8.-9.8.2004

9.8.2004

Veselim se, da prihaja k meni toliko ljudi, ki imajo radi naravo. Koliko od vas je poslušalo moje predavanje na Vrzdencu? Torej večidel ni bil prisoten. Nekaj bi vam povedal o tej kmetiji. To je ena najstarejših biološko –dinamičnih kmetij. Od leta 1932 delamo tako. Takrat še nisem bil zraven. Mi smo prišli šele leta 1985. Takrat je bila kmetija velika samo 50 hektarjev. Kar so takrat prakticirali je bila čista živinoreja. Seveda so prodajali posebno dobro mleko. Pol hektara je bila že takrat vrtnarija, z malo zelenjave in veliko cvetja. Oba najemnika tistih 50 hektarov sta takrat oddala kmetijo. Lastniki te kmetije pa so se odločili, da bi počenjali še kaj drugega razen kmetijstva in vrtnarstva. In takrat so se obrnili na družino Wistinghausen ali nebi prevzeli kmetijo. Ali nimajo ideje, kaj bi se tukaj delalo?

Že dolgo pred tem sta zakonca Wistinghausen iskala kmetijo na kateri bi organizirala dodatno šolanje za biodinamiko. Hitro ju je bilo mogoče prepričati, da  to delata tukaj. Tako smo se odločili da h kmetovanju dodamo še dodatno šolo v kateri imamo približno deset učencev. Učenci ostanejo pri nas eno leto in v tem času imajo polovico teorije in polovico praktičnega dela. To je posebno dragoceno zaradi tega, ker je to šolanje na kmetiji, ki se sooča z vsemi vprašanji današnjega časa, z vsemi potrebami ekonomske narave, z razvojem racionalizacije in tako naprej. Če to primerjamo z normalno šolo so to čisto drugačne razmere.

Na kmetiji nas je veliko ljudi, med štirideset in petdeset z otroci vred. Skupaj imamo 150 hektarjev, mnogo več kot na začetku in večji delež pripada vrtnariji, ki zasluži približno dve tretjini denarja. Mi na kmetiji pa imamo krave, približno petdeset krav in sto glav mlade živine. To je na eni strani za lastno vzdrževanje in razmnoževanje črede pa tudi za zakol. Skupaj imamo 150 živali in po našem prepričanju zemlja, ki jo obdelujemo, toliko živali in gnoja tudi potrebuje.

V Nemčiji je sicer živinoreja na žalost nerentabilna. Za plodnost zemlje pa so živali in gnoj nujno potrebne, če želi človek ohranjati plodnost. Niti slučajno se ne moremo odpovedati živalim. Živali imajo te energije v svojem prebavnem traktu. Če nebi imeli gnoja bi donosi rastlin najpozneje v desetih leti padli. Zagotovo lahko z našim preparatom 500 veliko izravnamo, toda živalim se ne moremo odpovedati.

Seveda moramo za naše živali pridelovati tudi krmo. Imamo veliko lucerne. Letos zelo dobro raste. Že trikrat smo jo kosili najmanj šestdeset centimetrov visoko. In že četrtič je visoka dvajset centimetrov. Imeli smo dovolj dežja. Seveda pridelujemo veliko žit, približno dvanajst hektarjev žit, dvanajst hektarjev imamo krompirja in še enkrat dvanajst hektarjev poljske zelenjave kot na primer čebulo, rdečo peso, korenje.

??

Pozimi jo dajemo kot silažo, poleti pa jo krmimo svežo. Načrtujemo pa sušilnico za sušenje sena, ki je naš naslednji projekt, in ki bi nam omogočil, da se odpovemo silaži. Pri kravah, ki dajejo mleko ta stvar ni neproblematična. Trava ali lucerna, ki jo sušimo zunaj pomeni vsekakor zmanjšanje mlečnosti, kvantitete mleka. Mi zagotovo potrebujemo umetno sušenje v pokriti stavbi. Ne vem kakšna je klima pri vas, mogoče je pri vas še več mogoče.

