Letos je krasil poletno nebo Mars s svojo vpadljivo oranžno svetlobo. Sploh je svetil od maja do julija mnogo močneje kot ponavadi. V začetku julija je bil kot prvi viden takoj po zahodu Sonca na še svetlomodrem nebu. Medtem, ko je na severozahodu še žarela svetloba Sonca, je na nasprotni strani postal Mars že viden. Čim temnejše je postajalo nebo na jugovzhodu, tembolj intenzivna je postajala Marsova svetloba. Njegova vidljivost se je vedno bolj krepila,  saj je na svoji dvižni poti.

Tako vpadljiv je Mars le kratek čas. Najmočneje sveti, če je na drugi strani Sonca, torej v opoziciji s Soncem. Kdor je svetlobo Marsa v juliju opazoval je videl, kako hitro se je intenzivnost svetlobe Marsa zmanjševala. Kljub temu, je ostala njegova svetloba tako močna, da je tudi še v septembru presegala svetlobo vseh drugih nebesnih teles. Ta fenomen jačanja in pojemanja svetlobe je pripeljal Danca Tycha de Brahe (1546-1601) na za njegov čas revolucionarno misel, namreč k vprašanju ali krožijo planeti okrog Zemlje ali okrog Sonca. Takrat so astronomi sicer delili planete še na klasičen način, na podsončne in nadsončne.

Planeti,ki potujejo hitro, torej Luna, Merkur in Venera so podsončni planeti. Okrog Sonca potujejo po poti, ki leži med Zemljo in Soncem. Saturn, Jupiter in Mars so nadsončni planeti. Njihove krožnice so od Sonca bolj oddaljene kot krožnica Zemlje. Bistroumni Tycho de Brahe je menil, da Mars v času svoje opozicije s Soncem pride v bližino Zemlje, da ji je tako celo bliže kot Sonce.

Mars res pride v sfero Sonca, pri tem pa nikoli ni med Zemljo i Soncem!

V času Kopernika in de Brahea oddaljenosti med Zemljo, Soncem in ostalimi planeti še niso bile znane. Iz današnjih izračunov sledi, da se je Mars junija letos približal Soncu na 67 milijonov kilometrov, medtem ko je razdalja med Zemljo in Soncem približno 150 milijonov kilometrov!

Oddaljenost med Marsom in Zemljo je ponavadi večja kot oddaljenost med Zemljo in Soncem. Če potuje Mars za Soncem, je njegova oddaljenost do Zemlje sedemkrat večja kot v času, ko je tako blizu Zemlje kot letos. Slika prikazuje oddaljenosti med Zemljo, ki je v sredini, letno potjo Sonca, in Marsem. Če je Sonce v poziciji 1 in Mars v poziciji 1`, sta v konjunkciji. Sonce potrebuje skoraj eno celo leto, da pride do pozicije 2; v tem času se Mars Zemlji približuje. Najprej se približuje zelo počasi, potem, v tednih pred opozicijo s Soncem (pozicija 2´) se njegov tempo povečuje. Dobro leto za tem se Mars od Zemlje spet toliko oddalji, da pride v svojo naslednjo konjunkcijo s Soncem (3 in 3´).

Torej bi lahko bi rekli, da prinaša Mars svetlobo neba in da odnaša zemeljsko dinamiko k zvezdam, pri čemer prečka z vedno novo dinamiko sfero Sonca.                                                                                 »A tempo« 7/2001