sestave naših tal. Tu, v Sloveniji, imate pretežno tla, ki so nastala z razpadanjem kalcijevih kamnin. Da bi razumeli, kaj pomeni to za pridelovanje dobro kaljivih semen, si oglejmo najprej, kdaj so ta tla v času razvoja Zemlje nastala.

O nastanku Zemlje, kot ga je podal dr. Rudolf Steiner, sem v Sloveniji že govorila. Najprej o prvih treh velikih razvojnih stopnjah: o času starega Saturna, času starega Sonca in času stare Lune. To so predstopnje razvoja Zemlje, v katerih so nastali planeti Saturn, Jupiter in Mars. Tudi o razvoju, ki je temu sledil, o četrti stopnji, ki je potekala v nekakšnem notranjem prostoru, ki so ga obdajali s svojimi sferami zunanji planeti Mars, Jupiter in Saturn.

Četrto stopnjo delimo na sedem podstopenj. Prva podstopnja v nadaljnjem stvarjenju Zemlje po obstoju teh nadsončnih planetov je bil tako imenovan polarni čas, epoha toplote, ki jo imenuje Rudolf Steiner fino eterično, nekako z življenjem prežeto toploto. Takrat so nastale prakamnine, ki so bile čisto kremenčaste narave. Mnoge druge, za poznejši razvoj Zemlje pomembne kamnine, so takrat še manjkale. Rudolf Steiner imenuje polarni čas tudi mineralno epoho razvoja Zemlje, saj so bili vsi minerali, ki jih danes poznamo, takrat že prisotni v zelo fini, eterični, nekako z življenjem prežeti obliki. Rastlin še ni bilo. Dobro pa vemo, da rastline za dobro rast potrebujejo toploto, da morajo v tleh, kjer rastlina raste, vedno znova nastajati nekakšni procesi toplote, procesi, ki nastajajo, če mineralne snovi razpadajo in imajo opraviti s toploto, ki je bila prisotna v tistem času razvoja Zemlje. V nadaljevanju razvoja je ta prvotna živost, eteričnost, nekako zamrla v kamnine. Na koncu te epohe se je iz skupne planetarne mase, iz katere so pozneje nastali Venera, Sonce, Luna in Zemlja, oblikoval in izdvojil planet Merkur.

Sledila je druga podstopnja, hiperboreična epoha razvoja Zemlje. V razvoju se je pojavil element zrak, ki se je povezal s svetlobo in toploto. Rudolf Steiner opisuje, kako so v planetu tedanje razvojne stopnje, ne zunaj, kar v njem, rasle rastline, ogromni gozdovi preslic in alg, predvsem z ogromnimi listi. Te rastline so se v tej planetarni masi, kot opisuje Rudolf Steiner, počutile zelo dobro, saj je bilo v masi takrat še tisto, kar je pozneje postalo Sonce in kar je pozneje postalo Venera. To epoho imenuje Rudolf Steiner epoho rastlin v razvoju Zemlje.

Pozneje, ko je vse, kar je bilo v Zemlji, nekako umrlo in okamnelo, so tudi te rastline postale kamnine. Poznamo jih kot kamnine rastlinsko-organskega izvora. Takrat je na primer nastal skril, pa tudi premog. Če imamo tla, ki so nastala z razpadanjem skrila, vemo, da so – kar se snovi tiče – nastale v tem času.

Torej: prakamnine so nastale v času prisotnosti mineralnih snovi v sledeh. Granit, gnajs, sljuda, kvarcit so nastali v prvi, to je epohi toplote, ko je ustvarjen Merkur. V drugi, to je epohi rastlin, so nastale kamnine rastlinskega izvora. Tisto, kar imamo v nahajališčih karbonov in devonov, je nastalo kot kamnina v tej, rastlinski fazi razvoja Zemlje. Na koncu te podstopnje so se snovi začele zgoščevati.

S posameznimi stopnjami stvarjenja so bila vedno povezana, za razvoj tudi zadolžena, določena duhovna bitja. Nekatera teh bitij niso hotela sprejeti zgoščevanja in so iz svetlobne substance skupne planetarne mase ustvarila planet Venero, druga duhovna bitja pa so iz mase potegnila še Sonce. Rastline so imele zaradi prisotnosti Sonca pred tem v Zemlji vse, kar so potrebovale. Sedaj jim je Sonca manjkalo in stremela so za njim.

Naslednjo, tretjo podstopnjo razvoja Zemlje imenujemo lemurični čas. V razvoj je pritekel element voda. V planetarni masi na tej stopnji so bili prisotni toplota, svetloba, zrak in voda. Rudolf Steiner opisuje, da so rastline nekako težile iz te nove, z vodo prežete planetarne mase za svetlobnima planetoma Venero in Soncem in oblikovale cvetje. V notranjosti Zemlje so živele takrat velikanske živali, delno velike kot cela današnja Francija.

Medtem ko je bila druga podstopnja razvoja Zemlje rastlinsko eterična, je bil v tretji, ko pridejo v razvoj živali, ves planet prežet tudi z astralnostjo, duševnostjo. Rastline, ki živijo pretežno v eteričnosti, so takrat razvile nekaj, kar pri cvetenju privablja, išče živali. Ta epoha se je končala in vse v Zemlji je umrlo. Tudi živali so umrle. Rudolf Steiner pravi, da so nastala nahajališča kalcija v lemuričnem času iz teles teh velikih umrlih živali. Maščobna tkiva živali so se preobrazila v nafto in nastala so nahajališča nafte. V notranjosti Zemlje se je v tistem času razvoja vtisnil tudi zrak in nastal je današnji zemeljski plin. Tudi njegova nahajališča so kot nahajališča nafte omejena. Dr. Rudolf Steiner imenuje to epoho epoho živali v času nastanka Zemlje in kalcij je glavni zastopnik kamnin tega časa. Na koncu te epohe se je iz preostale skupne planetarne mase izdvojila še Luna – kot še zadnji od planetov, ki jih Rudolf Steiner imenuje podsončni planeti.

