Krepitev zdravja s prehrano – pogled na dnevne obroke

Nekoč je bila povezava med zavestno prehrano in zdravjem način življenja, poznan kot »Diata« .Z dobo naravoslovne znanosti se je ta povezava izgubila. Ugotovili so, da je v prehrani mogoče najti  kemične spojine in domnevali, da so to hranljive snovi. Od tedaj dalje ne govorijo več o zdravilnih pač pa o hranilnih snoveh. Povezava z zdravjem je zašla v pozabo, ohranila se je samo še v ljudskem zdravilstvu.

Živila naj bi človeka hranila, ne pa zdravila. Za to so bila zdravila. Tudi pojem »živila« in odnos do prehranjevanja  so obravnavali čedalje bolj kritično. Odkritje vitaminov, katerih obstoj so spoznavali ob obolenjih zaradi pomanjkanja, je kazalo na to, da nezadostna prehrana vodi v bolezen.

Hrana kot povzročitelj bolezni

V 20 stoletju je bil pogled vedno bolj usmerjen v negativne posledice napačne prehrane: Podhranjenost  po obeh vojnah, posledice »vala požrešnosti« po šestdesetih, z ekološkim gibanjem strah pred škodljivimi snovmi in po osemdesetih strah pred boleznimi zaradi prehrane. To je vodilo do naslovov knjig kot »Jej in umri« , »Naš ubogi kruh« ali »Bolan zaradi sladkorja«, ki so vse postale uspešnice. Odkrivali so prakso ekstremne predelave in onesnaževanja okolja, kar se je nalagalo v živilih. S tem so zahtevali ekološko pridelavo hrane in polnovredno prehrano.Končno se je v  začetku devetdesetih let oblikovalo nasprotno gibanje, ki ni hotelo nič slišati o škodljivih snoveh in boleznih, poudarjali so le ugodje in užitek prehranjevanja.

Zdravju prijazne snovi v živilih

V približno istem času je prehrambna znanost odkrila, da je v živilih vrsta snovi za katero so domnevali, da so nekoristne ali celo škodljive , ki pa imajo popolnoma drugačen pomen. Te snovi, prvotno opredeljene kot nehranljive, so se izkazale kot pravi pospeševalci zdravja. Pri tem gre za barvila kot karotini, antociani, snovi okusa kot sulfidi, saponini ali snovi, ki povzročajo srbenje /kratzende Stoffe/  glukosinolati. Preimenovali so jih v bioaktivne substance ali sekundarne rastlinske substance, ker izhajajo iz osnovnih snovi beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov.

S  tem je priznano, da vsebujejo rastlinska živila in mleko poleg prehrambene vrednosti tudi zdravilne učinke. To pojmovanje pa je zgolj snovno.  Tvorba bioaktivnih snovi v rastlini je odvisna od rasti in okolja, zato ni čudno, da najdemo več teh snovi v rastlinah, ki rastejo na prostem kot v rastlinah iz rastlinjakov. Verjetno več pri ekološki kot pri konvencionalni pridelavi. To mora biti znanstveno še dokazano.

Znaki lastnosti, ki vzpodbujajo zdravje

Pri iskanju živosti hranil zaidemo na nesnovno raven . To je opisano z življenjsko energijo. Pri tem razumemo rast in posebnost  rastline. Pod posebnost ali zgradbo rastline razumemo različno tvorbo delov rastline od listov, cvetov do sadežev. Značilen razvoj vrste rastline je namenjen človeku z vso njeno raznolikostjo, hrani in ščiti celovitost zdravja.

Podobno lahko spoznamo ob svežini npr.solate ali zrelosti sadeža. Takšne znake življenjske energije lahko raziskujemo s posebnimi metodami kristalizacije.

Tudi spremembe živil s fermentacijo, z mikroorganizmi ( mlečnokislinsko vrenje) lahko dvigne zdravilne lastnosti življenjskih energij. Fermentacija  je delno tradicionalen postopek kot pri pravem čaju, izdelkih iz kislega mleka, surovih klobasah, kislem zelju ali vzhajanje testa . To »poživitev« lahko označimo kot probiotik za življenje. To je nekaj drugega kot le tako imenovane probiotične klice, ki jih dodamo,  brez kakršnekoli spremembe živila. Življenjska energija (vitalna kvaliteta ) učinkuje na zdravje človeka in ima hranilne učinke.

