Povzetek predavanja Dr. Heilmanna – specialista za biodinamiko iz Nemčije :

Pred približno 6000 leti je človek pričel z obdelavo zemlje. Takrat je imel orodje, s katerim je zelo plitko bredel v zemljo. To je bilo v zemljepisnih širinah, kjer je bilo toplo in suho. Ker je imel takrat človek na razpolago malo moči za vleko, je bilo potrebno večkrat obdelati zemljo. Naš prednik Triptolemos, ki je sprejel žita v obdelavo,  je kot že njegovo ime pove, trikrat obdelal zemljo. O tem mitu Triptolemosa stoji več v zapisu zapuščine Demeter. Pri vsem skupaj gre za zapuščino narave in duhovnega sveta, ki je človeku predana. Saj veste Demeter je ime boginje. Pri tem pomeni DE – nekaj podobnega kot GEA – GEO torej zemlja, METER – pa pomeni mati, mater. Lahko rečemo, mi smo njeni otroci in smo tako rekoč odrasli. Spustili so nas v svobodo. Nihče več nam ne pove, kaj moramo delati in tudi jaz ne smem reči, kaj  morate delati vi.

Na splošno lahko rečem, da je naša naloga oblikovati organizem naše kmetije. Na kmetiji imamo opraviti s krogotokom energij. To lahko na grobo simboliziramo takole: spomladi rastline kalijo, pridejo iz tal. Za to je bilo potrebno seme, ki ima na razpolago sile v tleh, katere služijo temu semenu. Rastline rastejo in stremijo k oblikovanju cvetja ali pa jih je morda pojedla neka žival in so se tako preobrazile v gnoj.

Tedaj nastane problem. Gnoj, tak kot je, sploh ne gnoji. Gnoji šele, ko se preobrazi. Ljudje danes pogosto mislijo, da so mineralne snovi, katere najdemo v gnoju, tiste, ki hranijo rastline. Seveda lahko stvar tudi tako gledamo. Toda, če nekaj takega delamo, je to nenaravno gnojenje. V naravi imamo opraviti s krogotoki, ki so v nenehni tesni povezavi z zemljo oziroma s tlemi. V tleh organske snovi neprestano razpadajo in ko  nekaj razpade je na razpolago živim organizmom, ki se na ta način hranijo.

Mineralne snovi iz krogotoka tako rekoč ne padejo ven, ker jih sprejemajo vase vedno novi organizmi.

Justus von Liebig je okrog leta 1840 napisal zelo zanimivo knjigo o kemiji in poljedelstvu. V tej knjigi, ki se imenuje »Agrikultur Chemie« je obravnaval svojo ugotovitev, da vse, kar je v gnoju, lahko analiziramo na prisotne sestavine in da rastline mineralne snovi lahko sprejmejo vase. Iz tega je razvil teorijo, da rastline potrebujejo minerale. To je povzročilo napačno razmišljanje, ki gleda na krogotok življenja tako, da ga preučuje samo v zvezi s snovmi. Zato poljedelstvo delimo na čas do 1840 in čas po Liebigu. Od takrat se je poljedelstvo razvijalo tako, da kmetije vedno več segajo po mineralnih gnojilih in jih uporabljajo za gnojenje zemlje namesto organskih gnojil, obenem pa so v situaciji, da morajo več proizvajati. Nihče se pri tem ne sprašuje po redu, ki na kmetiji vendar mora vladati.

Posebno danes nam je jasno, da potrebujemo celostno predstavo o svetu oziroma čemerkoli in da se človek mora čutiti za vse odgovoren. Poljedelstvo vedno nekaj proizvaja in lahko se zgodi, da morajo kmetije kupiti (oziroma dokupiti) nekaj gnoja. Toda to naj bi bila izjema in ne pravilo. V poljedelskem tečaju Rudolfa Steinerja piše – »če mora neka kmetija nekaj kupiti – uvoziti, je to znak, da nima uravnoteženega krogotoka snovi«. Mi uporabljamo biološko-dinamične pripravke in lahko dokažemo, da prispevajo k zdravju na naši kmetiji. Naše kmetije skoraj nimajo potrebe kupovati gnojila.

