Božični večer nosi letos poseben kozmični pečat. Poglejmo kaj nam govori:

Dogodek najavlja od 6. do 17. decembra tudi z več kot 100 utrinki na uro meteorski roj Geminidi, z žariščem blizu  Kastorja v Dvojčkih.

Merkur se po obdobju svoje vidne poti, neviden pridruži v ozvezdju Strelca Soncu, ki gre 22. 12 ob 7h 08 skozi zimski solsticij.

Venera je na jutranjem nebu pred ozvezdjem Tehtnice.

Jupiter se decembra skrije v sončnem siju pred ozvezdjem Strelca in je dan pred Božičem za Soncem.

Saturn vzhaja sredi meseca v središču Leva in se ob zori, ko doseže najvišjo točko, na presenetljiv način znajde ob Marsu in Veneri.

Mars končuje povratno pot pred Dvojčki in je na Božični večer v perigeju, največji bližini Zemlji. Vso noč sveti z neverjetno močjo.

Luna stoji za Božični večer kot polna zimska Luna najvišje na nebu.

Značilno je, da je nebo po polnoči okrog Božiča v celem letu najbolj svetlo.

Na nebeškem svodu lahko opazujemo kar sedem od dvanajstih najsvetlejših zvezd južnega neba, ki se jim pridružita kmalu še Arcturus in Spica. V najtemnejšem delu leta tako vsako leto objame nočno nebo tih ognjemet, v katerega se vključita letos meteorska roja, od 7. do 17. decembra Geminidi  in od 1. do 5. januarja Quadrantidi. Čeprav naj bi bila najdaljša noč ob zimskem solsticiju 21. decembra, je najzgodnejši mrak že prej, že okrog 12. decembra, najpoznejši sončni vzhod pa šele prve dni januarja. Ta razkorak večernega mraka in jutranjega svita vsakokrat razsvetljuje roj zvezdnih utrinkov. Tema in mraz narave na eni, moč svetlobe zvezd in zvezdnih utrinkov na drugi strani. Na nebu kot kozmični predstavnik inkarnacije Božična polna Luna, da bi poudarila praznik rojstva. Ko je bila Luna leta 1996 zadnjič kot polna Luna na Božičnem nebu, so oblikovali planeti na nebu veličasten križ. Ta je ob prelomu stoletja uvedel številne nenavadne položaje planetov.

Kozmični položaj tega leta je podoben tistemu pred desetimi leti. Os ozvezdij Dvojček – Strelec je izrazito poudarjena. Merkur in Jupiter sta blizu Sonca, v temnem delu zodiaka, Mars in Luna pa v konjunkciji pred Dvojčki. V prvi polovici noči obvladujeta nebo Mars in ozvezdje Bika, izraz moči in dinamike, ki je v božični nebesni konstelaciji dokaj nepričakovana. Po polnoči se pridruži kot sogovornik Saturn s svojo rumenkasto svetlobo iz ozvezdja Leva. Ozvezdje Leva je predstavnik navdušenja, poguma in aktivnosti. S Saturnom, planetom notranje zrelosti in transcendence povezuje zahtevo, da moč, bogastvo čustev in navdušenje ponotranjimo v osebno dozorevanje. Mars in Venera sta poleg Saturna. Kot soseda Zemlje predstavljata sedanjost: Mars predstavlja aktivno in impulzivno nenaklonjenost in voljo, Venera sodelovanje in prisotnost osebne ljubezni.

Tudi Božično sporočilo skriva ta dva impulza: Na eni strani noben drug dogodek ne dokazuje take naklonjenosti zemeljskemu življenju kot ravno rojstvo, na drugi pa predstavlja ta prihod na svet oddaljitev od vesolja, oddaljitev od duhovnega sveta in potrditev poti k avtonomiji osebnosti. Saturn, večnosti najbližji planet, se potrjuje trikratno: z navdušenjem Leva, s sodelovanjem Venere in z močjo Marsove aktivnosti.

Motiv Božiča v kozmični podobi: z rojstvom sina pripelje večnost v čas.

Zgodba pa je le prividno tam zunaj. Mesto dogajanja je v nas.

                                            Iz Wolfgang Held , Sternkalender 2007

Prevedla Frančiška Pirnar

December 2007 : kozmični Božič

Božični večer bo dobil letos planetarni poudarek. Ne samo da bo stala polna zimska luna visoko na nebu, tudi Mars, ki sije iz svojega največjega perigeja (največja bližina Zemlje, op.prev. ), sije opolnoči  visoko na južni strani. Hkrati se Merkur in Jupiter pridružita Soncu.

Sonce je 22. ob 7h 08 v zimskem solsticiju (največja oddaljenost od ekvatorja, op.prev).

Luna: Polna zimska luna, stoji najvišje na nebu na božični večer. Kot kozmični predstavnik inkarnacije Luna tako poudarja praznik Božiča, praznik rojstva.

Merkur se po obdobju svoje vidne poti , neviden približuje Soncu, ki se mu pridruži 17.

Venera se začenja spuščati na jutranjem nebu v drugi polovici meseca. Vzide pozneje, ob 4h na začetku meseca in ob 5h za novo leto.

