Maria Thun

Predavanje in delavnica za člane društva AJDA Vrzdenec na Vrzdencu 15. in 16. 10.1994

Spoštovani prisotni, ljubi slovenski prijatelji!

Vesela sem, da sem spet tukaj. Danes se bomo tako dopoldne teoretično, kot po kosilu praktično, ukvarjali z biološko-dinamičnimi preparati. Baje pa ste pripravili tudi nekaj vprašanj. Zastavite jih kar takoj, morda bom že v predavanju nanje lahko odgovorila.

Vprašanje: Bral sem, da je  med enako škodljiv kot beli sladkor. Kaj mislite vi?

Odg.: Če nekdo gleda le kemično sestavo, so stvari hitro enake. Ta trditev odkriva veliko površnost pristopa.

Vprašanje: V knjigi piše, da lahko preživiš samo s presno hrano, brez kuhanja.

Odg.: Verjetno je za te ljudi zato tudi med, ker ga dobimo od živali, nekaj groznega.

Mattias, moj sin, je čebelar in tisti, ki je za alternativo čebelarjenja poklican. Kar se kemične sestave tiče, sta med in sladkor seveda podobna. To pa lahko rečeš le, če uporabljaš najbolj primitivne metode raziskovanja. Že inhibini sami po sebi bi morali povedati tistemu, ki ga raziskuje, da je med povsem nekaj drugega kot sladkor. Zaradi presnove čebel imamo v medu med drugim celo vrsto sladkorjev, ki jih v normalnem sladkorju ne najdemo.

Dve leti je tega, da sem imela na obisku skupino presnojedcev. Povprašala sem jih, kako da so se odločili za to prehrano. Zvedela sem, da so imeli mnogi med njimi raka in gre za dieto proti raku. Presna hrana jim tudi zelo dobro dene. To pa seveda še ne pomeni, da je za zdravega človeka presna hrana najboljša izbira.

Za primer: Rudolf Steiner je opozoril, da naj bi po sredini januarja vse korenovke pa tudi jabolka kuhali, naj nebi uživali več surovih. Človeški organi prebave in presnove ne delujejo v vseh mesecih leta enako močno. Vemo tudi, da je bilo sredi šestdesetih let zelo moderno jesti kalčke. Čez nekaj let so ugotovili, da je prav med tistimi, ki so uživali kalčke žit, neverjetno veliko novih rakavih obolenj. Če bi bil človek narejen za presno hrano, bi imel prebavni organizem primerljiv s kravjim. Tako kot je naš človeški organizem narejen, pa je bilo od nekdaj tako, da uživa človek toplotno obdelana živila.

Poglejmo rž. Da bi bila rž dobro prebavljiva, potrebuje pet stopenj obdelave. Če hočemo narediti tak ržen kruh, ki ga človek dobro prebavi, mora ta skozi pet stopenj priprave pred peko. Pšenica potrebuje tri stopnje priprave. Ovseni kosmiči so škodljivi, če uživamo surove. Demeter kosmiče že pred stiskanjem zato segrevajo. Prav gotovo pa človek potrebuje tudi presno hrano, surove rastline. To pa v pravi meri, ob pravem času.

Presnojedci, ki so bili na obisku so smatrali, da sta tudi mleko in med nekaj groznega. Tudi solate jim niso bile po volji. Na eni je bilo olje, na drugi smetana – vse narobe v njihovih očeh. Prepričana sem, da človek tudi surovo hrano, kot na primer solato potrebuje in da je denimo korenčkov sok prava stvar glede na čas v letu.

In še primerjava s čaji. Čudno bi se nam zdelo, če bi to, kar naberemo za čaje, takoj pojedli. Zdravilno delujejo mnoga zelišča šele, če cvetove ali liste prelijemo z vrelo vodo. Šele tako so zdravilne učinkovine iz zelišč dostopne.

Pa dovolj o tem, sedaj pa o naših preparatih.

Še enkrat na začetek.

Kako je prišlo do Steinerjevega sklopa predavanj, ki ga imenujemo Kmetijski tečaj? V začetku dvajsetih let je imel Rudolf Steiner cikel predavanj o poslanstvu nadangela Mihaela. Govoril je o nalogah, ki jih ima nadangel Mihael v tem stoletju. Med drugim je Steiner v zvezi s tem takrat rekel, da Zemlja umira, da postaja truplo in je naloga človeka, da Zemljo na novo oživlja.

Širom sveta imam veliko znancev. Če se danes pogovarjam z ljudmi, ki delajo v puščavah ali na solinah slišim, da se posebno slane puščave širijo. Oživljene površine zemlje, površine, na katerih rastline lahko rastejo, se manjšajo. Tudi vse to, kar razumemo pod pojmom »umiranje gozdov« je del tega dogajanja. Pogosto smatramo, da je vsega kriv človek. Rudolf Steiner pa je v Kmetijskem tečaju povedal, da je s koncem prejšnjega stoletja enostavno nastopil čas, ko Zemlja ne dobiva več toliko življenjskih, stvarniških moči kot jih je dobivala prej. Povedal je tudi, da je od leta 1879 duhovni svet odgovornost za Zemljo dokončno predal v roke človeku.

Kmetje, ki so takrat poslušali predavanja, dr. Steinerja niso več pustili pri miru. Spraševali so ga, kaj kot kmetje glede na to situacijo lahko storijo. Zato je imel Rudolf Steiner čez nekaj let sklop predavanj, ki jih imenujemo Kmetijski tečaj. Kmetje so takrat tudi že ugotovili, da semena, ki so jih dobili od svojih prednikov ne kalijo več enako dobro in razumeli so, da je to eden od znakov, ki kažejo na procese umiranja. Ugotavljali so tudi, da krma iz enakih površin ne nahrani več enakega števila živali kot prej. To so razumeli kot znak, da rastline v sebi nimajo več toliko prehrambenih sil kot prej. Pred začetkom Kmetijskega tečaja so izpostavili predvsem ta tri vprašanja. Vprašanje umiranja zemlje, življenjske sile zemlje usihajo, sile reprodukcije pri rastlinah se zmanjšujejo in rastline nimajo več tistih prehranskih vrednosti, prehranskih sil, da bi preživljale živali enako dobro kot prej.

Na začetku Kmetijskega tečaja opisuje Rudolf Steiner, da sile za reprodukcijo pritekajo iz planetov Merkurja, Venere in Lune, sile, ki pomagajo rastlini tvoriti prave hranilne vrednosti, ki pomagajo, da rastlina tvori prave prehranske kvalitete, beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, pa da pritekajo od Marsa, Jupitra in Saturna. Pove tudi, da sile nadsončnih planetov – Marsa, Jupitra in Saturna – sevajo v zemljo, kremenaste kamnine, ki so v zemlji, pa sevajo te sile iz globin nazaj v zgornji del prsti, v tisti sloj, kjer imajo naše rastline svoje korenine. Drugače da je s silami podsončnih planetov. Za te so potrebne apnenčaste snovi v zemlji. Te morajo sile Venere, Merkurja in Lune v zemljo pritegniti, da bi bile v zemlji našim rastlinam na razpolago. Glinaste substance tal imajo pri tem možnost posredovanja teh sil, toda le, če je zemlja oživljena, sicer glina teh sposobnosti nima. Steiner je govoril, da sile življenja usihajo, da sicer so na razpolago, da pa jih zemlja rastlini ne more dati na razpolago, ker ni več možnosti posredovanja.