Kmetje delajo vse več silaže predvsem v balah, kar kvaliteto krme znižuje. Ampak dobra silaža je boljša kot slabo seno.

Mogoče še nekaj besed v zvezi s trženjem. Tu na Bodenskem jezeru je veliko velikih biološko -dinamičnih kmetij, približno trideset, in zelo blizu ena drugi so. V preteklosti je bil razvoj različen. Najprej so se vse kmetije usmerjale v neposredno prodajo, potem pa so opazili, da stane direktno trženje veliko denarja, zelo veliko dela je vloženega in da je to preveč dela, da bi človek lahko to poleg drugega dela opravljal z levo roko.

Mnogo kmetij se je odločilo samo za pridelavo za veletrgovine. Tudi to je problematično. Pogosto je treba zelo veliko pridelati, ker te trgovine enkrat potrebujejo veliko pridelkov, drugič manj in potem moramo zasejati več kot potrebujemo in pogosto moramo en del naših pridelkov podorati, ker jih trgovina ne prevzame.

Mi sami nismo vedeli kako se bo vse skupaj razvijalo in smo se na koncu odločili, da delamo eno in drugo. 50% imamo neposredne prodaje, 50% pa veletrgovinam in to je čisto dobro. Za trgovino na veliko mamo posamezne kulture, na primer mleko in korenje, krompir, komarček, cikorijo, čebulo in druge produkte kot paradižnik, kumarice, ki jih prodajamo neposredno. 90% mesa tudi prodamo direktno. Vse živali, ki so pri nas zrasle, zakoljemo in prodamo sami. Direktna prodaja se odvija v trgovini, ki jo imamo tu na kmetiji, potem smo enkrat na teden na tržnici v ..  , razen tega pa imamo abonente, ki jim dobavljamo našo zelenjavo. To teče zelo dobro. Imamo približno 900 kupcev, ki so abonirani pri nas in dvakrat na teden jim dobavimo zelenjavo. Presenetljivo je, kakšno količino proizvodov prodamo prav po tej poti.

Kdo so vaši kupci?

To so samo družine. Zelo pogosto so to ljudje, ki imajo majhne firme in mora žena pomagati na primer v biroju in si želi prihraniti čas za nakupe. Pa tudi mnoge mlade družine, ki imajo otroke. Ko so otroci majhni starši veliko razmišljajo o zdravi prehrani in težijo k temu, da kupujejo dobro hrano.

Koliko stane šolanje?

Na mesec 150 evrov, s hrano in stanovanjem.

Je potrebna kakšna izobrazba?

Nobenih pogojev, po končani srednji šoli pridejo sem.

Na naših poljih se je že začelo spravilo. Pred nekaj dnevi smo začeli z žiti. Tudi krompir že pospravljamo. Če se hočete malo sprehoditi, potem gremo 300 metrov za hlev in si pogledamo naš krompir. Ko sem bil pri vas, sem veliko govoril o gričevnati kulturi in pri krompirju lahko vidimo, kako se to obnese. Na kratko si bomo tudi ogledali priključek za rimski plug. Najprej pa gremo seveda v hlev.

Imate pozimi sneg?

Malo ga imamo. Bodensko jezero je akumulator toplote. Mi smo 450 metrov nad morjem in imamo približno 900 milimetrov padavin v letu

.

Tukaj je naša trgovina in tukaj pripravljamo zaboje za abonente. To je bil prej naš stari hlev.

To so Sara, Beatrix in Sonce, moje krave.

Nimajo nič problemov z rogovi?

Sigurno ne. Če so živali zadovoljne niso agresivne.

Čez petnajst minut gredo krave na pašo. Kdo od vas ima doma krave? Vsa teleta, ki se tukaj rodijo so pri nas, zato jih je toliko. Petdeset krav in petdeset telet na leto.

Telički ostanejo en teden pri mami. Molznica je tam spredaj in krave gredo ena za drugo tja, ko je čas. To je prekrasno. Prej smo morali mi h kravam, zdaj pa krave pridejo na molzišče. In molzemo tako, da stojimo.