Mars sveti vso noč z neverjetno močjo. Spet zaključuje svojo retrogradno pot znotraj Dvojčkov. Na božični večer bo dosegel perigej.

Jupiter bo prve decembrske dni še viden, ob dobrih pogojih, na jugozahodnem nebu.Po tem se skrije v sončnem siju.Dan pred Božičem se nahaja za Soncem.

Saturn se v sredini meseca dvigne nad horizont v središču Leva.Ob zori doseže najvišjo točko in se na presenetljiv način znajde ob Marsu in Veneri.

Zvezdni utrinki: Geminidi (meteorski roj iz ozvezdja Dvojčkov, op. prev.) Ta meteorski roj je aktiven od 6. do 17. Njihov sij je blizu Kastorja v Dvojčkih. Najštevilnejši bodo utrinki

v noči 12. na 13. dec. Zgoden zahod Lune bo omogočil dobro opazovanje. Geminidi so po Perzeidih (imenovanih tudi Solze sv. Lovrenca, op.prev.) v avgustu najaktivnejši meteorski roj v letu, s številom utrinkov nad 100 na uro.   

(Po Zvezdnem koledarju –Sternkalender- 2007-2008)           

Kozmična konfiguracija ob Božiču 2007-11-24

Za noči okrog Božiča je značilno, da je nebo po polnoči najbolj svetlo v celem letu.

Opolnoči lahko opazujemo sedem od dvanajstih najsvetlejših zvezd na nebeškem svodu proti jugu in kmalu se pridružita še dve drugi zvezdi: Arcturus in Spica (?). Tako vsako leto, v zimskih nočeh, v najtemnejšem obdobju leta, tih ognjemet objame nočno nebo. Oba meteorska roja Geminidi od 7. do 17. decembra in Quadrantidi(?) od 1. do 5. januarja se veličastno vključita v ta ognjemet. Čeprav naj bi bila najdaljša noč ob zimskem solsticiju 21. decembra, s povprečno časovno razdaljo od sončnega zahoda do sončnega vzhoda, se najprej zmrači veliko prej, okrog 12. decembra in najpoznejši sončni vzhod je šele prve dni januarja. Ta očiten razkorak večernega mraka in jutranjega svita  bo vsakokrat razsvetljen z rojem zvezdnih utrinkov. Tema in mraz narave ter moč svetlobe zvezd in zvezdnih utrinkov gredo skupaj. Seveda pa pride polna luna samo nekajkrat v sto letih na božični večer; nazadnje leta 1996. Takrat so oblikovali planeti veličasten križ za Božič in ta kozmični položaj je uvedel številne nenavadne položaje planetov ob prelomu stoletja. Poznavalci planetarnih pojavov kot Hartmut Ramm in John Meeks sta se strinjala, da  bo ta razporeditev planetov 2002 in roj zvezdnih utrinkov Leonid v 2003 končal te podobe zvezdnatega neba.

Božič 2007: Os Dvojček – Strelec

Kozmični položaj tega leta je podoben tistemu izpred desetih let, ker je os ozvezdje Dvojček-ozvezdje Strelec izrazito poudarjena. Merkur in Jupiter se nahajata blizu Sonca, v temnem delu zodiaka, medtem ko sta Mars in polna Luna v konjunkciji (na isti ekliptični dolžini, op.prev.) v ozvezdju Dvojček. Razmik med Marsom in Luno je tako ozek, da je videti iz severno-vzhodne smeri Amsterdam-Hanover kot mrk.  V prvi polovici noči obvladujeta nebo Mars in ozvezdje Bika: Moč in dinamika sta v božični nebesni konfiguraciji dokaj nepričakovana. Po polnoči pošlje Saturn svojo rumenkasto svetlobo iz ozvezdja Leva. Polarnost ozvezdja Leva, predstavnika navdušenja, poguma in aktivnosti in Saturna, planeta notranje zrelosti in transcendence bo zagotovo impresivna. Saturn v ozvezdju Leva: to povezuje zahtevo, da moč, bogastvo čustev in navdušenje, ki ga izžareva Lev ponotranjimo za osebno dozorevanje. Z vzhodom Venere ob petih se kontrast Saturnove topline in aktivnosti Leva razlije po božičnem nebu. Mars in Venera sta sedaj poleg Saturna, ki kraljuje na južnem nebu. Ta dva soseda Zemlje predstavljata sedanjost:Mars aktivno in impulzivno nenaklonjenost in voljo sedanjosti in Venera sodelovanje in prisotnost osebne ljubezni. Ta dva impulza sta del Božiča: Noben drug dogodek ne dokazuje take naklonjenosti zemeljskemu življenju kot ravno rojstvo in hkrati je ta prihod na svet oddaljitev od vesolja, duhovnega sveta, potrditev poti k avtonomiji osebnosti. Saturn, ki je planet najbližje večnosti (izmed planetov), se tako trikratno potrjuje: z navdušenjem Leva, s sodelovanjem Venere in z močjo Marsove aktivnosti. Tako se v tej astronomski podobi zaključi motiv Božiča, ki z rojstvom sina pripelje večnost v čas.                                  

                                  Wolfgang Held ,Sternkalender 2007-2008 / Biodynamis  sept.2007, No 59/

Prevedla Frančiška Pirnar