No kaj pa vprašanje obdelave tal. Poskusimo stvari organsko razumeti. Medsebojne povezave krogotoka življenja in obdelave tal so sledeče:

Vprašanja gnojenja ne razumemo prav in določeni problemi se prav zaradi tega pojavljajo. V Nemčiji je v bližini Münchna zelo veliko površin zasajenih z zeljem, kmetje imajo malo slame in ker ni slame imajo tudi malo gnoja. Zelo veliko pa imajo gnojevke, ki je  ponavadi sploh ne negujejo. Vse te kmetije imajo probleme s pirnico.

Če uporabljate za gnojenje zelo svež gnoj imate pri poljedelstvu težave. Svež gnoj spodbuja rast plevelov kot so slak, pirnica in osat. Zakaj?  V gnojevki in svežem gnoju je še veliko sluzi. Ta sluz pa se mora preobraziti. Zaradi tega dober gnoj potrebuje svoj čas, da se preobrazi in to velja tudi za gnojevko. Z biološko-dinamičnimi preparati si lahko veliko pomagamo. Dozorel gnoj je bolj drobljiv, gnojevka teče kot voda, in ta preobrazba je taka, kot jo potrebujejo tla in rastline.

To preobrazbo bi lahko primerjali z našo prebavo. Dogaja se nam, da ko kaj pojemo, postanemo tudi utrujeni. Seveda lahko zaključimo, da nas to, kar pojemo, ne hrani neposredno. Mi moramo hrano najprej razgraditi in prebaviti, šele po tem lahko to razgrajeno substanco uporabimo za izgradnjo našega telesa. Kvalitetna hrana se oblikuje po tem, da po njenem zaužitju ostanemo budni, pozorni. Biti buden z dobro hrano se pojavlja kot slika, ki jo najdemo tudi v poljedelskem tečaju – »tla morajo biti februarja čisto budna, kristalno čista«. Rudolf Steiner to izčrpno opisuje v svojem predavanju.

Kmetijo lahko pojmujemo grobo rečeno kot na glavo postavljen organizem.

Površje zemlje bi bila trebušna prepona, spodaj globoko v zemlji bi bila glava, med glavo in prepono pa pljuča in srce. Pod prepona  pri človeku je prebava, pri rastlinah pa nad površjem zemlje potekajo procesi asimilacije. Toda preden lahko snovi asimiliramo, jih moramo razgraditi, da jih v jetrih lahko uporabimo za izgradnjo.

V tleh imamo dihanje, pri tem pa nam mora biti jasno, da naša pljuča potrebujemo predvsem, da izdihnemo. Kaj pa ima s tem opraviti naša glava. Glava je zelo daleč oddaljena od presnove saj glavo prehranjuje samo kri. Glava se ne ukvarja s presnovo. Zaradi tega smo lahko v glavi čistih misli. Če preveč jemo, predvsem pa če pijemo, postanemo utrujeni v glavi. To je znak, da tisto, kar sodi v presnovo, v trebuh pritiska preko sredine navzgor. Torej bi bilo pametno reči, jejmo samo toliko, kolikor lahko prebavimo. Če mi to vemo za našo prebavo, potem lahko razumemo tudi preneseno na našo zemljo. Pogosto naredimo napako, da zemljo gnojimo narobe. Tako dobi zemlja od nas gnojilo, ki ga ne more prebaviti.

Mi ne obdelujemo tal zato, ker jih pač moramo obdelovati, temveč zato, ker želimo pomagati  narediti red pri procesih v tleh. Če se tla dobro razvijejo, se delajo v tleh grudice. To je podobno kot z drobtinami pri kruhu, sredica je vedno malo sočna vendar obenem tako suha, da lahko sprejme nekaj vlage. Z dobrim kruhom lahko poberemo malo tekočine. In dobra tla vedno lahko sprejmejo dež.