Sledila je četrta podstopnja, tako imenovan atlantski čas razvoja Zemlje. V razvoj je prišel element zemlja, ki je najprej povzročil, da je vse drugo življenje v Zemlji odmrlo.

Atlantsko epoho imenuje Rudolf Steiner stopnjo JAZ-a v razvoju Zemlje. Takrat so nastali v Zemlji kristali. Živali, ki so živele v Zemlji, so se začele preseljevati na površje in človek, ki si ga moramo v tedanji stopnji razvoja zamišljati brez fizičnega telesa, nekako v okolici Zemlje, je dobil svoje pravo telo: svoje okončine, da lahko na Zemlji živi in se na njej giba; dobi roke, s katerimi na Zemlji lahko dela.

Rudolf Steiner opisuje, da v zemljo ni vtisnjen samo zrak, temveč tudi praognji. Bitja, ki so bila s temi praognji povezana, so se v Zemlji nekako uprla in povzročila, da so v Evropi nastala velika področja vulkanov. V zemljo vtisnjen ogenj je iskal pot na prosto. Posledica delovanja bitij toplote je bila, da so se minerali, ki so že postali kamnine, zaradi vročine topili in prišli so na površje. Tisto, kar kot mineral popolnoma zgori, postane lava. Ostale so še kamnine, ki so šle skozi vse stopnje mineralnega brez dostopa zraka. To so bazaltne kamnine.

Tudi razvoj v atlantski epohi lahko še naprej delimo v sedem podstopenj. Če si pogledamo strukturo kamnin iz atlantske epohe, imamo iz tretje podstopnje atlantske epohe zelene kamnine, imenovane diapaz. Po strukturi so podobne kravjim rogovom. Približno v času nastanka teh kamnin je bila med živalmi ustvarjena tudi krava in substance, ki jih najdemo v delih kravjih teles, ki jih uporabljamo za izdelavo pripravkov, so podobne substancam, ki jih najdemo v tej zeleni kamnini – diabazu.

V četrti podstopnji atlantske epohe, v času, ko se je človek vzravnal, se naučil vzravnano hoditi, misliti, govoriti, je nastal bazalt. Če si natančno ogledamo diabaz, imamo občutek, kot da so to drobni sloji kravjih rogov. Če pa si ogledamo v tankih slojih obrušen bazalt, vidimo, da ima kristalno strukturo. Bazalt sam ni postal kristal kot naši lepo oblikovani kristali, ima pa kristalno strukturo. Zato vsebuje več svetlobe in več sil oblikovanja kot diabaz. Rudolf Steiner govori o bazaltu pri obravnavanju četrte podstopnje atlantske epohe, torej pri obravnavanju časa, ko so nastali kristali. V tistem času je bila ustvarjena Zemlja, nebesno telo, na katerem danes živimo v obliki, kot jo danes poznamo.

Potem je prišel čas, ko se je človek začel ukvarjati z rastlinami. Z razpadom kamnin so nastala tla. Človek tla kultivira. Kakšna so tla, je odvisno od tega, iz katerega časa razvoja Zemlje so kamnine, ki razpadajo v zemljo. Z razpadanjem kamnin nastane glina. Ko se začnemo ukvarjati s kmetijstvom, glino pomešamo z odpadki organskega izvora. Iz tega nastajajo naša kulturna tla, plodna zemlja.

Pa si oglejmo situacijo pri vas. Kamninska podlaga v Sloveniji je kalcij. Vaša kulturna zemlja je nastala iz gline, ki je posledica razpadanja kalcija. Te glinaste substance vsebujejo fine minerale iz toplotne epohe nastanka Zemlje. Vsebujejo tudi procese iz rastlinske faze nastanka Zemlje (tiste, iz faze nastanka Merkurja, in tiste, iz faze nastanka Venere in Sonca). Pretežno je v vaših tleh, v glini, ki z razpadom nastaja, tisto, kar je prišlo v razvoj v tretji stopnji, v stopnji razvoja Lune. Rekla sem, da je to tisti čas, ko so se rastline iz zemlje izdvojile in šle za svetlobo ter tvorile cvetje. Vašim kalcijevim kamninam manjka vse tisto, kar je prišlo v razvoj v četrti stopnji. To so kristalne snovi. Ko se je ta želatinasto-vodena epoha, v kateri je prišlo do stvarjenja Lune, končala, rastline še niso imele korenin, oblikovale so jih šele v četrti epohi stvarjenja Zemlje. Šele ko so se rastline razvile tako, da so oblikovale korenine in se z njimi bolje povezale z mineralno osnovo zemlje, so lahko razen cvetja naredile tudi seme.

Tvorba dobrega semena je pri rastlini odvisna od tvorbe dobrih korenin. Če imamo v tleh samo procese, ki so nastali v prvi, drugi, tretji stopnji razvoja Zemlje (v fazi stvarjenja Merkurja, Venere, Sonca in Lune), spominja to rastline na čas, ko so tvorile pod površino Zemlje korenine, podobne pollokom. Če dela rastlina take korenine, bo to sicer omogočilo nastanek dobrega zelja in solate, ne pa tvorbe dobro kaljivega semena.