Rudolf Steiner je opozoril takoj tudi, da mora rastlina rasti iz oživljene zemlje.

Temu je sledilo vprašanje, kaj lahko za oživljanje zemlje naredimo, na kakšen način lahko zemljo tako oživimo, da te sile lahko spet delujejo. Dotlej, v tisočletjih dela z rastlinami, tega problema človek ni poznal. Problem se je pojavil na novo. Kmetje so mislili, da so razlog za to umetna gnojila pri katerih se seveda lahko reče, da zemljo izropajo življenjskih sil, ki v tleh so.

Na vprašanje kako zemljo oživljati je Rudolf Steiner dal priporočila za izdelavo preparatov, ki omogočajo, da kozmične sile v tleh lahko spet delujejo. Priporočil je drugačno nego gnoja kot so jo poznali do takrat. Za novo oživljanje zemlje naj bi po nasvetu Rudolfa Steinerja igral osrednjo vlogo gnoj, prepariran s kompostnimi preparati.

Ko Rudolf Steiner govori o rastlinah, ki jih priporoča za izdelavo kompostnih preparatov, svetuje, da pogledamo najprej, kako deluje posamezna zdravilna rastlina v človeškem organizmu. Začne z rmanom. Pove, da rman pritegne človeško astralnost tja, kjer ta mora delovati. Astralnost je duševnost. Skušajmo si predstavljati. Zvečer gremo spat, ležemo v posteljo in sploh ne opazimo kdaj zaspimo. S tem, ko zaspimo, pravzaprav izgubimo zavest. Iz našega organizma se nekaj oddalji, kar je čez dan v polni meri delovalo tako, da smo bili budni. Rudolf Steiner opisuje, kako se človeška duševnost, torej astralnost in duhovnost v času spanja izdvojita iz fizičnega telesa, zjutraj pa se morata z oživljenim fizičnim telesom ponovno povezati. To ločevanje astralnosti in jaza se zgodi vedno kadar zaspimo. Tudi v primeru, da nekdo zaspi na stolu pri predavanju.

Zjutraj se morata fizično in etrsko telo spet povezati z duševnostjo in jazom. Resnično budni  smo in se počutimo doma v svojem telesu šele, ko se fizično in etrsko telo na eni strani dobro poveže z duševnostjo in jazom.

V primeru, da zjutraj dolgo traja, da se človek počuti v svojem telesu spet doma, priporočam rmanov čaj. Deluje čudodelno.

Rudolf Steiner imenuje to, da se duševnost in duhovnost človeka spet poveže z njegovim fizičnim telesom, astralni proces.

Včasih smo utrujeni, radi pa bi ostali budni. Odločimo se za kavo ali pravi čaj. Ti dve rastlini, kavovec in čajevec, imata lastnost, da duševnost in fizično telo trdneje povežeta. Zato po uživanju kave in pravega čaja z delom še lahko nadaljujemo. Za rman lahko rečemo, da zna, kar znata kava in čaj. Pri rmanu pa je dobro še to, da nam ne škoduje, kar za čaj ali kavo ne drži vedno.

Rudolf Steiner o tem ne govori veliko. Pove le, da rman pritegne astralnost tja, kjer naj bi delovala.

Pri rmanu govori Steiner tudi o procesu žvepla. Pravi, da si duhovnost z žveplom v rmanu navlaži prste, da bi lahko delovala v kaliju. S tem delovanjem, ki je v rmanu prisotno kot nekaj stvarniškega, bomo pozneje, ko je preparat narejen, ko ga uporabimo v kompostu, naredili kot neke vrste vrata, skozi katera lahko deluje Venera s svojimi silami. Preparat iz rmana omogoča, da na tleh, ki smo jih oskrbeli s prepariranim kompostom, kalijev proces spet pravilno poteka. Če kalijev proces v organizmih ne teče v redu, kopičijo rastline, ljudje in živali v svojih tkivih radioaktivne snovi. V času po Černobilu je bilo to evidentno. Tam, kjer kalijevi procesi niso bili v redu, so organizmi kopičili radioaktivni cezij.

Nadaljujmo s kamilico. Kamilica je v ozki povezavi z ogljikovimi, pa tudi kalcijevimi procesi v človeku. Če so ogljikovi procesi v človeškem organizmu moteni, potem sile, ki urejajo pri človeku prebavo, ne delujejo dobro. Gibanje črevesja imenujemo peristaltika. Peristaltika črevesja skrbi za to, da delujejo določene sile oblikovanja. Kadar so ogljikovi procesi urejeni, je prebava normalna, če delujejo premočno, imamo zaprtje, če je proces ogljika preslaboten se v črevesje vgradi preveč tekočin in dobimo drisko. V primeru, da so ogljikovi procesi preslabotni to lahko zdravimo s čajem iz kamilice.

Tako kot pravi Rudolf Steiner da rman potegne astralnost tja, kjer naj ta deluje, govori o tem, da je proces ogljika povezan z JAZom človeka in da je ta povezan s procesom prebave. Verjetno to vsi poznamo. Zdravnik običajno svetuje, da pri driski vzameš oglje, denimo oglje kave ali breze. Mogoče to za nekaj časa pomaga, resnična ozdravitev pa na ta način ne bo mogoča. K resnični ozdravitvi pomaga kamilični čaj. Tudi pri kamilici opozarja Steiner na procese žvepla. Pove, da iz nadrejenega področja stvarništva deluje žveplo v kamilici tako, da v naravi ureja procese kalcija.

Konec petdesetih let so države vzhodnega in zahodnega bloka opravljale veliko atomskih poskusov v atmosferi. V ozračju je bilo veliko radioaktivnega stroncija 90. Stroncij 90 je radioaktivna snov, ki se kopiči v tistih organizmih, kjer procesi kalcija ne tečejo prav. V organizmu je nenehna presnova, ki teče preko kalcija. Če izmenjava preko kalcija ne teče v redu, kopičijo organizmi, tudi ljudje, v kosteh, v hrbtenici, radioaktivni stroncij.

Način presnove v kamilici je tak, da ureja proces kalcija, presnovo preko kalcija. Rudolf Steiner pove na tem mestu, da narejeni preparati sevajo, v sevanje pa da bo tudi materialistično orientiran človek verjel, saj verjame v radioaktivno sevanje radia. O tem govori Steiner leta 1924, ko o cepljenju atomskih jeder še nihče ni nič vedel. Hahn ga je odkril leta 1932. Rudolf Steiner pa je napotke, ki nam pomagajo sanirati situacijo, ki v tem stoletju prav zato nastaja, dal že leta 1924. To nam da misliti!

Če z rastlinami, ki jih je Rudolf Steiner predlagal za izdelovanje kompostnih preparatov nadaljujemo, pridemo do velike pekoče koprive. Tudi pri koprivi govori Steiner o tem, da iz nadrejenega področja deluje v koprivi žveplo, govori pa tudi o sevanju železa v koprivi. Kar se človeka tiče vemo, da imamo v krvi nekakšno sevanje železa in ga tudi potrebujemo. Tam, kjer je sevanje železa v človeškem organizmu moteno, telo ne more tvoriti dovolj novih rdečih krvničk in pride do levkemije. To se pogosteje pojavlja v okoljih, kjer je prisotna povišana radioaktivnost. Morda vas čudi, da pri koprivi ni govora o dušiku. Rudolf Steiner govori o procesih, ki so v zvezi z drugimi snovmi, pove pa tudi, da pa je proces dušika že zato pravzaprav vedno zajet.

