Od pojava norih krav (BSE) v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je naraslo število ljudi, ki se občasno ali stalno prehranjujejo vegetarijansko. BSE je pokazal , kam vodi konvencionalna krma živine in je mnoge ljudi odvrnil od uživanja mesa in mesnih izdelkov. Motivi so bili skrb za lastno zdravje, kot tudi sočutje do živali. Danes je mogoče najti v skoraj vsakem lokalu jedi brez mesa ali rib. Vedno več je ne le ponudbe solat, pač pa tudi toplih vegetarijanskih jedi. Celo lokali s hitro prehrano nudijo vegetarijanske sendviče (burgerje) ali testenine s paradižnikovo omako.Dolgo je prevladovalo mnenje, da je »antropozofska« prehrana vegetarijanska. V biološko – dinamičnem gibanju dolgo ni bilo mesa »Demeter« znamke, kot da bi se morali tega sramovati. Danes se je to spremenilo.
Število vegetarijancev je mogoče le približno oceniti.Anglija naj bi bila vodilna v Evropi s približno 8-10% prebivalcev. V Nemčiji naj bi jih bilo 6-8%, vendar je število v porastu. Od tega je 60% žensk.
Številna znana imena javnega življenja se izrekajo za vegetarijance; med njimi so član slavne skupine Beatle Paul McCartney (pravi: Ne jem ničesar, kar ima oči.), pevec Prince ali igralka Brigitte Bardot in Pamela Anderson. Vrhunski športniki dokazujejo, da njihov način življenja omogoča vrhunske dosežke (Martina Navratilova, Edwin Moses, Carl Lewis). Tudi nekateri znanstveniki spadajo v to skupino (Charles Darvin, Thomas Edison, Annie Besant)
Že v Antiki so priporočali vegetarijansko prehrano. To je bil sestavni del versko-kultnega načina življenja, kjer naj bi asketski način življenja vodil v mistično rast in razvoj. K temu sta sodila tudi vzdržnost in odpoved. Pri jedi je veljala zapoved, ne uživati ničesar, kar ima dušo, da bi osvobodili svojo lastno dušo. To smer je zastopala predvsem sekta »orfejevcev«, po pesniku Orfeju, v 6. st.pred Kristusom. Tudi Pitagora (570-480 pred našim št.) je prepovedoval uživanje bitij z dušo. To izvira verjetno iz azijskih verovanj, ki verjamejo v karmično potovanje duš in zato ne marajo uživati tujih duš.
Z Budo (560-480 pred Kristusom) je prišel še dodaten motiv: sočutje z živalmi. Ni bila v ospredju več samo skrb za lasten duševni razvoj, pač pa za sočutje z bitji z dušo. Plutarh (45-125 našega št.) je zagovarjal vegetarijanstvo in obzirno ravnanje z živalmi iz ljubezni do bitij. V Aziji je poleg budizma tudi hinduizem zagovarjal vegetarijansko prehrano. Poznejši islam razen prepovedi uživanja svinjine ne pozna tovrstnih omejitev v prehrani. V krščanstvu je brezmesni post priporočen v času med pustom in Veliko nočjo, nekatere sekte kot adventisti, kvekerji, mormoni pa priporočajo vegetarijanstvo.
Leta 1848 je bila v Londonu ustanovljena vegetarijanska skupnost. Tej je pozneje 1867 sledila nemška »Skupnost za naravno življenje«. Danes bi to imenovali dolgoročno ekološko pojmovanje. Tako se je zdrav način življenja nadaljeval v 19.20. in 21. stoletju.
Kaj razumemo pod vegetarijansko prehrano? V Antiki so odsvetovali uživanje bitij z dušo, budizem je prepoveduje ubijanje.Kako pa je z mlekom in jajci? Ali imajo dušo?
Meso in ribe so živalska trupla, iz jajc pa bo žival šele nastala. Torej velja da so še »brez duše«. Mleko nastane v živali in je namenjeno prehrani mladičev in ne ostane v živali. Mnogi zato mislijo, da »nima duše«. Enako velja za med, ki ga čebele sicer naredijo, je pa namenjen prehrani in ni del živali. Mnogi vegetarijanci zavračajo sir, ki je narejeno iz siriščnika mrtvega teleta, ne razmišljajo pa o tem, da se mora zaradi mleka roditi toliko telet. Kaj se zgodi s telečjimi samčki, če jih ne jemo? Pogost argument je, da je dovolj mesojedcev, da si vegetarijanci lahko privoščijo mleko in mlečne produkte.