Rudolf Steiner opisuje, da JAZ-i rastlin (duhovna komponenta rastlin, ki jo ne smemo misliti na Zemlji, temveč sferično) delno delujejo iz centra Zemlje in delno iz sredine Sonca. Rastline potrebujejo neke vrste opozicijo delovanja sil Sonca in sil Zemlje, tistih sil Zemlje, ki pritekajo iz samega njenega centra. Zaradi tega je potrebno, da rastlina naredi globoke korenine proti centru Zemlje. Le v tem primeru bo lahko zgoraj razvila dobro kalivo seme. Da rastlina to lahko naredi, je potrebno tla dobro negovati. Nujno potrebno je predvsem, na kar vedno znova opozarjamo, da tla velikokrat okopavamo. Z okopavanjem, rahljanjem zgornjega plodnega sloja zemlje pri določenih kozmičnih konstelacijah vedno znova aktiviramo v tleh sile nebesnih teles tja do zodiaka, ki so tisti čas na razpolago.

To sem pri vas v Sloveniji gotovo že pripovedovala.

Ko smo v enem od suhih let izkopali korenje, smo izmerili, da je naredilo 1,80 metra globoke koreninice. Pri 1,80 metra se nam je koreninica odtrgala. Ne plod, koren, temveč koreninice, ki spodaj iz konice rastejo v zemljo. Pri čebuli se nam je koreninica odtrgala pri 1,60 metra. Ta neverjetna korenina ne nastane zaradi zalivanja, temveč zaradi razgibavanja zgornjega sloja prsti v skladu z ritmi, ki rastlini ustrezajo. Zaradi razgibavanja tal se sile ZODIAKA preko delovanja planetov v zemlji lahko aktivirajo. Z okopavanjem aktiviramo v tleh sile ozvezdij in sfer, pred katerimi se v tistem času gibajo planeti našega osončja in Luna.

Rudolf Steiner na nekem mestu citira izjavo astronoma Keplerja, ki pravi: »V Zemlji imamo odtis zodiaka, ki želi biti vedno v stiku z zodiakom na nebu.«

In še vprašanje JAZ-ov rastlin, teh rastlinam nadrejenih duhovnih aspektov, ki si jih moramo misliti zunaj rastline. Razmisliti moramo, s katerimi metodami bomo rastlinam pomagali, da v zemlji lahko pridejo do izvora teh sil JAZ-ov. Sile stremijo k JAZ-om rastlin v zemlji, ki omogočajo tvorbo globokih korenin. Zgornji del rastline raste proti svetlobi, nekako proti svojemu JAZ-u, ki si ga moramo misliti v Soncu. Če si ogledamo tla, plodno zemljo, v kateri rastlina raste, potem bodi naša skrb, da minerali, kamnine razpadajo, saj vsako razpadanje kamnin sprošča toploto.

Bila sem v kamnolomu z bazaltom, kjer so lomili kamenje. V bazaltu so našli olivin. To je poldrag kamen zelene barve. Dala sem ga na roko in ga gledala. Kamen je, ker je prišel na zunanjo temperaturo, razvijal tako toploto, da sem dobila opeklino. Pri vsakem razpadanju kamnin se sprošča toplota.

Če Rudolf Steiner v Poljedelskem tečaju govori o toploti, govori o toploti od zunaj, pa tudi o koreninski toploti, ki je potrebna, če naj bi rastlina tvorila seme.

Če imamo tla, ki imajo v sebi samo kvalitete prvih treh podstopenj iz faze razvoja Zemlje (torej iz faze nastanka Merkurja, Venere, Sonca in Lune), ne pa tudi kvalitete iz faze nadaljnjega razvoja Zemlje, je nujno potrebno, da elemente iz četrte epohe dodajamo. Če hočemo ustvarjati plodna tla, je uporaba preparata iz kravjaka po Mariji Thun izjemno dobra stvar, saj stimulira pretvorbo v tleh. Preparati, ki jih dodajamo kompostu, imajo izredno pomembno vlogo, saj v tleh nekako odpirajo vrata za delovanje planetov. Kar se tiče Zemlje in Sonca, imamo današnje razmere šele od četrte podstopnje razvoja Zemlje, torej od atlantskega časa. Sonce deluje šele od četrte stopnje razvoja Zemlje od zunaj in v Zemlji.

Od Rudolfa Steinerja poznamo tole skico:

Horizontalna črta predstavlja zgornji sloj Zemlje. Nad Zemljo je narisal Luno, Merkur, Venero in Sonce. Zgornji sloj naše plodne zemlje je sloj, v katerem deluje Sonce. V tem področju, v plodni zemlji, delujejo organske substance, ki jih dodajamo kot gnojilo. Ta proces podpiramo tudi s škropljenjem preparata iz kravjaka po Mariji Thun. V teh procesih pretvorbe, ki jih spodbujamo, nastajajo nova tla. Mi imamo v glavnem opraviti s prvimi tremi podstopnjami nastanka Zemlje v okviru četrte stopnje razvoja, to je podstopnjami nastanka Merkurja, Venere, Sonca in Lune. Če hočemo omogočati delovanje procesov JAZ-ov rastlin v tleh, je potrebno, da razen preparata iz kravjaka po Mariji Thun in razen dodajanja prepariranega komposta škropimo tudi s preparatom 500, gnojem iz roga, ki privede procese nekako do zaključka. Preparat 500 omogoča, da nastane boljša struktura tal. Korenine rastlin rastejo bolje, preparat omogoča, da sile letnih časov lahko pravilno delujejo.

Tla, ki so nastala iz mineralov rastlinske in živalske epohe nastanka Zemlje, moramo voditi v procese JAZ-a, ki se zaključujejo z oblikovanjem kristalov.

