Posneto ob obisku pri ing. agr. Walterju Sormsu, posestvo Rengohof v Ueberlingenu., Nemčija, julija 2009, Društvo Ajda Štajerska

Tu v Evropi imenujemo plug s katerim se delajo grebeni, rimski plug ( slika 1 ). Rimljani pa so ta plug imenovali egipčanski.  Povedati bi vam moral kako kultura sejanja na grebenih funkcionira. Ta kultura na grebenih je pravzaprav zelo stara metoda. Po mojem mnenju je Rudolf Steiner v celem sklopu predavanj dal samo en predlog, kako naj se zemlja obdeluje. Sploh ni rekel v bistvu kako naj zemljo obdelujemo, ampak, da so tista odločilna stvar energije. Energije so pomembnejše, energije si potem vzamejo snovi, ki jih potrebujejo. Steiner je potem rekel, da vedno kadar se zemlja dviguje nad normalni nivo ene pokrajine, je potem ta zemlja vedno bolj živa.

Mi smo vedno pri našem delu v bistvu na poti iskanja življenja. Stvari funkcionirajo tako, da npr. zdaj, ko smo poželi ječmen, bom tele priključke ( rimski plug ) pripel na traktor in bom naredil 7 brazd in 6 grebenov. In potem čez 9 dni to orodje prestavim in iz grebena naredim brazde oz iz brazde nastane greben. To imenujemo »pregrebeniti«-grebene razsuti. To metodo uporabljam že 5 let in je zemlja krasno grudičasta. S temi grebeni naredim kot majhne kompostne kupe in čez devet dni jih pregrebenim.

Pri tej stvari sta dva zelo pomembna aspekta. Eden je ta, da zemljo dvignem nad normalni nivo in je prežeta z življenjem in zelo globoko to zemljo prežame zrak. In druga stvar, zemlja sama po sebi postane krasno grudičava, podobno kot v vrtu. Ne uporabljamo nobene brane in ne valja več. Zemlja postane krasno mehka. Mehkoba zemlje je merilo, indikator živosti in plodnosti.

Zelo dobro orodje je tudi veriga pri obdelavi tal (slika 2 ). Veriga teče vedno zadaj in naredi na zemlji krasno »kožo«. Ker imamo relativno dobre stroje, zelo hitro svoje delo tudi opravimo. Na dan lahko obdelamo 10-15ha zemlje ( zorjemo ali zasejemo) in tako lažje izberemo prave dneve za obdelavo, vedno pa to ni mogoče.

Iz sredine marca je zgoden posevek korenja in ko je kalilo smo imeli kar hudo zmrzal. Mislili smo, da je za nas že izgubljeno. Presenečenje za nas je bilo, da je večina korenja preživela zmrzal, ko smo že razmišljali, da bomo to korenje podorali in na novo posejali. Običajno sejemo polovico hibridov in polovico z »odprto bodočnostjo« naravno doma vzgojeno seme. Sorta Fanal je lepo zdravo korenje, vendar je okus čvrstih sort boljši od hibridov.

Za skladiščenje pozimi imamo drugo sorto, ki se imenuje Rodelica in je res kvaliteta zase. Je malo bolj težavna za pridelavo, ima pa neverjetno dober okus. Pred nekaj leti smo začeli prodajati sorte, ki jih lahko sami semenimo. Zdaj je delež teh že 50% v 5. do 6. letih razvoja. Aroma je zelo močna, tipična za korenje, nobenih grenkih okusov. Imamo tudi posejano sorto Nantes. Fanal je zgodnje korenje, ki ni primerno za skladiščenje čez zimo, ampak kljub temu smo ga imeli v skladišču še do konca aprila. Sejemo na razmakih 90cm in pri zgodnji vrsti korenja se vrste čisto ne zapolnijo. Pravzaprav  bi človek mislil, da je razmak 90cm razdajanje prostora, ampak zagotavljam, da bodo pred spravilom te vrste popolnoma zapolnjene.

Sejemo v tri vrste v razmaku 3,5 cm. V srednji vrsti je približno 7% manj korenja. Tako ima vsaka rastlina 2,2cm razmika med korenji ( slika 3 ). Delež lepega korenja je zelo visok, kar je pomembno za prodajo. S to metodo to ni več problem. V zadnjem letu smo od pridelanega korenja lahko 80% prodali, ostalo ni bilo lepo. V prejšnjih letih je bil slučaj, da smo prodali samo 50%.

Pred mnogimi leti smo delali tako, da smo imeli 1,8m široke grede in štiri vrste s 33cm razmaka. Potem smo imeli tri vrste na razmak 50cm. Naslednji korak štiri vrste na razmaku 75cm., pri tem, da je bil razmak koles pri traktorju 1,5m.

V vseh sistemih smo posejali na ha enako količino semena, 1,2 do 1,5 mio semen/ha pri zgodnjih posevkih, pri poznih pa do 1,8mio semen/ha in vedno približno enako količino tudi pridelali. Toda pri novem sistemu imamo največji delež lepo oblikovanega korenja za prodajo.

Imamo stroj za spravilo, ki je montiran na strani pri traktorju, kot nož, ki gre pod korenjem in ga dvigne na greben, zatem pa prideta dva trakova, ki praktično dvigneta korenje za zel in ga potegneta iz zemlje. Korenje pride na odstranjevalec zeli. Zel gre skozi, korenje pa se pri tem odtrga. V eni vrsti imamo do dve toni korenja in porabimo cca 9min časa, drugače tega nebi obvladovali.

Posevke korenja smo pred kalitvijo žgali s plinom in tam nimamo skoraj nobenega plevela. Požiganje plevela je ena od možnosti s katero si lahko veliko časa in dela prihranimo. Požiganje je mogoče zaradi dejstva, da korenje rabi dolgo časa za kaljenje. Ko posejemo, počakamo približno šest dni in potem pogledamo, če korenje že kali. Človek se zelo hitro nauči razlikovati kaj je korenje in kaj je plevel. Ko korenje kali je kal še rumena in tudi vrsto, kjer je posejan čisto lahko najdeš. Ko je seme še pod zemljo, seme korenja najprej naredi korenino navzdol. Dva dni za tem pa pride 1. list in ko se list začne razvijati počakamo tako dolgo, da največ listkov pride do površine zemlje ali pa tako dolgo, da je 1. ali 2. list že zunaj. To je moment, ko gremo s plamenom v vsej širini preko korenja.

Plinski gorilec montiran na plugu in z 1,8km/uro  peljemo z odmikom 15-20cm nad grebenom, torej v času ,ko je korenje še pod zemljo.. Imamo pa mnogo plevelov, ki kalijo hitreje kot korenje, ki so prišli iz zemlje v času, ko je korenje še pod zemljo. In plamen tisti plevel uniči. Ko pa rastlino doseže plamen, rastlina potemni in nekaj ur zatem odmre. In tako si prihranimo do 150 ur dela po ha. Za en ha porabimo 11kg ( jeklenka ) plina. To je zelo malo denarja in velik učinek.

 S »krožniki« se eksaktno opleje med vrstami, za ročno pletje med korenjem pa smo kot pripomoček za lažje delo razvili posebne vozičke ( slika 4 in 5 ).