Potrebno je, da tla spremljamo, opazujemo v procesu preobrazbe. Pri nekaterih vrstah tal pomeni to, da moramo narediti mogoče drenažo, tako da se višek vode lahko odteče in tla lahko bolje dihajo. Pri drugih tleh lahko stvar popravimo z dobrim oranjem tako, da naredimo na ta način velike pore v tla, in s pomočjo velikih por se v tleh lahko razvije več življenja. Na težkih tleh je lahko oranje velika pomoč. V Nemčiji imamo tudi to tradicijo, da težka tla jeseni zorjemo in pustimo, da jih zima premrzne. Na ta način iz zbitih, sluzastih tal nastanejo spomladi prhka tla. Dobimo njivo, ki jo lahko pripravimo za posevek z enkratnim brananjem. Mogoče jo moramo tudi dvakrat branati, toda bistveno je, da pridejo tla v neko svojo aktivnost. In to lastno aktivnost tal želimo doseči. Imamo pa tudi taka tla, pri katerih ni dobro, da jih v jeseni spravimo v preveč fino obliko. Ko jeseni pridejo padavine, se lahko zgodi, da se naredi blato – tla se zasluzijo, in ta njiva potem ne diha dobro, ko pa se tla spomladi osušijo, se naredi skorja in tla nimajo prave strukture, zaradi tega ne morejo dihati. Tiste njive, ki imajo veliko deževnikov so v boljši situaciji glede strukture tal in naše prizadevanje mora biti usmerjeno k temu, da spodbujamo življenje v tleh. Z nobenim priključkom, niti opravilom ne moremo nadomestiti tisto, kar naredijo živi organizmi za nas v tleh.

Imam prijatelja, ki dobro obvladuje pripravo kompostov in on vedno obdeluje zemljo zelo plitvo, da ne moti deževnikov. Ko smo naredili analizo, smo ugotovili, da je v njegovi zemlji dva in pol krat toliko deževnikov kot v zemlji njegovih sosedov. Na svojih njivah dosega visoke pridelke. To pomeni, da s pravilnim gnojenjem z dobrim kompostom in s pravilno obdelavo tal spodbuja lastno aktivnost mikroorganizmov v tleh tako, da jih zelo malo moti.

Za vse življenje v tleh je obdelava tal katastrofa. V trenutku obdelave zanje vse spremenimo. Zaradi tega obdelujmo tla z določenim namenom in sicer, kadar želimo  z obdelavo tal ustvariti še boljše pogoje za razvoj mikroorganizmov v tleh.

Rudolf Steiner pravi o gnoju, da je v kompostu nekaj takega kot potencial razvoja osebnosti. Da je to nekaj samostojnega, s to samostojnostjo lahko kot partnerji sodelujemo, lahko jo spodbujamo, ji pomagamo in spomladi, ko rastline dobro rastejo, si lahko zastavimo zanimivo vprašanje. Bodo moja tla letos lepo rodila, ali pa bomo rekli, sem jaz to pridelal? Vidimo torej, da moramo stvari dobro premisliti in razviti partnerstvo s tlemi. To naše kmetije potrebujejo.

Zadnja leta imamo tudi v Nemčiji dolga obdobja deževja, kar je problem za dobro obdelavo tal. Nikoli ne vemo, kakšna bo jesen, zato se prilagajamo situaciji. Tudi pri nas oktobra sejemo pšenico in piro, in zgodi se, da kmetje ne morejo na njivo. Moramo imeti potrpljenje, prej ali slej bo prišel čas, ko bomo lahko šli spet na njivo. Živimo s kompromisom, naredimo lahko samo toliko,  kolikor lahko naredimo in vedno se moramo ravnati po razmerah.