Če Rudolf Steiner govori o razvijanju organizacije JAZ-a v tleh, postavlja to v zvezo s procesi, ki se v toku leta stalno preobražajo.

Pa si poglejmo tok leta in letne čase. Začnimo s časom, ko je Sonce pred ozvezdjem Rib, v času spomladanskega enakonočja. Rudolf Steiner opisuje, da v tem času v tleh delujejo procesi kalcija. Pravi, da kalcij zime v tleh popolnoma miruje, da je popolnoma neaktiven, spomladanski kalcij pa nekako postane aktiven za rast rastlin.

Ko pride Sonce pred ozvezdje Ovna, deluje iz okolja predvsem silicij.

Ko gre Sonce pred ozvezdje Bika, imamo v tleh najmočnejšo vezavo dušika.

Stvar se začne s procesom kalcija v tleh, kot pravi Rudolf Steiner. Regrat, ki takrat raste in cveti, pritegne iz velikih oddaljenosti kozmosa silicij. To se dogaja na posebno intenziven način, ko je Sonce pred ozvezdjem Ovna. V času, ko je Sonce pred ozvezdjem Bika, se iz okolja Zemlje pritegne v zemljo dušik, kar se vedno dogaja tudi, kadar na dan za korenino tla okopavamo. Dušik pride v zemljo z zrakom, bakterije azotobakter pa ga vežejo na zemljo. Dušik iz zraka je neprimerno pomembnejši kot dušik, ki ga v tla vnesemo z gnojili.

V času, ko se Sonce premakne pred ozvezdje Dvojčkov, se v tleh aktivirajo procesi kalija.

Nato Sonce začne padati. Sile pritekajo iz ozvezdja Raka. Zemlja je takrat kot nekakšna odprta posoda. Vedno imam občutek, kot da se iz kozmosa, iz zvezdne slike Raka, v to posodo nekaj nagne. To je vodik, ki kot element deluje v tem času. Rudolf Steiner imenuje vodik snov toplote.

Čas gibanja Sonca od Rib do Dvojčkov je čas, v katerem – kot pravi Rudolf Steiner – delujejo procesi Merkurja. Naslednjo tretjino leta, ko potuje Sonce pred Rakom, Devico in Tehtnico, imenuje fulfurični čas. V naravi so vitalni procesi, merkurijalni procesi, delujoči do Janezovega. To je čas Sina. Procesi Sv. Duha, Sulfurični procesi se začnejo, ko je Sonce pred Rakom. To sproži, da na Zemljo priteka vodik. Ko je Sonce pred Levom, delujejo iz kozmosa čisti sulfurični procesi – procesi žvepla.

Potem se Sonce premakne pred zvezdno sliko Device in iz kozmosa na Zemljo intenzivno deluje meteorno železo. To vsebuje vse snovi, ki jih na Zemlji sploh najdemo. V ovojnicah Zemlje so vse te snovi prisotne v neki fini snovni, z življenjem prežeti obliki. V času, ko je Sonce pred ozvezdjem Device, pade na Zemljo vsak dan mnogo ton meteoritnega železa: sile ozvezdja Device prinašajo na Zemljo kozmične minerale, Ferrum siderium – železo iz zvezd.

Potem se Sonce premakne pred ozvezdje Tehtnice. Rudolf Steiner pravi, da so v tistem času v naravi v toku procesi pepela. Konec oktobra in v začetku novembra smo plodove, ki so zreli, pobrali. Zrelost so dosegli zaradi delovanja sulfuričnih procesov. Iz sadjarstva vemo, da ne dozori samo plod, temveč dozori, se v zorenju obarva tudi list in morajo ti jesenski procesi toplote in zrelosti zajeti tudi les, ki mora dozoreti do kambija. Rudolf Steiner v zvezi s tem pravi, da se v kambiju rastlin vtisnejo sile zvezd in ta odtis naslednje leto sploh omogoča rast. Tako je pri vseh olesenelih rastlinah.

Te sile pa morajo delovati tudi v tleh. V Poljedelskem tečaju dr. Rudolf Steiner pravi, da v novembru in decembru v naravi delujejo sile, ki bi jih lahko na zelo poseben način uporabili pri pridelovanju rastlin. Novembra in decembra je Sonce pred Škorpijonom in začenja se proces SAL, proces soli. To je čas Očeta v toku leta. Takrat morajo delovati sile, ki omogočajo tvorbo in razblinjanje kristalov. Če poznamo naša tla, jemljemo profile in jih gledamo pod povečevalnim steklom, bomo ugotovili, da v tem času deževniki puščajo v kanalih za seboj nekakšno sluzasto sled, ki se preobrazi v majhne kremenaste kristale.

Sonce 18. novembra zapusti zvezdno sliko Tehtnice in pride pred zvezdno sliko Škorpijona. Od takrat morajo imeti tla mir. Da bi lahko prihajalo v tleh do tvorbe kristalov, tal ne bi smeli več orati.

Ko se Sonce premakne pred ozvezdje Strelca, delujejo v tleh drugi procesi. Prihaja do nekakšne tvorbe soli. Ta kristalizira v kocke, za katere je pomembno, da se spet razblinjajo.

Ko je Sonce pred Kozorogom, ima Zemlja, kot pravi Rudolf Steiner, največjo potrebo postati kristalno čista. Morda si ustvarimo predstavo o tem, kaj to pomeni, če vzamemo kristal gorska strela. Vsebuje samo kremenasto kislino in nič drugega in je popolnoma prozoren za svetlobo. Če pustimo, da svetloba pada skozenj, ko ga obračamo, je popolnoma svetel, presvetljen. Če ga držimo pred križem na oknu, vidimo v njem celo prizmo barv.