Že nekaj časa lahko opažamo, da so le redki tisti vegetarijanci, ki bi se dosledno držali ene skupine. Povečalo se je število ljudi, ki občasno ne jedo mesa. Tudi tisti, ki ne uživajo mesa, rib in jajc, občasno jedo jajca in ribe.
| Vrsta vegetarijancev in živila, ki jih ne uživajo: vegani (ne uživajo živalskih beljakovin) manj kot 10% vseh vegetarijancev: brez mesa, rib, jajc, mleka, meda, usnja, krzna in živalskih proizvodov (npr.:želatina, tortni prelivi),vegani – presnojedci ne uživajo mesa, rib, jajc, mleka, meda in nič kuhanega (So tudi presnojedci, ki jedo meso.), laktovegetarijanci ne uživajo mesa, rib niti jajc, ovolaktovegetarijanci (ta skupina zajema več kot 2/3 vseh vegetarijancev) ne jedo mesa in rib, delni vegetarijanci ne uživajo rdečega mesa (krvi), občasni vegetarijanci samo občasno izločajo meso, polnovredni vegetarijanci uživajo vegetarijansko hrano s polnovrednimi, večinoma biološko pridelanimi živili, puding vegetarijanci ne jedo mesa in rib, sicer pa še niso dojeli bistva zdrave prehrane (pudingi, slaščice, torte..) |
MOTIVI so lahko VERSKI (zapovedi) ali ETIČNI (izključujejo ubijanje živali).Stopnja zavezanosti je lahko različna. Vegani ne izključujejo le mesa, mlečnih izdelkov, jajc in meda, pač pa tudi nošenje usnja in krzna in uporabe kozmetike, testirane na živalih. Drugi zavračajo le rdeče meso, ker je kri nosilec duše in strasti živali.
DUHOVNI MOTIVI temeljijo na tem, da uživanje živalskega ovira duhovni razvoj in da ostaja pri vegetarijanski prehrani več energij. Po R. Steinerju mora človek, ki se prehranjuje izključno vegetarijansko, prevzeti celoten proces, ki ga sicer prevzame žival in rastlinsko delno spremeni. To pomeni, da mora vegetarijanec sprostiti čisto druge energije. Človek ima več delovne energije, ker zna sproščati določene energije. Zato pri duhovnem šolanju niso uživali živalskih produktov. Te motive je mogoče zaslediti tudi pri makrobiotiki, različnih azijskih duhovnih smereh in tudi pri antropozofih.
EKOLOŠKI MOTIVI temeljijo na tem, da povzroča masovna vzreja živali številne probleme (gnoj, gnojevka, neprimerna reja, mučenje..) Zaradi tega mnogi zavračajo uživanje mesa. K temu pa prispeva tudi biološko pridelana polnovredna hrana.Vegetarijanstvo se pogosto dopolnjuje z biološkim načinom pridelave hrane, z naravnim zdravljenjem, gibanjem za mir in versko naravnanostjo (zaščita stvarjenja).
ETIČNO – SOCIALNI MOTIVI – Sta vojna in sovraštvo tudi povezana s prehrano?
G.Bernard Shaw pravi, dokler bodo obstajale klavnice, bodo tudi vojne. R. Steiner opozarja na to, da mesna prehrana povečuje agresijo v narodih, da pa vegetarijanska prehrana lahko pripomore k miroljubnosti. Ljudje so bili v vojnah zaradi strasti, ki jih povzroča živalska prehrana. Človeštvo bi se izognilo marsikakšni nesreči, če bi dajalo prednost vegetarijanski prehrani.
ZDRAVSTVANI MOTIVI so tudi upoštevanja vredni: maščobe v krvi, holesterol, prekomerna teža, diabetes tipa 2, putika, artritis. Strokovnjaki za prehrano in zdravniki to poudarjajo, odločijo se tisti, ki se problema zavedajo.Mnogi se začasno odpovedo mesu iz strahu pred boleznijo, kot v primeru norih krav. Ko strah popusti, se spet vrnejo k mešani prehrani.