Če so tla zdrava, imajo spomladi fino grudičasto strukturo. Pri nezdravih tleh pa imamo težave. Kadar so tla sluzava je spomladanska obdelava tal lahko velik problem. Ko se osušijo takoj naredijo skorjo in so čisto trda, dokler pa je taka zemlja mokra, ne moremo na njivo. Pomagamo si s pripravkom gnoj iz roga, ki pomaga tlom, da se dobro drobijo (delajo grudice) in da niso tako sluzasta. Tla, ki jih redno škropimo z gnojem iz roga, bolje obdržijo vlago in ne delajo skorje. Če imamo tla v stanju začetka drobljenja – grudičavosti, potem se lahko ta grudičavost nadaljuje v globino zemlje. Na težkih tleh pa je to težko doseči. Pomagamo si lahko tako, da potrosimo kompost, ki oživi tla. Kompost trosimo jeseni, če nam razmere ne dopuščajo lahko celo pozimi. Ko ga trosimo na zmrznjena tla, tal ne bomo uničili. S česalom bomo ta kompost porazdelili plitvo v zemljo in potem se bo v tleh veliko dogajalo. 

Dobre izkušnje imamo z obdelavo tal pri  zmrzali. Na ta način tla manj stisnemo, lepše  in bolj enostavno se obračajo, naredimo manj škode na strukturi zemlje. Spomladi je taka zemlja boljša, kot če bi jo orali pri mokroti.

Pogostejša obdelava tal ima dolgo tradicijo, na začetku sem vam pripovedoval zgodbo o Demetri in Triptolemosu, Boginja Demetra ga je naučila poljedelstva za vse človeštvo in moral je najprej trikrat orati. In vedno je obdelal le toliko, kolikor se je zemlje lahko drobilo v grudice. Nato  je okopal spet globje. In to, kar se je prej spremenilo v grudice, je premešal s tistim, kar se je na novo obrnilo in je s tem mikrobe, ki so se razvili, vedno bolj vdelal v tla. S tretjo obdelavo tal je že debel sloj tal privedel v stanje dobre strukturne zemlje. Če tla nekaj takega potrebujejo, je  večkratna obdelava pomembnejša kot vmesni posevek. Nekateri uporabljajo za to rimski plug, kar pomeni, da naredimo grebene in glede na razvoj tal in vremenske pogoje, lahko čez 14 dni še enkrat gremo čez njivo. To se potem ponavlja. S tem privedemo tla v dober razvoj. Imam prijatelje, ki veliko delajo z luščilnimi plugi, torej čisto plitvo obračajo zemljo. Obstajajo krasni specialni plugi, ki samo oluščijo zemljo: S temi lahko poleti krasno skrbimo za dobro godnost tal. Godnost je najpomembnejši pojem, ki nam mora biti jasen glede na zemljo. Pogosto zemlja poleti potrebuje ta razvoj. Ravno zaradi tega, da procesi življenja lahko dobro poniknejo v zemljo. Jeseni, ko postane vreme hladno in vlažno, to ni več mogoče.

Obdelava tal naj bi služila dobremu razvoju tal. Z vsemi priključki pa je tako, da so za nekaj bolj primerni, za nekaj pa manj. Pri priključkih za obdelavo tal ne bomo našli nobenega, ki je za vse tipe tal.

Na Švedskem imajo sledeče izkušnje. G. Petersen je delal na ilovnatih tleh konvencionalno in biološko-dinamično za primerjavo. Po nekaj letih je tla točno raziskal. Razlike sploh niso bile tako velike v globini, kjer se je vršila obdelava. Toda v tistem sloju tal, do koder obdelava ni segla (20-25 cm) je ravno v tisti globini biološko-dinamična površina imela največ humusa. On se je čudil, saj ni nikoli vdelal tako globoko svojega komposta. To pa pomeni, da so se rastline bolj globoko povezale s tlemi in so tam v veliki globini same ustvarjale humus. To sploh ni bilo v neposredni povezavi z obdelavo tal. In ta humus ni gnoj, ki ga je on trosil. To je zelo pomembna izkušnja. Lahko bi rekli, da se dobra tla sama obdelujejo. Lastna aktivnost tal se nam mora zdeti kot nekaj najpomembnejšega  na naši kmetiji. In kaj je potrebno za to delati, o tem je možna diskusija. 