Rudolf Steiner govori, da ima zemlja od sredine januarja do sredine februarja največjo potrebo postati kristalno čista, da se vsa preda procesu, ko ne deluje vanjo nič barvnega. To je čas, ko v tleh delujejo sile oblikovanja, ki jih rastlina potrebuje v svoji rasti v toku leta.

Ko gre Sonce pred zvezdno sliko Vodnarja, delujejo iz kozmosa sile fosforja. Rudolf Steiner pravi, da so ljudje svoje čase na fosfor gledali kot na božanstvo. Najvišja duhovna bitja – serafime, ki so v prvi stopnji stvarjenja Zemlje delovali s svetlobo, so ljudje častili kot bogove fosforja. Če v času, ko je Sonce pred Vodnarjem, pada sneg, so snežinke, šesterokotni kristali, pozdrav serafimov iz kristalnega neba Zemlji. Ko se snežinka na roki stopi, ta kozmična komponenta izgine. Če poskušamo nastalo kapljico vode spet zamrzniti, kristalizirati, nastane kvečjemu majhno zrno toče. Kvalitete, ki jih v tem času dobimo iz ozvezdja Vodnarja, so sile oblikovanja. Pritekajo iz globin kozmosa za zodiakom, iz kristalnega neba in se Zemlji sporočajo. Ta sposobnost oblikovanja in razblinjanja kristalov v času zime je potrebna. Spomladi imamo te sile oblikovanja na voljo ne le v tleh, temveč tudi v vseh rastlinah, ki so čez zimo ostale zunaj, na primer ozimna žita.

Kaj kot poljedelci ali vrtnarji lahko še naredimo?

Če živimo v pokrajini, kjer imamo opraviti pretežno s kalcijevimi kamninami kot osnovo naših tal in želimo pridelovati semena, moramo dodajati tlom mineralne snovi.

Nekaj časa sem živela v srednji Nemčiji, v Erfurtu, področju, ki je bilo znano po pridelovanju najboljših semen. Tla so tam nastala iz naplavin, gorovja v okolici Erfurta so iz kalcija. Doživljala sem, da so tja iz severne Nemčije vozili cele tovorne vlake peska. Dodajali so ga zemlji, da bi izboljšali strukturo tal. V našem primeru pa ne gre samo za pesek, ki prinaša kremenast element, temveč je pomembno dodajati minerale iz četrte epohe. Za to primerna kamnina je sedaj bazalt. Sčasoma bo morda potrebno dodajati še druge kamnine.

V kakšni obliki bomo vdelali bazalt v tla, da bi jih v tem smislu aktivirali? Nikakor ne kot bazaltno moko. Bazalt mora biti še v 1 mm drobnih zrncih, tako da pod mikroskopom v njih še vidimo kristalne oblike. Tako lahko deluje proces razblinjanja kristalov in se pri razpadanju sprošča toplota, in sicer tista toplota, ki jo Rudolf Steiner imenuje toplota korenin. Predvsem pomembno je dodajati bazaltni pesek na kompost, da bazalt pride v tla in deluje s kompostom. Skrbeti moramo, da vzpostavimo opozicijo rastlinskih JAZ-ov iz centra Zemlje in iz centra Sonca. Te sile oblikovanja naj bi delovale nasprotno tendencam gnitja. Če rastline gnijejo, imamo opraviti s procesi razpadanja – z glivicami. Kažejo nam, da smo ostali v tretji stopnji razvoja Zemlje. Medtem pa je tudi že četrta stopnja razvoja Zemlje za nami in smo že v peti podstopnji razvoja Zemlje.

Rudolf Steiner opozarja, da stare stvarniške sile na Zemljo ne pritekajo več. Te manjkajoče sile mora sedaj na novo razviti človek. Da se bo življenje rastlin na Zemlji lahko nadaljevalo, jih mora človek odvesti v bodočnost pete epohe, v kateri smo.

Če želimo pridelovati dobro seme, je pomembno, da rastlina pred tvorjenjem semena dobro izoblikuje organ, zaradi katerega jo pridelujemo. Solato na primer sejemo, presajamo, okopavamo in škropimo s preparatom 501 na dan za list tako dolgo, da popolnoma izoblikuje svoj organ, glavico. Šele ko je lepo izoblikovala glavico in se odločimo, da bomo iz nje pridelovali seme, začnemo solato okopavati na dan za plod. Solata bo nato cvetela in naredila dobro seme, ki bo v naslednjem letu rodilo lepe glavice. Če bi solato sejali, presajali vedno na dan za plod, bi naredila le majhno glavico ali pa bi takoj, ko bi naredila nekaj listov, pognala steblo za cvet. Iz tega semena naslednje leto ne bi dobili lepih glavic.

Če pridelujemo redkvico ali repo, jo sejemo, okopavamo, škropimo na dan za korenino. Šele ko rastlina oblikuje lep koren in jo izberemo za seme, začnemo z okopavanjem, škropljenjem s kremenom – na dan za plod. Če delamo tako, bomo pridelali seme, iz katerega bo rastlina naslednje leto lepo izoblikovala organ, ki si ga želimo.  

Drugače je pri plodovkah. Vso nego od samega začetka: setev, presajanje, škropljenje gnoja in kremena iz roga, okopavanje opravljamo pri impulzu plod/toplota in pri škropljenju pripravka iz kremena pazimo, da ga škropimo pri vsakem od treh toplotnih znamenj enkrat: enkrat pri Levu, Ovnu in Strelcu. Tako spodbujamo merkurijalni proces, sulfurični proces in proces Sal. To je pri plodovkah pomembno. Če bi škropili preparat 501 tako, da bi prišli vedno v isto znamenje, bi to privedlo do enostranosti, ki jih pri semenu ne smemo imeti.