Potem govori Rudolf Steiner o hrastu in hrastovem lubju. Opisuje hrastovo lubje, ne tanko skorjo mladega hrasta, temveč debelo, zunanje lubje. V tem primeru ne govori o sevanju, temveč o strukturi. Pravi, da je v hrastovem lubju pomembna struktura kalcija. Pri kamilici je govoril o kalcijevem procesu, pri hrastovem lubju pa pove, da preparat iz hrastovega lubja deluje tako, da prepreči napačne procese fruktificiranja.

Kako naj to razumemo?

Imamo rastlino in na njenih listih so glivice. Glivice pravzaprav sodijo na zemljo. Tam je njihova naloga, da odmrle organske snovi razkrajajo. Če so glivice drugje na rastlini in se začne razkroj na listih, govori Rudolf Steiner o napačnem procesu fruktifikacije. Rudolf Steiner pravi, da preparat iz hrastovega lubja poskrbi za to, da glivice na pravem mestu, na kompostu, na pravi način opravljajo svoje delo. Tam glivice potrebujemo za dober začetek razgradnje. To je prava naloga glivic.

Delovanje preparata iz hrastovega lubja si moramo predstavljati tako. Vemo, da grobo zunanje lubje hrasta uporabljamo tudi v humani medicini. Pomaga pri glivicah na nogah in določenih boleznih na koži ali sluznicah. Običajno delamo iz grobega zunanjega lubja kopeli ali čaje. Takrat deluje hrast na drug način, deluje preko kislin. To, kar v hrastovem lubju deluje preko kalcijeve strukture pa harmonizira delovanje glivic v naravi.

Naslednja rastlina za izdelovanje kompostnih preparatov je regrat. Kako deluje regrat v človeškem organizmu vemo predvsem zaradi uporabe njegovih listov in korenin. Tudi v medicini za človeka imamo preparate iz regrata, ki pa so vsi ali iz korenin ali iz listov. Za izdelavo kompostnega preparata iz regrata svetuje Rudolf Steiner cvet regrata. Da ima cvet regrata enormne zdravilne sile na splošno človek še ni odkril. Niti v lekarnah, niti v trgovinah z ekološko hrano ne boste našli čaja iz regratovega cvetja. Če cvetove regrata prelijemo z vrelo vodo, pustimo da stoji pokrit 5 minut in čaj pijemo, ta čaj blagodejno vpliva na delovanje jeter in žolča.

Pri regratu govori Rudolf Steiner o tem, da je v zvezi s procesom kremena, da kompostni preparat iz regrata, pritegne kremen iz oddaljenih sfer kozmosa. Desetletja so znanstveniki te trditve zavračali, češ da v vesolju kremena ni. Šele znanstvene raziskave v zvezi z vesoljskimi poleti zadnjih desetletij so pokazale, da se v zelo oddaljenih sferah določenih ozvezdij najde kremen. Rudolf Steiner torej pove, da preparat iz regrata priteguje v zelo fini obliki kremen iz oddaljenih sfer vesolja.

Čaj iz regratovih cvetov pa ne deluje samo na jetra in žolč, temveč deluje predvsem tudi tam, kjer se na koži kot znak pomanjkanja, pojavijo ekcemi. Govorimo o alergijah. Pojav bi morali razumeti tako, da koža, ki omejuje človeško telo, telesa ne omejuje od okolja povsod, temveč pušča za določene procese odprtine. Čaj iz regratovih cvetov deluje tudi tam, kjer potekajo v organizmu organski procesi kremena. Organske procese kremena imamo tam, kjer kost prekriva nekakšna koža, pokostnica. Če se srečujemo s pojavi obrabljenosti kosti, hrustanca in podobno, nam to kaže, da je proces kremena v telesu moten. Tudi na hrbtenici, v diskih med vretenci, je delež kremena velik in je moten proces kremena lahko razlog težav. Pri tem lahko čaj iz regratovega cvetja pomaga.

Če proces tvorbe kalcija presega svoje področje na račun kremena, moramo procese kremena na teh mestih krepiti. Če uporabljamo kompostni preparat iz regrata kot gotov preparat, bo ta pritegnil v zemljo kremen v homeopatski obliki iz velikih oddaljenosti vesolja. Rastline, ki rastejo iz take prsti, ta proces lahko posredujejo v hrani živalim in človeku. Grenila, ki jih imamo pri regratu v mlečku, delujejo na proces jeter in žolča, čaj iz regratovega cvetja pa stimulira tudi proces kremena in ga pripelje v naš organizem tja do pokostnice in kosti.

Kot zadnjo rastlino za izdelovanje kompostnih preparatov obravnava Rudolf Steiner pravi baldrijan. Vzamemo cvetove baldrijana, iz teh stisnemo sok, ki je potem, ko fermentira, že gotov preparat. Če vzamemo eno kapljico tega  cvetnega soka, ga v vodi dobro premešamo in škropimo kompostni kup, ustvarimo nekakšno povezavo kompostnega materiala do fosfornih substanc v svetu. Tudi zvezo do finih procesov, ki jih imamo sicer čisto na robu sončnega sistema.

Pri baldrijanu vemo, da se uporablja v medicinske namene sicer samo korenina. Tinkturo korenine nam priporočajo, če ne moremo spati. Pomirja in podpira proces ločevanja astralnosti in duševnosti od fizičnega in etrskega telesa. Rudolf Steiner pove, da z uporabo tega preparata na zemlji ali kompostu, spravimo snovi v odnos do fosfornih substanc v kozmosu. Vemo, da so svoje čase na fosfor gledali kot na božanstvo.

Z vsakim od teh kompostnih preparatov, odpiramo na zemlji vrata za enega od planetov, ki tako na zemlji spet lahko deluje. Zaradi rmana spet lahko močneje deluje Venera, zaradi kamilice Merkur, zaradi koprive lahko močneje deluje Sonce, zaradi hrastovega lubja močneje deluje Mars, zaradi regrata Jupiter, in zaradi baldrijana močneje deluje Saturn. S tem omogočamo, da sile Marsa, Jupitra in Saturna v rastlini omogočajo boljšo tvorbo snovi kot maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov in da Venera, Merkur in Luna rastlini omogočajo, da bolje razvije svoje reprodukcijske sile. To je bila prva kratka informacija o biodinamičnih preparatih. Izčrpneje pa v nadaljevanju.

Vprašanje: Kako je z Luno, ali zanjo nimamo posebne rastline?

Odg.: Luna je zelo blizu Zemlje in očitno njenega delovanja ni treba krepiti. Rudolf Steiner pravi, da Luna deluje preko tekočin. Ne govori o tem, da bi bile sile Lune preslabe, govori pa o tem, kaj storiti, če so sile Lune na Zemlji premočne. Če je na primer močno deževalo, in se posledično nivo delovanja glivic iz zemlje dviguje v rastlino, se to premočno delovanje Lune lahko ublaži in glivice usmeri nazaj v zemljo s čajem iz njivske preslice. Zemljo poškropimo tam, kjer menimo, da se je nivo glivic dvignil v rastlino. Letos smo imeli z glivicami kar dela.