Gnojiti pomeni tla oživljati ima svojo veljavo. Če mi deteljo pognojimo z dobrim kompostom, bo naredila več korenin in bo bolj rasla. Na ta način bomo imeli več krme za živali in posledično tudi več gnoja.

Rastline, ki potrebujejo veliko gnoja na naših kmetijah (npr. ogrščica, buče, kapusnice,…) lahko prenesejo bolj svež gnoj in ga za svojo bujno rast tudi potrebujejo. Druge rastline  svežega gnoja ne prenesejo dobro, z njim imajo v področju korenin težave. Tudi rastline, ki ga veliko potrebujejo, ostanejo bolj zdrave, če jih gnojimo z dozorelim kompostom. Lahko si pomagamo z dopolnilnim gnojenjem. Že stara stvar je, da so zalivali z gnojnico ali gnojevko iz rastlin. Mi imamo na eni strani splošne principe, ki veljajo. Gnojiti pomeni tla oživljati, na drugi strani pa ravno tako velja, da nekatere rastline potrebujejo nekaj drugega kot druge.

Gnojilo mora vedno iti skozi življenje. To se najlažje opazuje pri kapusnicah. Če jih gnojiš s svežim gnojem, potem se prej pojavijo škodljivci (uši). Če ta isti gnoj dobro kompostiraš, nato pa s preperelim kompostom pognojiš kapusnice, bodo ravno tako dobro rasle, vendar ne bodo imele škodljivcev. Prav zelje naredi zelo veliko bio mase nad tlemi, zaradi tega ga je treba z bio maso več gnojiti. Pri konvencionalni obdelavi je problemov s škodljivci več, ker uporabljajo gnojila, ki niso šla skozi procese življenja.

Glede mineralnih snovi Rudolf Stener pravi, da naj bi mineralne snovi uporabljali tako, kot bi to narava sama naredila. Zato je najprimernejše, da kameninske moke, bazaltni pesek, in druge rudninske dodatke uporabimo pri izdelavi komposta in jih predelane v kompostu vnesemo v zemljo.

Kompost potrebuje neko ravnotežje med vlago in suhim. Če je preveč moker se lahko izpira. Glede na to, je treba paziti, da ni preveč vlage. Potrebno je tudi dobiti občutek, da se kompost ne predela preveč. Škoda bi bila, če imaš velik kup in od tega ostane le kakšno prgišče. Zaradi tega je pomembno, da negujemo ravnotežje, da se kompost ne izdiha preveč.

Pravilno je, da se kompost oktobra potrosi in plitvo vdela v zemljo. Menim, da je, če trosimo kompost jeseni, to dobro za ves letni cikel.

Dobra tla veliko prenesejo. Svež gnoj zaoran v zemljo draži plevele in škodljivce.

Z nepravilnim gnojenjem in obdelavo bomo pokvarili tla. Tla se bodo zakisala.

Opazil sem, da je zveza med dihanjem tal in dihanjem rastline, ker se določa kvaliteta živil na nivoju dihanja.

Pomembno je, da si ustvarimo predstave, na kakšen način tla, ki jih obdelujemo privedemo v dobro grudičavost, da ta razvoj razumemo in da mu pomagamo. To se začenja že z nego gnoja in se nadaljuje s tem, kdaj v letu moram katero delo opraviti. V bistvu gre za krogotok energij in če služimo temu redu energij ter jih urejamo, imamo boljše uspehe.