Rastline, ki tvorijo sladkor v korenu (kot korenje in rdeča pesa), škropimo trikrat zjutraj s kremenom v času mlade rasti. Za dobro dozorelost korena priporočamo v jeseni nekaj tednov pred spravilom enkrat škropljenje s kremenom, ko potuje Luna pred Tehtnico in enkrat, ko je Luna pred Ovnom v popoldanskem času. S tem močno stimuliramo procese beljakovin in jih dovedemo v nekakšno zrelost, tako da je v plodovih malo nitratov, veliko pa sladkorja, mangana in kalija. Če hočemo pridelati seme korenja, rdeče pese ali zelene, bomo vso nego od začetka opravljali na dan za korenino. Dveh škropljenj s preparatom 501 popoldne, ko je Luna pred Ovnom in Tehtnico, jeseni ne bomo opravili. Tiste rastline, ki jih bomo naslednje leto uporabili za pridelavo semena, bomo pred tem pospravili, in sicer na dan za korenino, saj bodo tako najbolje prestale zimo. Naslednjo pomlad jih bomo preselili iz kleti na vrt na dan za plod, v času za presajanje, in nato vso nego opravljali na dan za plod: okopavanje, škropljenje s 501… Zrelo seme bomo pospravili na dan za korenino, da tako rastlino spomnimo na oblikovanje korena.

Kaj pa krompir?

Krompir za prehrano bomo sadili, okopavali, škropili s kremenom, škropili s čaji za boljše zdravje na dan za korenino. Krompir bomo na dan za korenino tudi pospravili, saj se tako gomolji najbolje obdržijo v kleti. Če krompir pospravljamo na dan za list, bo rad gnil. Če ga pospravljamo na dan za cvet ali plod, bo zgodaj, že februarja, pognal kali. Krompir, pospravljen na dan za korenino in dobro skladiščen, se krasno drži in šele avgusta začne s kaljenjem.

Semenski krompir potrebuje druge impulze. Za pridelovanje semenskega krompirja lahko vzamemo majhne gomolje od 2,5 do 3 cm premera, težke od 3 do 3,5 dag. Večji, morda že 10 dag težki, so za seme neprimerni. Če hočemo krompir pomladiti, regenerirati, posadimo majhne krompirčke, ko sta Sonce in Luna pred Ovnom. Ko je Luna pred Ovnom, to je vsake štiri tedne, ga tudi okopavamo oziroma osipavamo ter škropimo pripravek iz kremena. Krompir pospravimo jeseni na dan za korenino. Tako pridelamo semenski krompir za naslednje leto.

Krompir lahko regeneriramo tudi na drug način, tako da – kot priporoča Rudolf Steiner – podtaknemo očesca iz srednjega predela krompirja. Krompir je bil na eni strani priraščen na matično rastlino; tam bomo našli samo eno očesce, ki ni posebno dobro. Spodaj na drugem koncu ima krompir nekakšno krono s sedmimi, morda osmimi očesci. Za regeneracijo krompirja in pridelovanje lastnega semenskega krompirja vzamemo očesca iz sredine – po navadi bomo našli tam tri. Očesca izrežemo na podoben način, kot kadar luščimo krompir, in jih posadimo, ko potuje Luna pred Ovnom. Medtem ko je naš razmak med vrstami krompirja 60, 65 cm in v vrsti med gomolji 30, 33 cm, posadimo očesca v vrsti v razmaku od 7 do 8 cm. Če bi jih posadili tako na redko kot siceršnje gomolje, bi pridelali pri vsaki rastlinici le en velik krompir, ki ga kot semenskega ne bi mogli uporabiti. Mi ta krompir sadimo, ko je Luna pred Ovnom, in sicer tako da napnemo vrvico, položimo očesca na zemljo in jih zasujemo s plugom. Razmak med vrsticami zaradi strojne obdelave ostane enak, namreč 63 cm. Ko rastlinice razvijejo drugi par listov, jih je dobro enkrat, in sicer na dan za list proti večeru, poškropiti s čajem iz koprive, čez naslednjih deset dni pa spet na dan za korenino, toda zgodaj zjutraj, s čajem iz hrastovega lubja. To je razen uporabe preparata iz kremena priporočena nega za krompir. Gleda na to, da pridelujemo semenski krompir, škropimo preparat iz kremena na dan za plod. Pridelek bomo pospravili pri impulzu korenina. To je metoda za pridelovanje semenskega krompirja.

Če imamo zelo dober jedilni krompir, ki je spomladi, ko bi krompir sadili, že naredil nekaj dobrih, močnih kali, lahko namesto očesc posadimo kali. Zasujemo in negujemo jih kot izrezana očesca. Letina iz kali je lahko dobra. Kali iz krone so najboljše. Če pri krompirju kalijo najprej očesca v kroni, torej spodaj, je to znak, da je krompir pri dobrem zdravju. Če najprej kali oko, ki je na mestu, kjer je krompir priraščen na matično rastlino, je to znak slabega zdravja krompirja. Teh kali ne sadimo.