Kaj pa njivska preslica pri človeku? Lahko rečemo, da čaj njivske preslice, harmonizira tekočine v človeškem telesu. To zmore predvsem zato, ker so v njej tako močni procesi kremena. Če preslico sežgemo, najdemo v pepelu zelo visok procent kremena. To pa je drugačen kremen kot tisti, ki ga uporabljamo za izdelovanje preparata iz kremena in drugačen kot kremen, kot ga priteguje na Zemljo regrat. Rudolf Steiner pravi, da je ledvica pri človeku nekakšen sesalni organ. Naloga ledvice je, da posesa odpadne snovi iz organizma. Če ledvica pri človeku tega ne opravlja dobro, pride do bolezni. Tudi bronhitis je ena od njih ali siva mrena na očeh. Če se v telesu odlagajo soli sečne kisline, stimulira čaj njivske preslice ledvica tako, da snovi iz telesa bolje posesajo.

Vprašanje: Kako pogosto se pije čaj iz njivske preslice?

Odg.: Pri pravem bronhitisu z močnim kašljem dvakrat na dan. Če zdravnik reče, da imate začetek sive mrene tudi dve skodelici na dan. Če pa teh težav nimate je kljub temu dobro popiti skodelico čaja iz njivske preslice enkrat na teden.

S čaji si res lahko pomagamo.

Čaj iz rmana nam pomaga, če imamo težave zjutraj, ko se zbudimo, in se ne počutimo čisto doma. Če imamo težave zaradi presnove in slabo zaspimo ali pa se ponoči prebujamo in čutimo, da nekaj v naši sredini ni v redu, je dobro popiti čaj kamilice. Rman in kamilica tudi umirjata krče. Če imamo težave z dihali, nam bo zelo pomagal čaj iz koprive. Pri otrocih, ki so rojeni v bolnici, je pogost nekakšen krč na prehodu v želodec. Vratar imenujejo tisti organ, ki odpre zaporo k želodcu, ko nekaj pojemo. Če v bolnicah veliko zračijo in se otroci v sredini prehladijo, se pogosto pojavi problem krča vratarja. Težava se kaže v tem, da otrok izbruhne vse, kar popije ali poje. Včasih se zdravniki odločajo za operacijo. Operativno vratarja narežejo in do krčev ne prihaja več. Otrok pa seveda potrebuje leta da tak poseg prav predela. Če pa mati, ki otroka v tem času doji, pije čaj iz kamilice in rmana, se bodo pri otroku ti krči na vratarju popolnoma umirili. 

Nadaljujmo s kompostnimi preparati.

Samo koprivo in baldrijan naredimo tako, da za zorenje ne potrebujemo nobene živalske ovojnice.

Za izdelavo preparata iz rmana priporoča Rudolf Steiner da ga damo v jelenov mehur in ga preko poletja obesimo na sonce pod nadstrešek, nato pa ga jeseni zakopljemo v zemljo. Preparat je gotov naslednjo pomlad, ko ga izkopljemo iz zemlje.

Za kamilico dr. Steiner priporoča, da z njo napolnimo tanko črevo goveda in to zakopljemo od začetka jeseni preko zime v zemljo na tako mesto, kjer sneg dolgo obleži. Spomladi, ko črevo s kamilico izkopljemo, je preparat gotov.

Pri koprivi je stvar taka, da jo enostavno zakopljemo v zemljo. Ovojnica zanjo je le tanek sloj šote, ki jo damo okoli kopriv. Rekla sem, da ima kopriva sevanje železa, šota pa je edina substanca, ki sevanja zadržuje.

Rudolf Steiner je rekel, da bo prišel čas, ko bi bilo za ljudi dobro, nositi obleke iz vlaken šote. Vem, da na Norveškem že delajo vlakna iz šote, tepihe in odeje iz vlaken šote.

Zakopana kopriva ostane v zemlji obdana s šoto celo leto, v zemlji mora doživeti vso enoletno pot Zemlje okoli Sonca. Kopriva je preparat, ki pripada Soncu in Rudolf Steiner je rekel, da je tako dragocena, da bi si jo morali oviti okrog srca. Drugod pri Steinerju beremo, da je v človeku srce tisto, kar je v kozmosu Sonce. In kopriva je preparat Sonca.

Potem je na vrsti preparat iz hrastovega lubja. Ta mora zoreti v lobanji domače živali. Steiner ne govori o tem, ali naj bo to govedo ali konj temveč, lobanja domače živali. Znano je, da domače živali, ki živijo s človekom, sčasoma spremenijo velikost svojih možganov.

Domačo žival je človek izdvojil iz dosega skupinske duševnosti določene vrste živali. Pri živalih lahko govorimo o skupinskih dušah določene vrste živali. Človek ima telo, ki je sestavljeno iz štirih slojev: iz fizičnega telesa, iz etrskega telesa, ki fizično telo oživlja, iz astralnega telesa ali duševnosti in duha ali JAZa. Pri živalih pove Steiner, da ima vsaka skupina živali svojo skupinsko duševnost, ki je nadrejena duševnosti posameznih osebkov. Da obstajajo skupinske duše govedi, konjev, skupinske duše mačk, levov… Rudolf Steiner razen tega pove, da je skupinskim dušam nadrejen nek skupinski JAZ. Medtem, ko imajo levi svojo skupinsko dušo imajo vse mačke, kamor sodijo tudi levi, mačke ali tigri, skupaj svoj skupinski JAZ.

Če živijo konji v divjini, je oblika njihovih možganov drugačna kot če živijo s človekom. Pravijo, da postanejo živali, če živijo s človekom, bolj inteligentne.

Če Steiner govori o lobanji domače živali, gre za lobanjo živali, ki je živela blizu človeka. V lobanjo take živali damo hrast, ki v njej zori.

Rudolf Steiner vedno govori tudi o tem, kam, v kakšno globino je treba zakopati črevo, kam damo jelenov mehur in podobno.

Pri preparatu iz hrastovega lubja navaja, da naj bi lobanja domače živali s hrastovim lubjem ležala preko zime v tleh, v nekakšnih močvirskih razmerah kjer so še ostanki rastlin in naj bi v času zime preko tako zakopane lobanje tekla še  deževnica ali snežnica. Prave razmere niso ribnik ali potok, prave so tiste močvirske razmere, kjer glede na vreme občasno pozimi teče voda.

Potem govori Rudolf Steiner o regratu. Regratov preparat zori v mezenteriju krave.  V tem, kaj Steiner s tem misli, biodinamiki niso enotnega mnenja.

Za tem imamo še baldrijanov preparat. Je edini preparat, za katerega ne potrebujemo nobene ovojnice. Vzamemo cvetove, stisnemo iz teh sok in pustimo, da sok tako dozori. Preparat je s tem gotov. Koncentriran, fermentiran sok iz baldrijanovih cvetov se dolgo drži. Imam že 30 let star baldrijanov preparat, ki še vedno deluje na enako dobro.

Če se vprašamo, kakšne organe in zakaj nam prav te svetuje Steiner, najdemo pojasnila morda v davni preteklosti. Če si ogledamo telo človeka, pri katerem danes govorimo o štiridelnosti vemo, da je bilo zgrajeno postopoma. V času, ko so bogovi ustvarjali človeško fizično telo, je ustvarjen tudi dvanajstdelni sistem čutil kot nekakšna podorganizacija. Ko je človek dobil svoje telo življenja, etrsko telo, je dodano temu nekaj kot moment čutil. Ko je v naslednji stopnji človeku dano telo duševnosti so tudi telesu duševnosti dodane nove osnove za čutila. Že v davnih časih jih je človek tudi uporabljal kot organe. V vzhodnjaških filozofijah pogosto srečamo pojem tretjega očesa na čelu. Vemo, da je imel svoje čase, ko okostje glave še ni bilo popolnoma končano, človek na področju glave organ za zaznavanje, ki ga danes nimamo. Človek pa ima organe, za katere so dane zasnove v njegovi duševnosti, delno pa jih bo lahko razvil in uporabljal šele v bodočnosti. Taki kot danes smo, ne moremo biti jasnovidni. Ko nam bodo čutila, za katera so nam dane zasnove v naši duševnosti na razpolago, bomo jasnovidni. Med nami pa že so jasnovidni ljudje. Jasnovidnost pomeni, da je človeku na razpolago sposobnost imaginacije. Človek razume vsebine slik, ki so drugim čutilom zastrte in jih ostali tudi ne zaznavamo.