URADNA MEDICINA je dolgo zavračala vegetarijansko prehrano in jo razglašala za pomanjkljivo.Tudi zdravnike, ki so se pozitivno opredeljevali do te prehrane, so izločali in zasmehovali.Švicarski zdravnik M.Bircher-Benner (1867-1939) je priporočal surovo rastlinsko hrano in dosegal odlične rezultate pri civilizacijskih obolenjih (sladkorna, holesterol, putika, artritis), kljub temu je imel veliko nasprotnikov med kolegi. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so naredili v Nemčiji tri velike raziskave o zdravstvenem stanju vegetarijancev. Večina je bila laktovegetarijancev. Izkazalo se je, da so bolj zdravi, imeli so redkeje obolenja zaradi prehrane, faktorji tveganja kot so maščobe v krvi, holesterol, pa so bili popolnoma v mejah, za razliko od ljudi, ki uživajo mešano prehrano.Tudi občasni vegetarijanci so bili bolj zdravi kot uživalci mesa. Ker čiste vegetarijanske prehrane ne upajo priporočati, so sedaj priporočljive manjše količine mesa. Ti rezultati so prepričali v vegetarijanstvo številne zdravnike in prehrambene strokovnjake. Sedaj naj bi bila ta prehrana pomanjkljiva le še v nosečnosti in pri majhnih otrocih zaradi pomanjkanja železa in joda.
OSKRBA – Pri raziskavi vegetarijancev se je izkazalo, da so tako imenovani puding – vegetarijanci redki. Ti ljudje sicer opustijo meso in ribe, sicer pa jedo običajno hrano (belo moko, veliko sladkorja, sladkarije).Navadno je to samo prehodna faza do zdrave vegetarijanske prehrane. Večina vegetarijancev uživa veliko zelenjave, sadja, polnovredna hladno stiskana olja in izdelke iz polnovredne moke, namesto bele moke. Zelo poudarjena je biološka pridelava. So pa še drugi načini vegetarijanske prehrane (Waerland- in Bircher-Benner prehrana)
PRESKRBLJENOST – ALI PRIHAJA DO POMANJKANJA posameznih snovi? Večina vegetarijancev se zaveda pomena hrane. Uživajo več balastnih snovi, preskrba z vitamini in minerali je dobra. Kje je potrebna večja skrb?
BELJAKOVINE –V nasprotju s prepričanjem nudi vegetarijanska prehrana dovolj beljakovin. Ljudje, ki uživajo mešano prehrano, pojedo preveč mesa in klobas. Tu je vegetarijanska prehrana bolj priporočljiva. Raziskave so ovrgle prepričanje, da so živalske beljakovine kakovostnejše. Ernst Konfranyi je dokazal, da je mogoče s kombinacijami doseči zelo visoke vrednosti beljakovin (fižol in koruza, leča in rezanci, riž in soja, tudi mleko ali sir s krompirjem ali žiti).
