Markus Sommer, zdravnik
Če pomislimo na povezavo med prehrano in zdravjem, se zavemo grozljivih podob. Strah, da bi zaradi uživanja govejega mesa umrli za mučno boleznijo, je kot panično reakcijo izzval projekt pomora in sežiga dveh milijonov glav goveda, medtem ko na zemlji vlada lakota. Pri zadnji akciji ubijanja so mnogi Hinduji prosili za dušni blagor nas, Evropejcev, ki smo bili pripravljeni dopustiti tako grozoto. Toda tudi z dioksinom okužena jajca in spoznanje, da je najmanj tretjina vseh rakavih obolenj pogojena s prehrano, gensko manipulirano koruzo, zaradi katere umirajo metulji, ali pa da je lecitin iz gensko spremenjene soje v skoraj vsaki čokoladi, nam kvarijo tek, ali pa nas vodijo do misli, da je tako in tako vse vseeno.
Na zadevo lahko gledamo tudi drugače. Če je vsako tretje rakavo obolenje pogojeno s prehrano, lahko proti temu nekaj storimo. Dejansko lahko tveganje glede raka zelo zmanjšamo, če jemo malo maščob in mesa, a veliko sadja in zelenjave. Kot optimalno danes velja petkrat dnevno pojesti najmanj 100g (torej polno dlan) zelenjave ali sadja. S takim načinom prehranjevanja (dopolnjenim z gibanjem, pogovorom in vajami za sprostitev) je lahko Dean Ornish, amerikanski specialist za srce, stanje svojih pacientov izboljšal mnogo bolj, kot je to uspevalo njegovim kolegom s pomočjo zdravil, Ballondilatation? in bypass-operacijami. Če je pacient dovolj dolgo živel na novo pridobljeni način, so se odprle celo zaprte koronarne arterije. Z izogibanjem problematični hrani lahko preprečimo možno škodo; istočasno pa lahko z načinom prehrane dejavno vplivamo na svoje zdravje. Zanimivo je, da so mnogi poskusi glede uživanja pomembnih potrebnih sestavin (npr. B.karotina) v obliki tablet, razočarali. Ugodno je delovalo le uživanje celih, nerafiniranih rastlin. Spet smo prišli do problemov, navedenih na začetku, ker si uporabniki želijo čim cenejših živil, proizvajalci pa maskimalnega zaslužka. Zato živijo živali v sramotnih pogojih. Hranijo jih s poceni, beljakovinsko bogato, a okuženo krmo. Tudi v zgradbi rastlin je zaradi vzgoje posebej maksimiranih sort, mineralnega gnojenja in agresivnih zaščitnih sredstev kvantiteta pogosto nadvladala kvaliteto.
Pred več kot 70 leti je Rudolf Steiner svaril, da bo govedo, če bo krmljeno z mesom, “ponorelo”. Norost goveda izkazuje upravičenost tega svarila. Celotno biološko-dinamično gospodarjenje se je rodilo iz skrbi, da bo čez desetletja prišel čas, v katerem bo kvaliteta živil tako degenerirana, da prehrana človeka z njimi ne bo več možna. Kar je na začetku prejšnjega stoletja zvenelo še črnogledo, je danes že skoraj doseženo. Rudolf Steiner je bil mnenja, da pri prehrani v prvi vrsti ne gre za to, da bi bili deležni določene količine maščob, beljakovin, ogljikovih hidratov ali snovi v sledeh, temveč da je prehrana “kozmično-zemeljsko vprašanje”.
Da ne gre le za lepo duhovno metaforo, kaže vsak list, ki raste. Njegova substanca se tvori iz tega, kar prinese korenina iz tal in iz tega, kar je vzeto iz zraka, s posredovanjem svetlobe, ki izvira iz kozmosa. Vsaka živa substanca izhaja tako iz zemeljskega kot iz kozmičnega. Pospešiti dojemljivost rastline za kozmično delovanje je specifični cilj biološko-dinamičnega gospodarjenja. Poleg tega uporabljajo še preparat iz kristala gorska strela. Le-ta predstavlja zemeljsko substanco, ki prepušča svetlobo, pa tudi UV-žarke, kar okensko steklo zadrži. Sprejeta svetloba ne izgine nenadomestljivo v rastlinski substanci. Mnoga merila, ki so jih nekoč razvili zaradi določanja neznatnih sevanj daljnih zvezd, dokazujejo, da vsa živa bitja oddajajo svetlobo, pa čeprav bilijonkrat manjšo kot žarnica.Po vrsti sevane svetlobe se razlikujejo živila različne kvalitete. Boljša je, manj svetlobe oddajajo sprva živila; če pa živilo, ki ga analiziramo zmeljemo v močnik, začnejo proizvodi dobre kvalitete oddajati več svetlobe kot slabši. Očitno lahko celo živo bitje dobre kvalitete svetlobo v sebi zadrži. Ko pa je ubito, se pokaže na nek način visoka “vsebnost svetlobe” kvalitetno visokovrednih poljedelskih proizvodov. Na ta način in z barvno razdelitvijo oddane svetlobe vedno bolj uspeva ločevati poljedelske proizvode ekološke kvalitete od konvencionalnih, celo če se ne da ugotoviti nikakršnih kemičnih razlik. Pri tem se pokaže, da se ekološka zelenjava skoraj vedno, tudi s pomočjo teh in drugačnih testnih postopkov (npr. preiskava roka trajanja, bildschaffende? metode), zdi polnovrednejša od konvencionalne, v hidrokulturah pa celo bolje vzgajana. Brez velikih aparatov opazijo razliko že kunci. V institutu za ekološko poljedelstvo Ludwig Boltzmann so delali poskuse s konvencionalnim in ekološkim Zuckerkarotten?, vzgojenim istočasno na sedmih lokacijah. Več kot 80% kuncev je žrlo pretežno korenje iz ekološke pridelave, kar se je dogajalo tudi pri poskusih s podganami in kokošmi. Pri ekološki zelenjavi ni večji le užitek, tudi bolj zdrava je. To kaže dejstvo, da je pri konvencionalno hranjenih kuncih dvakrat več mrtvorojenih mladičev kot pri tistih, ki so dobivali ekološko zelenjavo.
Tudi človek opazi razliko. Pri preizkusih na slepo z jabolki identične sorte, področja pridelave in časa obiranja sta znanstvenici Plochberger in Velimirov (ki sta opravili tudi omenjene poskuse z živalmi), dokazali, da imajo tudi ljudje glede okusa raje ekološko pridelavo – tudi če ne vedo, od kod izvirajo jabolka. To potrjujejo mnogi vrhunski kuharji, ki posegajo ravno tako pretežno po ekoloških proizvodih.
Če končno ugotovimo, da je tisto, kar je moralno pravilno, namreč podpiranje narave namesto zastrupljanja in izkoriščanja, tudi bolj zdravo, pa še boljšega okusa, lahko le želimo: dober tek!