Med nami so tudi že jasnoslišni ljudje. Jasnoslišnost pomeni sposobnost, razumeti nek zvok v vsej njegovi sporočilnosti tako, kot vseobsežen način govorjene besede. Pomeni biti v stanju, razumeti kozmične harmonije. Spomnimo se Siegfriedove sage. Siegfried je moral na poti svoje posvetitve skozi preizkušnje. Ena je bila, da mora usmrtiti zmaja. Res je zmaja usmrtil. Ker je preizkušnjo prestal, je naenkrat lahko uporabljal organ, ki je v človeku sicer le zasnovan. Naenkrat je razumel, kaj se pogovarjajo ptice, postal je jasnoslišen. Temu pravimo tudi, da je dosegel v svojem razvoju stopnjo inspiracije.

Govorimo o stopnjah v razvoju človeka. Ko jih dosežemo, lahko razvijemo in naenkrat uporabljamo organ za katere imamo dane iz davne preteklosti zasnove v svoji astralnosti.

Deblo razvoja človeka iz davnine je bilo zelo dolgo skupno deblo razvoja vsega živega. Iz tega debla so se na določenih stopnjah izdvajala druga živa bitja. Človek ima lahko občutek, da so živali, ki so na določenih stopnjah razvoja iz skupnega razvoja izstopile, deležne vseh zasnov, ki jih je bil dotlej v svojih zasnovah deležen človek.

V Kmetijskem tečaju je Rudolf Steiner večkrat poudaril, da bi kmet moral postati meditant. Meditacija bo kmetu pomagala, da bo pri delu z naravo zaznaval marsikaj, česar s svojimi čutili ne more zaznavati. Na tej poti lahko najdemo, da je tisto, kar smo smatrali za tretje oko pri človeku iz neke skupne zasnove, toda seveda drugače kot to lahko razvije človek, govedo razvilo naprej. Če opazujemo telička vidimo, da svojo sprva gladko glavo v toku razvoja čelne kosti popolnoma preobrazi. V čelnih kosteh nastane čudovita arhitektura, potem pa začnejo rasti rogovi. Koža mora popustiti, umakne se in se zgosti v rog.

Rudolf Steiner priporoča, da vzamemo za izdelavo gnoja iz roga, preparata 500, rog krave. Pri tem opisuje, kako se sile iz prebavnega trakta živali dvigujejo v glavo živali in da  imajo rogovi sposobnost, da te sile sevajo nazaj v prebavni trakt. Prav zaradi tega da goveji gnoj tudi je nekaj posebnega. Če damo gnoj krave v rogove, te pa položimo preko zime v zemljo, vsesava rog sile iz svojega okolja in jih poveže z gnojem v rogu. Tako postane gnoj v rogu nekaj čisto posebnega.

Nekaj podobnega bi lahko rekli za plemenitega evropskega jelena. Njegov mehur napolnimo z rmanom za izdelovanje preparata iz rmana. Če opazujemo jelena in potem jelena meditiramo, ugotovimo lahko, da je prav to, za kar ima človek dane zasnove približno v grlu, na področju grlene čakre, vzel jelen kot zasnovo s seboj, ko se je izločil iz nadaljnje skupne evolucije s človekom in je to sposobnost razvil v nekaj čisto posebnega naprej. Tisto, kar izhaja iz vratne čakre pri jelenu, seva v rogove in stopa v odnos s svetom zunaj. Te sile sevajo iz rogovja nazaj in se nekako vrtinčijo v jelenovem mehurju. Zato je jelenov mehur prepojen s čisto posebnimi silami, ki se v enoletnem procesu izdelave preparata odtisnejo v rman, s katerim smo mehur napolnili. Zato preparat iz rmana deluje tako čudovito.

Preparat iz prave kamilice po nasvetu Steinerja izdelamo tako, da s cvetovi kamilice napolnimo tanko črevo goveda. Pri tankem črevesu je pri govedu groba prebava že končana in fine snovi iz črevesja prehajajo preko resic črevesja v žile tja do glave. Fina prebava se šele v glavi konča. To pa, kar je prisotno v črevesju ob prehodu iz črevesja v kri, je povezano s procesi ogljika, s tistim kjer se na eni strani srečuje delovanje sil ogljika z delovanjem sil JAZa. To je, kar se prenese na kamilico v času, ko je kamilica v tankem črevesju v času zime zakopana v oživljeni zemlji.

Pogosto nam v zvezi z biodinamičnimi preparati očitajo misticizem. Očitek pa ni na mestu. Sposobnosti teh živalskih organov so vendar poznali že prej. Tanko črevo goveda so polnili z mesom za mesne izdelke. Če opazujemo, kaj se dogaja z mesom, ki je samo mleto in kaj s tistim, ki je v črevesju, vidimo, da mleto meso že v nekaj dneh razpade, smrdi, se utekočinja… Če pa meso v tankem črevesu obesimo v dim in na zrak da se suši, se leta dolgo drži. Gre za to, da so očitno s črevesjem povezane sile, ki razpadanje preprečijo, sile, ki podobno kot sile življenja, substanco ohranjajo.

Mezenterij goveda je organ, ki ga Rudolf Steiner priporoča za izdelovanje preparata iz regrata. Nihče ni vedel kaj s tem mezenterijem misli. Pogosto so smatrali, da je to tista, malo z lojem poraščena koža in ki obdaja vse črevesje. Pa ne gre za to.

Mezenterij zgleda kot dve plošči, v katere je na zunanji strani v mnogih zavojih vraščeno tanko črevo. Delovanje mezenterija izhaja iz mrežastega želodca in se v mezenteriju nekako zaključi. To je pravi organ goveda za izdelovanje preparata iz regrata.

Rudolf Steiner pove, da organi, ki jih vzamemo iz zaklane živali, še nekaj časa opravljajo nalogo, ki so jo opravljali v živem organizmu. Z organi za izdelovanje preparatov smo delali zelo veliko poskusov. Običajno pravi Rudolf Steiner, naj vzamemo organe pa tudi gnoj od goveda. Toda pri gnoju iz roga, preparatu 500, so kmetje leta 1924 Steinerja vprašali, če lahko dajo v rogove tudi gnoj konjev. Odgovor je bil zanimiv. Da lahko, je rekel, da pa bi bilo v tem primeru potrebno, da okrog roga ovijemo konjsko grivo, saj da je sila, ki je pri kravi v rogu, pri konju v grivi.

Steinerju so zastavili tudi vprašanje, lobanjo katere domače živali naj bi vzeli za preparat iz hrastovega lubja. Mi smo delali poskuse z lobanjami vseh mogočih živali. Na preparatu, ki smo ga tako naredili, smo sejali in sadili rastline. Smatramo, da preparat iz hrastovega lubja uspe najbolje, če zori v konjski lobanji. Lahko pa  vzamemo lobanjo katerekoli druge domače živali.