Dnevno zaužitje beljakovin v Nemčiji
| Moški – g/dan | živalskih | Ženske – g/dan | Živalskih | |
| priporočilo | 60g | 48g | ||
| 1984 | 92 | Ni navedeno | 73 | Ni navedeno |
| 1988 | 89 mesojedi – 79 vegetarijanci | 60% | 71 mesojedi – 61vegetarijanci | 60% |
| 1992* | 89 | Ni navedeno | 74 | Ni navedeno |
| 2000 | 81 | Ni navedeno | 72 | Ni navedeno |
| 2004 | 80 | 59% | 71 | 56% |
- vključno vzhodna Nemčija
Vsebnost železa v živilih – Dnevna potreba odraslih: ženske:15mg, moški: 10mg
| Na 100g | Na porcijo | |
| leča | 8,0 | 4,0 (30g) |
| Proso | 6,9 | 3,5 (50g) |
| Sončnična semena | 6,3 | 1,3 (20g) |
| 0ves | 5,8 | 2,9 (50g) |
| špinača | 4,1 | 8,0 (180g) |
| Sladki komarček | 2,7 | 5,0 (180g) |
| Polnovredni kruh | 2,0 | 0,7 (30) |
| Beli kruh | 0,7 | 0,2 (30g) |
| krompir | 0,4 | 0,8 (200g) |
| klobasa | 2,4 | 1,2 (50g) |
| govedina | 2,2 | 3,3 (150g) |
| losos | 1,0 | 1,5 (150g) |
Vsebnost kalcija v rastlinskih živilih in v mleku
Dnevna potreba odraslih: 1000mg dnevno
| Na 100g | Na porcijo | |
| Mak | 1460 | 150(makov hlebček) |
| lešnik | 225 | 75 |
| ohrovt | 212 | 400 |
| rukola | 160 | 120 |
| čečerika | 124 | 62 |
| Sladki komarček | 109 | 200 |
| mleko | 120 | 250 (kozarec) |
ŽELEZO je mineral, ki ga lažje dobimo iz mesa in rib kot iz rastlinske hrane. Količina železa je v mesu nižja od pričakovanj, razen v drobovju. Iz jajc in mleka ne dobimo železa. Veliko železa pa vsebujejo žita, predvsem ječmen in proso, stročnice, orehi in oljnice. Železa je v rastlinski hrani dovolj. Če pa seveda jemo bel kruh namesto polnovrednega, krompir namesto žit, pa lahko nastopi pomanjkanje železa.
KALCIJ – Lakto-vegetarijanci dobijo iz mleka in mlečnih proizvodov dovolj kalcija. Vegani pa morajo paziti na to, da zaužijejo dovolj rastlinske hrane, ki vsebuje kalcij.
JOD – Dnevna količina joda naj bi bila po zadnjih priporočilih 200ug, kar je z normalno mešano prehrano komaj dosegljivo (losos 200ug, alge, jajca10ug, drobovina 14 – 30ug, mlečni izdelki 3,5ug). V rastlinski prehrani pa najdemo jod v brokolih 15ug, špinači¸12ug, redkev 8ug, ržen kruh9ug. To so vrednosti za 100g. Te vrednosti so skoraj nedosegljive, zato je jodirana sol. Jodiranje soli je sporno, ker nekaterim škoduje. Nekatere substance jod blokirajo (zelje, nitrat,soja). Vegetarijanci, ki ne jedo morskih rib, ne dosežejo potrebnih vrednosti joda brez jodirane soli ali alg. Potrebno bi bilo individualno preverjanje potreb po jodu.
VITAMINI – Preskrba z vitamini je pri vegetarijancih dobra do zadovoljiva. Paziti je treba na vitamin B12 in vitamin D.
B12 – nastaja ob mikrobioloških aktivnostih in ga zato najdemo v fermentiranih živilih in mesnih proizvodih. Lakto-vegetarijanci dobijo dovolj B12 v jogurtu, kislem mleku, siru; tudi odrasli vegani dobijo dovolj B12 v kruhu, pripravljenem s kislim testom, kislim zeljem, ali v drugih naravno okisanih živilih. Pri dojenčkih veganskih mater je možno pomanjkanje tega vitamina, ki je pomemben za razvoj možganov in živčnega sistema.
VITAMIN D je vitamin, ki je topljiv v maščobah in se nahaja pretežno v morskih ribah, v manjših količinah pa tudi v jajcih in drobovini. Vitamin D omogoča nalaganje kalcija v kosti. Nastaja tudi pod vplivom sončne svetlobe. Značilno je pomanjkanje vitamina D v severnih deželah, pri priseljencih iz severnih dežel, kjer je malo sonca. Tudi uživalci mešane hrane dobijo premalo vitamina D (komaj polovico potrebne količine).Raziskujejo vpliv pomanjkanja vitamina D na degenerativna sklepna obolenja.
Za vegetarijance so vir vitamina D olja žitnih kalčkov, mlečni izdelki, kozje mleko. Mlečni izdelki z nizko vsebnostjo maščob in homogenizirano mleko skoraj ne vsebujejo tega vitamina. Pri oskrbi z vitaminom D je zelo pomembna vsebnost svetlobnih energij (med – vsaj ena žlica dnevno)
SPREHODI po soncu bodo veliko prispevali k čvrstosti vaših kosti.
F.Pirnar
Viri:Ernährungsrundbrief Johanni 2-05, Michaeli3-05