Končno je pomembno tudi zaznavanje hrane med obedom in po njem. Oblika sitosti lahko vzbudi občutke ugodja ali tudi neugodja, z željo po dodatni ali drugačni hrani. Jedi, ki nam ne dajo občutka sitosti, nas zapeljejo v preobilno hrano, kar vodi do prekomerne teže.

Koristnost, prijetnost je mera individualne sprejemljivosti. Občutimo jo v sebi, pogosto ob prebavnih ali organskih motnjah.

Prebavljivost ali življenjska  razpoložljivost pokaže, kaj človek od zaužite hrane v resnici izkoristi. Recimo : karotin surovega korenčka je uporaben, ko celične membrane korenčka v črevesju popokajo in se snovi sprostijo.. Pri šibkejši prebavi je lahko prebavljivost in izkoristek kuhanega korenja boljša kot v surovem stanju, ker je vsebina prosto razpoložljiva in je ni potrebno še razkrojiti . Analizirana vsebina živila ni nikoli enaka dejanskemu izkoristku tega živila pri posameznem človeku.

Dober izbor prehrane

V okviru zdrave zasnove hrane je pomembno poudariti pozitivne vidike živil in jih prilagoditi posamezniku.

Najprej je to izbor. Katera živila spadajo v prehrano in katerim se je bolje izogniti.

Ta priporočila naj bodo le okvirna, ker obstajajo kulturni, družinski in individualni odkloni. Vemo, da je dobro dajati prednost enostavni vsakodnevni hrani, ki jo redno in v miru zaužijemo.

Kot osnovo priporočamo žitarice, če je mogoče polnovredne, dovolj zelenjave in obilo sadja. Vsekakor je treba upoštevati klimatske pogoje. V Skandinaviji ni mogoče jesti toliko sadja kot na jugu Italije. To tudi ne bi bilo pravilno, četudi danes na splošno priporočajo mediteransko kuhinjo.

Pomembne so dobre začimbe, ne preveč beljakovin, najbolje rastlinske in mlečne beljakovine ali malo mesa in rib in dobra pridelava (biološka ali biološko – dinamična ).

Takšna priporočila si mora prilagoditi vsak posameznik v vsaki družini. Pomembno je, da je pozoren na zaznave med jedjo in po obedu, da čuti kdaj je sit, če še kaj potrebuje, občuti ugodje ali neugodje, utrujenost ali svežino.To zadostuje, ne da bi kar naprej iskali pravo prehrano zase. S časom si pridobimo notranjo gotovost, vzpostavi se nek ritem sam po sebi.

Prehrana za zdravo počutje

Prehrana predstavlja del načina življenja. V okviru raziskav faktorjev tveganja so raziskovali pozitivne faktorje kot so zdrava prehrana, gibanje, lastna aktivnost in njihovi vzajemni učinki na ohranjanje zdravja v starosti.* Pri tem so upoštevali faktorje, na katere lahko vsak sam vpliva poleg dedne zasnove, ki je človeku dana. Zanimivo je, da so imeli posamezni pozitivni faktorji, razen religioznega in duhovnega delovanja, le neznaten vpliv. Nekdo, ki se ukvarja s športom in zanemarja vse ostalo, prispeva zelo malo k ohranjanju zdravja. Zbir več faktorjev kot zdrava prehrana, dobro počutje, zdrav spanec itd. je pokazal progresivno obogatitev, to je bistveno večji prispevek kot samo seštevek posameznih faktorjev.

To kaže, da lahko vsakdo vpliva na ohranjanje svojega zdravja.To je življenjska  povezava čimveč posameznih faktorjev. Zdrava prehrana igra pri tem svojo vlogo.Vsekakor pa lahko prepoznamo nujna dopolnila. Če sem prepričan v svoj izbor živil, krepim s tem občutek gotovosti, kar spet učinkuje na druga področja.

Dr. Petra Kühne, znanstvenica za prehrano, vodja za raziskavo prehrane

Ernährungsrundbrief 4 – 03        

Prevedla Frančiška Pirnar

Faktorji zdravja