Te dve kravi, ki mukata, imata teličke. In seveda sta proti temu, da sta ločeni od teličkov. Po enem tednu jim vzamemo teličke.

Mogoče vas čudi ta odprt hlev. Pozimi samo spustimo dol te mreže in notri ni vetra. To za živali ni nobene problem. Tudi ko se telički rodijo ni problema.

Kar se organizacije dela tiče je to res idealno. Za cel hlev imamo zjutraj dve uri in zvečer dve uri dela. Gnoj kidamo in odrivamo ven s traktorjem. In tukaj ga potem odlagamo.

Koliko ljudi je prisotnih pri tem delu?

Trije. Z molžo vred.

Se katere krave med seboj bodejo?

Včasih se tudi bodejo. Kar se hleva tiče mislim, da imamo idealno rešitev. Drugi problemi rogov in bodenja pa je stvar odnosa živali do druge živali in človeka do živali. In prepričan sem, da se da narediti več.

Imate svojega bika?

Seveda, vse naravno. Stoji tam spredaj in si izbere kravo, ki jo nekaj časa osvaja, preden se kaj zgodi.

Si pogledamo še molzišče. In potem gremo k teličkom.

Lucerna je najboljša za njive, saj naredi osemnajst metrov globoko korenine. In vsako leto petkrat toliko pokosimo za živali. Naše krave dajo po lucerni veliko mleka in naša mlada živina hitro in dobro raste. Lucerna je kraljica krmnih rastlin.

To blato je v redu. Če dobro pogledate, je formirano. To se potem pohodi in ni tako zelo redko. Če je lucerna v pravem stadiju, potem je steblo v spodnjem delu precej olesenelo. Krave to potrebujejo. Gnoj ni tako redek. Rastlina ima dobro strukturo in to je pomembno. In če je tako vreme, potem tudi beljakovine niso problem. Če pa je premalo sonca bi beljakovine utegnile postati problem.

??

Lucerna se lahko tudi podorje, ampak ne tako visoka. Mi pustimo živali zdaj na pašo, kljub temu pa na dan požro še tri prikolice lucerne. Na travniku imajo pa travo. Krave dobijo še krompir in korenje. Imamo toliko odpadkov, da imajo velik zaboj korenja in krompirja. To je majhen ali obrezan krompir in korenje, ki po obliki ne ustreza.

Kaj pa strune pri korenju?

Pri korenju nimamo strun, pri krompirju pa. To se potem sortira in to dobijo živali. To leto strune niso problem. Lani, ko pa je bilo suho leto pa smo imeli problem s strunami pri krompirju.

Te mlade živali so stare šest mesecev. To tukaj pa je spalnica od krav. Vsaka krava ima svojo posteljo.

To je naše molzišče. Po mojem mnenju je to najlepše delovno mesto na celi kmetiji. Krave pridejo na tej strani noter, vrata se odpro in krava tukaj notri stoji in kot da malo zaspi, jaz pa molzem. Ko je pomolžena pa spet odide sama ven. In krave pridejo same, nobene ni treba iskati. Res je, prej jih je problem pripraviti, da gredo naprej.

Koliko mleka je namolženega?

Med 700 in 1000 litrov na kmetiji. To je dobro, da mi jih ni treba nositi.

Koliko krav na dan pomolzete?

Od petdesetih krav jih na dan molzemo približno petintrideset do štirideset. Delo je zelo udobno, ker lahko stojim in delam v sredini. In nobene napetosti ni, ker krave medtem, ko stroj eno molze, drugo pripravimo.

Tukaj je porodnišnica. Ta teliček na levi je bil rojen včeraj, ta dva pa sta stara tri in štiri dni. Tukaj na desni pa je otroški vrtec. Tu ostanejo telički do treh mesecev in dobijo mleko iz vedra. Potem pa pridejo naprej v tisti drugi prostor in na drugo stran h kravam. Če želijo gredo lahko tudi ven. Te krave, ki imajo majhne teličke bodo potem, ko se bodo najedle bodo same prišle k teličkom. Telički potrebujejo veliko žita. In če jim dajemo dovolj žit ne potrebujejo tako dolgo mleka. Če imamo grah in žita za teleta, potem ne potrebujejo toliko mleka.