Kaj pa tam kjer nimajo krav, imajo pa koze ali ovce. Praktiki so Steinerja tudi vprašali, ali ne morejo vzeti organov svojih živali. Tudi to smo preizkušali. Vzeli smo organe drugih živali in delali preparate. Ko smo delali poskuse s kamilico v črevesu ovc, je peristaltika tankega črevesja naenkrat, ko smo črevo napolnili s kamilico, začela močno delovati. Črevo se je začelo gibati tako, kot se je gibalo pri živi živali. Običajno moramo kamilico s palico tlačiti v črevo. To pri ovčjem črevesju sploh ni bilo potrebno. Črevo je kamilico samo potiskalo naprej in na koncu smo morali hitro narediti vozel, sicer bi na drugi strani kamilica spet ušla iz črevesja.

Pri tej izkušnji mi je postalo jasno, kako res je, kar je rekel Rudolf Steiner, da namreč organi za preparate nekaj časa še naprej opravljajo funkcijo kot so jo opravljali v živem organizmu.

Poskusi z organi lastnih prežvekovalcev so pokazali, da je govedo idealno, da pa lahko vzamemo tudi organe koz ali ovac.

Odgovor na vprašanje:

Če človek ne kolje svojih živali na kmetiji sam, živali običajno najprej ustrelijo in lobanje imajo luknjo na čelu. Mislim, da je Rudolf Steiner svetoval, da te luknje zamašimo s koščki kosti.

Prežagane lobanje živali niso posebno dobre. Preparat je boljši, če je votlina za možgane nepoškodovana.

V primeru da zakoljemo kravo iz lastne kmetije ob drugem času je bolje, da črevo napihnemo in osušimo, potem pa spravimo v šoto, kot da potem, ko delamo preparate, vzamemo v klavnici črevo živali o kateri ne vemo niti kakšno krmo je imela niti kako je živela. Če vzamemo te organe pri mesarju, ki ne ve zakaj gre, mesar črevo mogoče tudi opere, ga narobe obrne in črevesne sluznice, ki je pomembna, ni več. Poskušajte dobiti neoprano črevo.

Vprašanje: Ali se črevo ne sme očistiti?

Odg.: Vsebino stisnemo iz črevesja in spustimo skozi črevo kvečjemu malo neoporečne vode.

Vprašanje: Ali rogove lahko shranimo v kompostu?

Odg.: Jaz jih nebi zakopala v kompost. Imela bi jih pokrite s folijo samo na vlažnem mestu na zemlji. V kompostu prehitro razpadajo.

Vprašanje: Kdaj je čas za odstrel jelenov?

Odg.: Lovci imajo za to določene čase.

Glede mehurja še to: Rogovje jelena je pogosto asimetrično. Najboljši so mehurji jelenov s popolnoma simetričnim rogovjem. Takih pa je malo.

Vprašanje: Kaj pa mehurji gojenih jelenov, damjakov?

Odg.: Niso dobri. Rudolf Steiner pravi, da za mehur plemenitega srednjeevropskega jelena z okroglim rogovjem ni nadomestila. Lovce moramo še prositi, da ne odstranijo od mehurjev žlez. Ne le zaradi dokaza splovila. Pri mehurju naj ostanejo zato, ker so organ, kjer se vsa sila koncentrira.

Vprašanje: Koliko naj bo jelen star?

Odg.: Če je jelen mlad, je mehur majhen, če je star, je mehur velik.

Poznamo sage, ki pripovedujejo, kako iz dvanajstih rožičkov jelenovega rogovja teče na zemljo dvanajst tokov življenja. Jelen s takim rogovjem ima gotovo prav posebne moči. Če dobite mehur takega jelena, je to nekaj izredno dobrega. Če imate preparat v več mehurjih, je dobro, da vsebino premešate, saj preparat  iz mehurja jelena z dvanajstimi rožički vse izboljša.

Zdaj pa poglejmo nekaj slik.

V sredini slike je praoblika človeške lobanje. Ob tej so lobanje domačih živali.

Če iščemo lobanjo za izdelavo preparata iz hrastovega lubja se moramo vprašati, pri kateri živali je zadnji del lobanje najbolj izoblikovan.

Pri prašiču je ta predel lobanje zelo majhen, zato za izdelavo preparata iz hrastovega lubja ne pride v poštev.

Takole je pri ovci. Pri teletu je nekaj podobnega. Sprednji del lobanje tele v odraščanju popolnoma preoblikuje. V notranjosti nastane čudovita arhitektura. Če pogledamo kosti na čelu, ki so od znotraj votle, ima človek občutek, da so nekakšen organ za poslušanje. Če mislimo, da je to rog, se motimo. Vse to so kosti, rog je preko tega.

Rudolf Steiner svetuje, da izdelujemo preparat 500 v rogu ali v parkljih krave. Vedno več krav je brez rogov in izdelovanje preparata v parkljih utegne postati potreba. Mi smo opravljali številne poskuse s parklji in gotovo velja, da tudi preparat 500 iz parkljev učinkuje. Po naših ugotovitvah pa ni čisto enakovreden gnoju iz roga. Poskuse s preparatom 500, pridobljenim v parkljih smo nadaljevali tako, da smo nekaj generacij dolgo spremljali razvoj rastlin. Pokazalo se je, da so semena, ki smo jih pridelali na površinah, ki smo jih škropili z gnojem iz roga še po petih letih pridelave dobro kalila, iz površin, ki smo jih škropili z gnojem, ki je zorel v parkljih, pa po petih letih niso več dobro kalila. Glede na te izkušnje svetujem, da seveda delamo preparat 500 tudi v parkljih, vendar ga pomešamo s tistim, ki smo ga naredili v rogu. Če pa se ukvarjamo s pridelavo semen, je nujno potrebno uporabljati preparat 500, narejen v rogovih.

Tu je nekaj slik o notranjih organih goveda. To je vamp. Če ga operemo je kot ovčja koža. Iz tega vampa gre krma pri govedu naprej v mrežasti želodec. V mrežastem želodcu se krma preverja. Veliko zaužitega se vrača v gobec na ponovno prežvekovanje, nekaj gre lahko naprej. To vračanje krme v gobec in neskončno dolgo prežvekovanje pri govedu vsi poznate.

To tu je naslednja postaja, prebiralnik. Liste ima kot knjiga. Mi smo jih enkrat šteli in na eni polovici našli štiriinšestdeset listov, sto osemindvajset skupaj. To so posamezni listi tega želodca.

To pa je siriščnik. Tu se krmi dodaja kislina, polna sluzi. V nadaljevanju siriščnika imamo slepo črevo, ki ima pri govedu dvanajst predalov.

Tu imamo mezenterij s tankim črevesjem. Povezave iz črevesja v krvne žile so dobro vidne.

Črevo smo ločili. Več kot štirideset metrov dolgo je bilo.

Tukaj je slika mezenterija. To so žleze, to je debelo črevo, tu pa je tanko črevo. Mi potrebujemo tanko črevo in mezenterij. Pri mezenteriju najprej ločimo spiralo, ki je v njegovi v sredini. Nato vzamemo tanko črevo, ki je priraščeno tu zunaj.

To je mezenterij, tisti organ, v katerem delamo preparat iz regrata.

To pa je ta druga koža, ki jo tako pogosto jemljejo in ni mezenterij. Če bi v tej koži delali preparat iz regrata, diši spomladi kot kislo zelje. To ni dobro. Če vzamete mezenterij, bo regrat spomladi še rumen in diši.

