Že več kot 20 let se ukvarjam z biološko-dinamičnim vrtnarjenjem in kmetovanjem.  Dogajanja na področju pridelovanja hrane ne le spremljam, v dogajanju tičim. Kar se globalno dogaja se mi zdi neodgovorno in iz stališča normalno razmišljajočega človeka nerazumljivo. Zaskrbljujoče.

Moderno, t.im. konvencionalno kmetovanje, ki uporablja umetna gnojila in strupe, ki jih olepševalno imenujejo sredstva za varstvo rastlin je s svojo tehnologijo pridelovanja poseglo daleč preko meja v okviru katerih bi smelo delovati, daleč v področje, kjer se začenjajo pravice drugih. V slovenski ustavi zagotovljena pravica do zdravega okolja je za vsak dan več prebivalcev Slovenije, posebej tiste iz Prekmurja in Dravskega polja ki so ob zastrupljeni zemlji ostali brez užitne pitne vode, le še pravica, zapisana na papirju. Podobno ogroženi so prebivalci v bližini vinogradniških in sadjarskih področij, ki škropijo svoje nasade tudi do 20x v letu. Čebelarji ta problem po svojih čebelah dobro poznate. V času pomladanskega cvetenja in prve pomladanske paše čebel se preveč čebel iz paše ne vrne več. Monokulturno, za naravo nesprejemljivo kmetovanje prinaša nove izzive na katere kemična industrija odgovarja z novimi strupi. Herbicid Gaucho je pokosil tisoče čebeljih družin, ne le v Nemčiji in Franciji, tudi pri nas.

V tej situaciji smo hvaležni, da tudi naša država – četudi le deklarativno – izpostavlja pomen ekološkega kmetovanja, sadjarstva in vinogradništva, kjer uporaba strupov ni več dovoljena. Zaskrbljeni smo, ker ta oblika ne najde dovolj dejanske podpore stroke in je stanje našega ekološkega kmetijstva daleč, daleč za odgovorno, uresničeno kmetijsko politiko Avstrije, Danske in ostalih dežel Evrope na samem repu ob Albaniji. Zskrbljeni smo nad tem, ker naj bi zakon tudi v Sloveniji dovolil posevke gensko spremenjenih organizmov, kombinacij rastlin z bakterijami, z živalmi ali celo s človekom. Taki, rastlinam podobni organizmi, ki jih na svetu še ni bilo in jim slovenski strokovnjaki pravijo gensko spremenjene rastline, ker so na zunaj rastlinam podobne, se z novim genom pogosto same ubranijo škodljivcev. BT koruza izloča insekticid. Krasno je to samo za kmeta. In še to kratek čas. BR koruza mori čebele, Amerika je kot je znano izgubila zaradi gensko spremenjene koruze blizu 70% svojih čebel. Kmet, ki mu nihče ne pove, da koruza izloča insekticid tudi v zemljo kjer pomori mikroorganizme, ki jih za plodnost zemlje nujno potrebujemo, se po nekaj letih čudi, da zemlja ni več plodna.

Z uvajanjem GSO prihajamo v nevarnost, da bomo naše gensko čiste rastline izgubili. GSO se nekontrolirano širijo v naravo in kontaminirajo gensko čiste rastline.