NA VPRAŠANJA

Rudolf Steiner pravi, naj kamilični preparat zori tam, kjer na sneg dolgo sije sonce. To pa pomeni, da ta preparat dobro dozori, če noči prinašajo zmrzal. Tudi v tropskih razmerah so gore in v gorah je klima popolnoma drugačna. Na primer Sicilija. V nižinah najdemo tropske rastline, v gorah pri 1000 metrih nadmorske višine pa je vegetacija popolnoma drugačna. Tam naenkrat najdemo tudi kamilico, regrat, rman, tudi bukev in hrast, razmere, kot v naši zmerni severni coni. Preparate izdelujejo na Siciliji kmetje, ki imajo posestva na takih višinah. V Venezueli na ekvatorju smo našli kmeta s kmetijo na 2400 metrih nadmorske višine; šele tam smo našli rastline, ki sicer rastejo v severni zmerni coni in ki jih za preparate potrebujemo. V Braziliji smo našli take razmere na 1800 metrih nadmorske višine. Tam izdelujejo tiste preparate, ki potrebujejo zimo in zmrzal. Drugače je v Sibiriji, kjer se sprašujejo, kdaj naj bi preparate dali v tla, saj je v času, ko jih zakopljemo mi, tam že vse zmrznjeno. Kjerkoli na Zemlji izdelujemo preparate, poskušamo najti za dozorevanje prave razmere. Če smo v zelo hladnih conah, bomo preparate izdelovali na južnih pobočjih, v vročih predelih pa jih bomo izdelovali na severnih pobočjih. Da preparati dobro dozorijo, moramo v hladnih conah vedno iskati kraje, kjer je topleje; v deželah, kjer je toplo, pa iščemo hladnejše cone.

Na vprašanje:

Proces kristalizacije, ki ga najdemo nekako v šesterokotni obliki našega kremena, se odvija v naravi, ko je Sonce pred Škorpijonom, to je od 18. novembra do približno 20. decembra. V tem času naj zemlje ne bi obdelovali.

V rastlinjakih so stvari drugačne. Tam, pa tudi v tunelih s folijo se na splošno preveč gnoji. Rastline naj bi čim prej zrasle za prodajo. Težave imajo, ker nimajo dobrega kolobarja in ker tla vedno znova vitalizirajo tako za solato, cvetačo, kolerabico pa tudi za paradižnik in kumarice. Posledica je, da so čez nekaj let težave z glivicami nepremostljive. Pri tunelih s folijo zato priporočamo, da jih enostavno preselimo in površine zasejemo z ržjo. Če zasejemo rž in pustimo, da oblikuje seme, se tla močno mineralizirajo. Če vzamemo ozimno rž, deluje ta kot dober člen v kolobarju. Če imamo čvrste rastlinjake iz stekla, jih seveda ne moremo preseliti. Vrtnarjem priporočamo, da vgradijo nekakšen člen kolobarja tako, da trosijo pesek in da tako pridejo v tok novi mineralni procesi. Bolezni v rastlinjakih so posledica dejstva, da tla ne morejo dozoreti. V času poletja, ko je Sonce pred Levom, se zemlja v rastlinjakih ne more segreti dovolj, pozimi pa zmrzal tal v rastlinjakih ne more obdelati. Nadomestilo teh sil poletne in zimske obdelave z vročino in mrazom je dodajanje kamenja, peska.

Tudi sicer dosežemo v pokrajini, kot je vaša, kjer je veliko gora in gozdov, kjer prevladujejo procesi vlage, s peskom dobro izravnavo. To pa seveda ne pomeni, da potrebujemo velike količine. Zadošča že 500 kg za hektar. Pesek naj ima od 2 do 5 mm premera. Dober je navaden gradbeni pesek, toda ne iz apnenca – tega imate preveč – temveč kremenov pesek, s katerim podpremo kremenov proces. Bazalt je seveda bolj dragocen, saj vsebuje več elementov. Njegova slaba stran je, da hitro razpada. Kremenov pesek razpada počasneje.

Na vprašanje: Ali je dobro, da delamo tako, kot so delali starejši ljudje, da od koruze izberemo posebne storže in iz njih ostružimo tisto, kar je s korena in na koncu in vzamemo za seme tisto, kar je v sredini.

Če delamo posevke v zaporedju, kot zrna rastejo na storžu, to sem sicer delala le za žita, je tako, da glede na razvoj rastlin iz teh semen ugotavljamo na klasu tri kvalitetne cone s tem, da semena iz srednje cone rodijo najboljši semenski material. Lahko bi si mislila, da je tudi pri koruzi podobno. To je nekaj, kar velja tudi za leguminoze: lečo, fižol ali sojo. Srednje cone so za seme vedno najboljše. Če imamo dovolj časa, svetujem, da jeseni vzamemo stroke graha in fižola in kot semenski material vzamemo za seme samo semena iz sredine strokov. Te tri cone veljajo tudi za krompir: če posadimo očesca z zgornje strani in iz krone ter iz sredine, vidimo, da se rastlinice povsem različno razvijajo in da so najboljše tiste iz srednjih kali. Pri redkvicah smo opravljali primerjalne posevke. Posebej smo sejali seme iz spodnjega dela stroka, iz srednjega dela stroka in iz zgornjega dela stroka. Vedno se je izkazalo, da so semena iz sredine najbolj primerna za semenski material. Če imate namen pridelovati seme, vam svetujem, da opravljate take primerjalne poskuse.

Na vprašanje: Kaj pa pri preklarju, kateri stroki so boljši, spodnji ali iz vrha prekle?

Iz sredine.

Na vprašanje: Kaj lahko sklepamo iz različnih oblik žitnih klasov, na primer pri rži?

Žita naredijo različne oblike klasov glede na to, pri katerem impulzu smo jih posejali. Imamo konstelacije, pri katerih so klasi kratki in če tako seme ponovno posejemo, imamo praviloma v naslednjem letu težave z glivicami. Če smo isto sorto posejali pri ugodnem času, dobimo po navadi daljše klase, ki pri ponovnem posevku spet rodijo zelo dobre zdrave rastline. Prava konstelacija je pri žitih dan za plod. Izberejo se lahko še posebni časi z določenimi opozicijami planetov ali pa posebno dobri časi, trigoni za plod. Včasih imamo tudi posebno dobro seme iz konstelacij, ki sicer povzročajo nevihte.