Takole pa delamo regratov preparat. Vlažen regrat položimo na mezenterij, prepognemo in zašijemo. V mezenterij spravimo zelo veliko regrata. Takole blazino regrata v mezenteriju zakopljemo v zemljo.

Tu še enkrat jelen. Njegovo grlo je res nekaj posebnega. Znanca, profesorja na univerzi, sem prosila, da primerja organe v grlu človeka, jelena in goveda. Pripravil je celo predavanje in povedal, da je grlo pri jelenu glede na razporeditev tetiv in tako naprej najbolj podobno človeškemu grlu. V živalskem svetu višje razvitih živali je to res nekaj posebnega.

Tu imamo dva jelenova mehurja. Tu je napolnjen mehur z žlezama in takole ga obesimo na sonce.

Ta mehur je poleti že visel pod nadstreškom. To je žleza, ki je ob vratu mehurja in naj pri mehurju ostane.

Tu še izdelovanje preparata iz kamilice. Z vlažnimi cvetovi kamilice smo napolnili črevo.

Še slika notranjih organov srne. Vamp, mrežasti želodec in drugi želodec srne. Vsekakor imamo pri kravi najbolj izrazito poudarjen prebavni trakt.

To še enkrat risba lobanje ovce. Lobanjo ovce bi lahko vzeli za izdelavo preparata iz hrastovega lubja.

Tu imamo primerjalni poskus z redkvicami. Enkrat smo zemlji dodali preparat iz hrastovega lubja iz goveje lobanje enkrat pa iz konjske lobanje. Imeli smo občutek, da so rastline najbolj kompaktne, če dodamo zemlji hrastovo lubje iz konjske lobanje. Če lahko pridete do konjske lobanje jo le vzemite.

Še slika pasem govedi. To je pri grofu Finckensteinu. Pasma rdeče pisana simentalka ima pogosto zelo kratke roge. Kadar delamo preparat 500, iščemo pogosto večje rogove. Pri naših poskusih se je pokazalo, da imamo v preparatu 500 iz kratkih rogov zelo veliko moči, več kot v dolgih. Svetujem, da uporabite roge živali iz vaše pokrajine. Jemljemo rogove krav, ki so že telile.

Tu še krave brez rogov v Braziliji. Za izdelovanje preparata 500 moramo uporabiti parklje. Krava ima samo dva roga pa osem parkljev in še te majhne prstke zadaj. Z vsemi smo delali poskuse. Ne verjamem pa, da bomo s preparatom iz parkljev zemljo dobro razvili. Poskušajte preparatu iz parkljev vedno dodati vsaj malo preparata iz rogov.

Takole pa bi lahko delali preparat s konjskim gnojem v kravjem rogu. Okoli rogov moramo oviti konjsko grivo.

Vprašanje: V moji zemlji manjka kalija, kaj svetujete?

Odg.: Veliko lahko pomagaš z vmesnimi posevki. Če seješ ajdo, tudi boreč ali ognjič, bo v zemlji po tej kulturi več kalija. Malo ognjiča lahko kulturi tudi primešaš. Priporočam tudi, da dvakrat, trikrat na leto poškropiš zemljo z rmanovim čajem.

Tam, kjer gnojijo vedno z zelenim gnojenjem, sčasoma mineralov manjka. Če imaš lesni pepel svetujem, da pred zimo, ko preorješ, potrosiš še pepel. Pri pomanjkanju kalija je to najbolje.

Vprašanje: Kako se rešiti trdovratnega plevela?

Odg.: Naredi D8 iz semen in škropi štiri leta ko bo Luna pred Devico.

Vprašanje: Kdaj je idealen čas za potaknjence?

Vse rože, ko je Luna pred Dvojčki, za vse listnate rastline Luna pred Rakom za jagodičevje Luna pred Levom. Torej vse v času padajočih Luninih lokov.

Vprašanje: Kaj svetujete pri moniliji?

Odg.: Bolno listje sežgite ko je Luna v bližini Zemlje, v Perigeju in pepel s solnico potrosite pod drevo.

Vprašanje: Kaj naj naredim za dobro letino pri jagodičevju?

Odg.: Pri jagodičevju in sadnem drevju škropite po obiranju v krošnjo pri impulzu plod preparat kremen iz roga. Dvakrat zjutraj, enkrat popoldne. To je potrebno, da listje in les dozori.

Vprašanje: Ali preparat 500, ki se škropi zvečer v primeru suše, lahko škropimo povsod?

Odg.: Seveda.

Vprašanje: Rastline krepimo tudi s čaji. Kako pogosto naj bi čaje škropili na rastline?

Odg.: Trikrat, ne večkrat. Ritmično, vedno ob istem impulzu. Pri krompirju teh poskusov najprej nisem načrtovala. Ker pa sem imela višek čaja, sem se odločila še za krompir. Kar lahko do sedaj rečem je, da krompir resnično dobro reagira na čaj iz koprive. Te poskuse delam že nekaj let in fitoftora se na krompirju ne pojavi. Ravno pri napadu glivic si s tem lahko pomagamo. Tudi njivska preslica je odlična. Na sebe veže organski kremen in če jo damo v hladno vodo in vremo dvajset minut organski kremen lahko deluje. Pri tem imamo delovanje organskega kremena v zelo majhnih količinah, kot impulz. Krompir ima povsod po svetu veliko bolezni, pri nas pa ne. S čaji lahko stvar bistveno izboljšamo.

Vprašanje: Kako dolgo so čaji uporabni?

Odg.: Priporočam, da delamo sveže, sicer prevrejo in postanejo gnojnica

Vprašanje: Ali lahko vse čaje uporabim za eno rastlino, le da jih ne mešam, enkrat čaj iz regrata, enkrat čaj iz rmana….

Odg.: Ne. Niso vsi čaji za vse rastline. Poskusi še niso končani, verjamem pa, da bom na koncu lahko priporočila kateri čaji za katere rastline.

Vprašanje: Kdaj je pravi čas za sajenje krompirja?

Odg.: Krompir za porabo sadimo pri impulzu korenina, Luna pred Devico, Bikom ali Kozorogom. Za regeneracijo zadostuje ponavadi že, da krompir, ki ga namenimo za semenski krompir za naslednje leto, sadimo in negujemo, ko je Luna pred Ovnom. Tako krompir ohrani regenerativne sposobnosti in se ne izrodi. Za pridelovanje svojega semenskega krompirja izrežete lahko tudi srednja očesca gomoljev in jih posadite, ko je Luna pred Ovnom v majhnem razmaku, da so tudi pridelani krompirji majhni. Če jih sadite v velikem razmaku, pridelate morda en sam ogromen krompir, kar ni naš cilj. Mi smo zelo veliko delali na pridelovanju lastnega semenskega krompirja iz semen. Izkazalo se je, da posevek semen v času ko je Luna pred Ovnom ne prinaša dobrih pridelkov in je čas ko je Luna pred Kozorogom boljši.

Vprašanje: Kaj pa Sonce pred Ovnom?

Odg.: Za pridelovanje semenskega krompirja je to najbolje. Pridelki so nizki, krompir je majhen, je pa dober semenski krompir. Če sadite krompir pri impulzu za korenino je krompir večji, pridelki so večji, reproduktivne sile pa slabotnejše.

Še nekaj o poskusih s posameznimi kompostnimi preparati.