Zdaj bomo pa pogledali še krompir. Smo pri rimskem plugu. Pri prvi obdelavi s tem širokim plugom, ki dela naenkrat šest vrst potrebujemo traktor s 130 konjskimi močmi. Za vsa druga dela pa je dovolj traktor z 80 konjskimi močmi.

??

Dvajset, petindvajset centimetrov. Pozimi sem vam pripovedoval o tem. Tukaj v te luknje lahko obesim različna orodja. Čeprav je ta priključek tako grozno velik, z njim opravljamo zelo fina dela. Zelo malo zemlje lahko prisujemo. To tukaj nam služi samo za to, da smo vedno v pravi liniji. Ta kolesa pa imamo zaradi tega, ker nimamo vse površine na ravnem. Če so njive popolnoma na ravnem, tega nebi potrebovali. Če pa so polja postrani, nam to služi za izravnavo.

Gremo naprej h krompirju. Pogledali smo si gričevnato kulturo s krompirjem. Gospod Sorms je izkopal krompir. Fitoftoro smo imeli, čeprav nismo proti njej nič ukrepali. Če se krompir prej dobro nakali, je to dobra mera.

??

Tukaj je bila prej lucerna. Zdaj po krompirju pa pride pšenica. Naše škropivo je fitoftora. Ste opazili, da sem krompir pobral ven z roko? To ni samo po sebi razumljivo na njivah današnjih dni. In to je seveda v zvezi z gričevnato kulturo. Ko je bil krompir že zrel, smo mi še enkrat osuli te vrste. Zaradi tega je zemlja zgoraj suha in trda, če pa malo pokopljemo je pa v notranjosti vlažno. Če zemlja lahko ostane vlažna je spet godna za posevek. In potem lahko s kombajnom naš pridelek pospravimo. In ta zemlja je zdaj pri spravilu lepo grudičasta. Spomladi ni težko videti take zemlje, ampak v tem času pa že.

Marca ali aprila smo mi posadili krompir. To pa je možno samo, če se krompir že vnaprej kali. Če je krompir še v fazi mirovanja kali, potem bo v tleh začel kaliti šele, ko bodo imela tla deset stopinj. Ko pa ima krompir majhne kali, potem takoj raste naprej, tudi pri manjših temperaturah. In to je edina stvar, kar nam na Bodenskem jezeru zagotavlja dober pridelek. Če mi šele maja sadimo krompir in so krompirji, ko pride fitoftora, šele v premeru petih centimetrov, potem nimamo krompirja za pridelek, ampak grah. Bacilus turingenzis smo uporabili proti koloradskemu hrošču, ker uniči ličinke v določeni fazi. Tu si lahko vzamete krompir, če želite. Zelo dober krompir je tudi rdeči, ki ga sedaj kopljejo ven. Ta njiva od leta 1932 ni videla umetnega gnoja. Tukaj je približno tri hektarje krompirja, skupaj pa imamo dvanajst hektarjev krompirja.

??

Vse smo predkalil približno v istem času. To delamo z rimskim plugom, šest ljudi in sadijo. Tri hektarje posadijo v dveh dneh.

Imate kaj koruze?

Samo sladkorno koruzo imamo. Prej smo imeli koruzo tudi za krave, ampak naše krave ne marajo te koruze in potem so nehali s to koruzo. Kar se pridelave in polj tiče, če kdo misli da se koruza rabi, temu ni tako. Imeli smo zelo visoko koruzo. Tudi kar se pritiska plevelov tiče je bila naša čisto brez plevelov.

Najlepša hvala za obisk. Zelo me je veselilo. Najlepša hvala za vaše zanimanje. Vse dobro pri vašem delu z zemljo doma in tudi sicer. In najlepša hvala za lepa darila.