Na vprašanje: Ali velja za motovilec isto kot za solato?

Motovilec ima druge ritme. Če solato posejemo spomladi in jo preko leta negujem, bom v jeseni že dobila seme. Če pa hočem imeti seme motovilca, moram seme posejati, ko je Sonce pred Rakom in dobim seme šele naslednjo pomlad. Motovilec ima drug odnos do letnih časov. Če motovilec posejem spomladi, rastlina ne bo naredila semena, temveč gre v vegetativno razmnoževanje tako, da tvori nove rastlinice ob vratu in naredi ogromne glavice, tako da imamo res bogato letino. Od spomladanskih posevkov pridelamo količinsko mnogo več kot od poletnih posevkov.

Na vprašanje

Če pri krompirju najbolj kali očesce na tisti strani gomolja, kjer je bil krompir priraščen na matično rastlino, je to dokaz, da je krompir degeneriran in za semenski krompir neprimeren. Če ima krompir veliko očesc iz krone, je to znak dobre vitalnosti krompirja. Kako je s krompirjem, lahko vidimo, ko začne krompir odganjati. Pogledamo, katera cona najmočneje kali. Vidimo, ali so kali močne ali nerazvite. S takim ogledom enostavno ugotovimo, kateri krompir je primeren za sajenje. Delali smo tudi poskuse s prerezanim krompirjem. Gomolje smo prerezali vzdolž na polovico. Če izrežemo vsako očesce, obstaja nevarnost, da bodo vmes tudi rastline, ki so oslabljene in privabljajo koloradskega hrošča. Če krompir režete, vam priporočam, da tisti konec, kjer je bila rastlina priraščena, odrežete in vržete proč, ostanek pa po dolgem prerežete na polovico in posadite.

Če je krompir malo degeneriran, ga regeneriramo s potikanjem očesc iz sredine, ki bodo tudi rodila največ gomoljev.

Na vprašanje: O česnu.

Pri pridelovanju česna ravno tako poškropimo zemljo pred potikanjem s pripravkom gnoj iz roga. Okopavanje, škropljenje s kremenom iz roga opravimo na dan za korenino zjutraj.

Na vprašanje: Kaj narediti, če česen požene cvet?

Cvet je treba odlomiti ali izruvati rastlino.

Na vprašanje

Tako poganjke kot očesca krompirja položimo na pripravljeno zemljo in jih strojno zasujemo tako, da so od 10 do 12 cm pod zemljo.

Na vprašanje

Ajda medi dopoldne ali popoldne – to je odvisno od Venere in Merkurja. Pri ajdi je prav gotovo pomembno, kdaj se seje. Tista ajda, ki jo sejete po spravilu žit, cveti bolje in čebele se v njej pasejo več kot na ajdi, ki jo sejete spomladi. Ajda, ki jo sejete spomladi, bo naredila lepše seme in če jo boste kuhali, je bolje, da jo sejete maja; jesenska semena niso tako velika.

Na vprašanje: Kdaj bi morali ajdo sejati, da bi dobro medila? Včasih je ajda v Sloveniji zelo dobro medila, zdaj pa se opaža, da zelo slabo medi. Zakaj?

Ajdo je bolje sejati po spravilu žit kot spomladi.

Na vprašanje: Danes še ni bilo govora o pridelovanju krompirja iz semena.

Tudi mi se ukvarjamo s tem. Traja seveda še leto dlje, da pridelamo jedilni krompir. Semena posejemo v februarju, marca jih prepikiramo v palete in konec maja presadimo na prosto. To, kar pridelamo, je semenski krompir. Pri sortah krompirja, ki se danes najdejo na trgu, imamo po navadi opraviti z dvema križanima sortama, in moramo zelo paziti, katere so boljše in primerne, da jih sadimo naprej. Včasih križajo zaradi odpornosti celo divji krompir. Kar se tiče generativne metode, smo ugotovili, da so semena krompirja, ki smo ga posejali, ko je potovala Luna pred Kozorogom, najboljša.

Na vprašanje

Pšenico škropimo s preparatom iz kremena, ko tvori drugi list. Kmalu za tem pa jo škropimo enkrat s čajem iz rmana. Vso nego opravljamo na dan za plod.

Na vprašanje

Čebulo se potika na dan za korenino v času za presajanje.

Na vprašanje

Rdečo peso okopavajte proti večeru in ne dopoldne.

Na vprašanje

Vsa negovalna dela se opravljajo na tipičen dan za rastlino: solato na dan za list, korenček na dan za korenino. Zjutraj okopavaš, če je premokro; zvečer, če je presuho; opoldne pa nikoli.

Na vprašanje

Pozno zelje se seje okoli Janezovega in praviloma z bolhači ni nobenih težav več. Bolhači pravzaprav ne marajo rahlih tal, torej okopavajte. Svoje čase so priporočali, da se poseje saje ali pepel.

Na vprašanje: O voluharju.

V luknjo voluharja vtaknemo tiste kravje rogove, ki niso več uporabni za izdelavo preparatov, in sicer z odprtino, obrnjeno v rov. V rogu se na poseben način oblikuje zvok, voluharji pa so zelo občutljivi na šume.

Na vprašanje

Z zeleno delamo vse pri impulzu korenina. Jeseni izberemo gomolje za pridelovanje semena in pri teh pustimo tudi korenine ter jih spravimo v klet. Naslednjo pomlad v času za presajanje na dan za plod preselimo te gomolje na prosto in jih negujemo vedno na dan za plod, semena pa pospravimo na dan za korenino.