Tam kjer smo uporabili posamezno preparat iz rmana, na primer pri redkvicah, smo imeli neverjetno veliko semena. Preparat iz kamilice je posamezno deloval tako, da je bil skelet rastlin, ki ga tvori kalcij, močnejši. Če uporabimo posamezno preparat iz koprive, naredijo rastline največ listov. Pri uporabi preparata iz hrastovega lubja je bila pri redkvicah masa gomolja največjo. Posamezna uporaba preparata iz regrata izboljša skelet kremena rastline. Če pa smo dodajali posamezno preparat iz baldrijana, smo pri rastlinah ugotavljali največ cvetenja.

Te poizkuse smo zelo razširili in preizkušali lastne preparate in preparate 23 drugih biodinamikov. Poskuse smo opravljali tako, da smo primešali zelo majhne količine preparata posodi zemlje, s to napolnili lončke in sejali rastline. Rezultati so bili zelo zanimivi.

Delno smo ugotavljali razlike. Na poizkusnem polju sem imela vrsto s 23 lončki z zemljo, ki sem ji dodala preparat iz kamilice in k temu še kontrole. Zraven 23 lončkov, kjer sem dodala preparat iz rmana in tako naprej. Te lončke smo vkopali v zemljo tako, da rastline najprej niso mogle posegati po zemlji v svojem okolju. Seveda smo skušali priti do semena, da bi ugotovili kako se dodajanje teh preparatov pokaže v naslednjih letih. Za vsak lonček smo naredili potem na drugem mestu pravo gredico in rastlinice iz lončka prepikirali. Rastline so imele v tem primeru delovanje teh preparatov v zemlji samo v fazi zgodnje rasti. Lahko rečem, da je bila osnovna tendenca preparata povsod enaka, le dve izjemi sta bili.

Vprašanje: Svetovali ste, da preparat iz kravjaka, ki ste ga vi razvili, škropimo tudi v hlevu.

Odg.:  Če smo v hlevu že škropili z našim preparatom iz kravjaka, potem pozneje, ko gnoj pride ven in naredimo kupe te še enkrat prepariramo. Takrat so se pravi procesi razkroja v gnoju že začeli. Proces razkrajanja je že pravilno usmerjen.

Vprašanje: Naša koruza je imela polno črvov, pravzaprav koruznih moljev. Ali naj koruznico sežgemo?

Odg: Mislim da bi bilo to dobro. Verjetno sadite koruzo vedno na isti njivi. Koruzo je treba vključiti v pravi kolobar. Če je v pravem kolobarju, se molj nebi smel pojaviti. V nasprotnem primeru svetujem, da koruzo, tisti del koruze, kjer so črvički ali molji, sežgemo in naredimo še pri isti konstelaciji škropivo. Pepel potrosimo ali njivo škropimo z narejenim škropivom ko je Luna pred Ribami.

Vprašanje: Kako dolgo je uporaben vaš preparat iz kravjaka?

Odg.: Zmešan preparat učinkuje tri do štiri dni.

Vprašanje: Jaz bi se kopriv rada znebila. Kaj naj naredim?

Odg.: Koprive so dober znak. Če jih je veliko, jih pokosi in naredi kompost. Mi imamo kopriv vedno premalo.

Vprašanje: Slak je nemogoč plevel. Kako bi se ga znebili?

Odg.: Pogosto je slak tam, kjer je v tleh preveč vode in s tem, da vodo pobira, tlom pomaga. Za isti problem gre pri lapuhu in preslici. Njihova naloga je, da višek vode odstranijo. Pogosto posebej dobro rastejo na vodnih žilah ali kjer ilovnata struktura zemlje naredi kot neke vrste kotanjo z veliko vode. Če lahko poskrbimo za boljše odtekanje vode, je to najboljša mera proti slaku.

Vprašanje: Pri nas je bila huda suša. Kaj svetujete pri suši?

Odg.: Veliko okopavati popoldne. Če smo veliko okopavali popoldne so rastline kljub suši dobro rasle. Če okopavaš proti večeru in zjutraj gredice pogledaš, vidiš, da je zemlja vlažna. Popoldne zemlja vdihava vlago iz atmosfere, zjutraj pa izdihava. Okopavanje zjutraj pa pri suši stvar še poslabša.

Vprašanje: Kaj pa v primeru suše na travnikih?

Odg.: Zvečer škropiš naš preparat iz kravjaka. Najbolje je na dan za korenino, nekaj dni za tem, tudi zvečer, v noč, najbolje na dan za list, škropiš gnoj iz roga. Če naslednje jutro travnik pogledaš, je vse vlažno, mokro. Pogosto se zjutraj na njivi vidi nekakšna megla.

Mi smo delali pri časovni stiski tudi tako, da smo škropili samo okrog njive, po tleh. Naslednje jutro je bilo vse vlažno. Leta 1976 je bilo pri nas zelo suho. Eden mojih vnukov je prevzel to delo. Če je treba škropiti okrog vseh njiv je to pri nas veliko dela. Ko je preparat zmešal, si je oprtal škropilnico in se tako z mopedom vozil okoli njiv. Rekla sem mu, da mi to sploh ni všeč. Drugo jutro je prišel že zelo zgodaj k meni in rekel naj grem z njim pogledat njive. Bile so krasno vlažne, povsod se je krasno tvorila rosa. Zelo zanimivo si je v takem primeru ogledati rastline. Listov ne odprejo, temveč jih nekako zvijejo, da rosa po njih lahko steče na zemljo.

Vprašanje: Kako je treba razporediti škropljenje s preparati, da je učinek najboljši?

Odg.: Škropite čim več naš preparat iz kravjaka. V tem preparatu delujejo kompostni preparati in če škropite s tem preparatom, stimulirate razkroj v tleh. S tem škropite vedno kadar želite pospešiti razkroj v tleh. To je na primer vedno kadar vdelamo zeleno gnojenje v zemljo. Kaj pa na travniku ali pašniku? Če so krave na paši določeno površino popasle, koreninice trav odmrejo. Ko trava spet odžene, naredi v tleh tudi nove korenine. Popasen ali pokošen travnik je dobro škropiti z našim preparatom zato, da dobro steče razkroj starih korenin v tleh. Ko gredo živali iz pašnika ali po košnji travnika škropimo zvečer naš preparat iz kravjaka. Čez tri do štiri dni poškropimo za tem še preparat gnoj iz roga, saj to krepi rast novih korenin. Mogoče čez dva tedna, ko opazimo, da se je rast spet začela, škropimo pri impulzu za list zjutraj kremen iz roga.

Na njivi škropimo naš preparat kadar potrebujemo dobro pretvorbo v tleh. Našega preparata iz kravjaka pa ne škropimo nikoli na rastlino, temveč le na zemljo.

Imamo prijatelja v Franciji, ki ima vedno veliko zelja. V Pariz dobavlja vsak teden približno tono kislega zelja. Ko so francoski vinogradniki začeli uporabljati preparate, nam je pripovedoval, da ima na zelju veliko škodljivcev. Gosenice, uši, vse mogoče. Prosil je za nasvet. Predlagala sem mu, da spomladi najprej škropi njive s kravjakom po Mariji Thun, da ob setvi škropi gnoj iz roga in pozneje kremen iz roga. Ko sem ga srečala čez leto dni je bil nad preparatom iz kravjaka navdušen. Pri Francozih je ponavadi tako, da, če se nečesa primejo, radi pretiravajo. Rekel je, da je škropil naš preparat iz kravjaka vsak teden in to na zemljo pod listi. Poročal je, da nima več nobenih škodljivcev, da ima visoke in izvrstne pridelke  in da je zemlja čudovita.

Po kosilu nadaljujemo s praktičnim izdelovanjem zunaj.