Matthias K. Thun

Predavanje v Novem mestu, 1.3.97

Spoštovani obiskovalci, dragi vinogradniki. Biološko-dinamično vinogradništvo nima dolge tradicije. Z biodinamiko so začeli delati antropozofi, in ti ne pijejo alkohola, zato je dolgo vladalo mnenje, da vinogradništva po biološko-dinamični metodi ne potrebujemo. Tudi za proizvodnjo hmelja in drugih rastlin, ki jih potrebujemo za pivovarstvo se niso zanimali iz istega razloga. Kaže pa, da se je odnos biodinamikov do tega le spremenil. Tobaka in vina ne moremo šteti k živilom. Neupravičeno pa je zaradi moralnih predsodkov določene poklice ali stroke enostavno izključiti iz metode, ki je postala potrebna. To posebno velja za vinogradništvo, saj skupaj s pridelovanjem pšenice, žitaric sodi k najstarejšim kulturam človeka. In če pogledamo, kako pomembna je pridelava vina kot gospodarska panoga, nimamo pravice enostavno reči:”Ker sami ne pijemo, se s tem ne bomo ukvarjali.”

Moja mati je v krogu biodinamikov požela kar dosti kritike, ker se je prva angažirala s svojim znanjem tudi pri vinogradnikih. Svoje delo z vinogradništvom je pričela v Franciji, kjer imava od začetka sedemdesetih let vsakoletne tečaje. V Franciji so kmetije ponavadi velike. Predvsem kmetije v okolici Pariza imajo zelo velike površine. Pri manjših kmetijah, 10 – 20 hektarov orne zemlje, ki jih je tudi veliko, je tako rekoč pravilo, da ima kmet tudi pol hektara ali en hektar vinograda. Pri tečajih, ki sva jih imela v Franciji za poljedelce, so se tako vedno znova pojavljala vprašanja glede vinogradništva. Tako smo se dogovorili, da bomo pričeli opravljati pod najinim mentorstvom poskuse. Pri tem so kmalu ugotovili, da je med biološko-dinamično metodo v kmetijstvu in biološko-dinamično metodo v vinogradništvu kljub vsemu velika razlika.

Če si pogledamo velika področja, kjer se kultivira trta, tudi tu v Sloveniji imate veliko vinogradov, potem lahko na splošno rečemo, da so določene sorte trte poskušali kultivirati na neprimernih mestih. Stari pojem za lokacijo vinograda, nemško “Weinberg”, torej “grič s trto”, “gorica”, določa, da naj raste trta na gorici, na vzpetini. Problemi v vinogradništvu imajo svoj temeljni razlog v tem, da so vinsko trto pričeli saditi v ravnici, na lokacijah, kamor vinska trta ne sodi. Moj prijatelj iz Francije Nicholas Joulis ima vinograd, velik 15 hektarov na strmih pobočjih ob ustju Loare. Ko sva se prvič srečala, mi je rekel, da vinska trta hoče trpeti. Jaz takrat nisem mogel razumeti, da bi neka rastlina hotela trpeti in kljub temu ob trpljenju roditi prav najboljše plodove. Sčasoma mi je postalo jasno, kako res je to.

Če hočemo delati na biološko-dinamičen način v vinogradu, je koristno poznati vsaj temelje biološko-dinamične metode v kmetijstvu. Tam pa ne srečamo nikjer kulture, ki bi morala trpeti, da bi uspevala. Pri biološko-dinamičnem kmetijstvu se poskušamo ravnati po potrebah rastline, podobno kot se želimo na primer pri delu z otroci približati njihovim potrebam. Če pogledamo sonaravno kmetijstvo, lahko ugotovimo, da imamo kar precej metod. Vse pa nekako izhajajo iz biološko-dinamične kot najstarejše metode. Temelje za to metodo je dal Rudolf Steiner na Poljedelskem tečaju leta 1924. Rudolf Steiner je bil prirodoslovec in znanstvenik; končal je kar tri študije in je pozneje tudi postavil temelje antropozofije. Glede na svoje izjemne, res posebne sposobnosti je za mnoga področja življenja dal čisto nove impulze. Razen za kmetijstvo je dal revolucionarne pobude tudi za področje medicine in pedagogike, to pa, kar nam je kot napotke in priporočila zapustil, ni v obliki dogme, on je stvari prikazal, svobodi posameznika pa prepustil, kaj bo v resnici storil. Danes težko razumemo, da so dani temelji za biološko-dinamično metodo že takrat leta 1924, ko problemov še ni bilo. Poskusimo si zamisliti takratni čas.

Ob koncu prejšnjega stoletja je prišlo k svojemu koncu eno od obdobij razvoja človeka. Stvar, ki se konča, naredi vedno prostor za nekaj novega. To novo, kar je za prejšnjim prišlo, je drugačna odgovornost človeka za Zemljo. Če pogledamo zgodovino človeštva, vidimo, da so pogosto zaključek enega in začetek novega obdobja zaznamovale revolucije. Zaključek, o katerem govorim, pa se ni odrazil v od zunaj vidni revoluciji, temveč je zaznaven v razvoju zemlje. V kmetijstvu opazimo novo dobo v tem, da so ljudje začeli uporabljati v kmetijstvu substance, ki jih prej niso uporabljali. Kjer je bilo le mogoče, so začeli uporabljati mehanizacijo. Poljedelci, ki so zaprosili Rudofa Steinerja, da bi jim dal napotke za bodoče delo, so bili veleposestniki, predvsem na današnjih področjih Vzhodne Nemčije. To so bila veleposestva s po nekaj 1000 hektarov površin. Tako velikih površin pravzaprav ni mogoče oskrbovati z gnojem.V začetku tega stoletja so poizkušali na teh ogromnih kmetijah z različnimi načini dela izboljšati plodnost tal. Ravno takrat so začeli sejati kot vmesne plodove deteljo. Pred tem so seveda že kolobarili s tako imenovanim triletnim kolobarjem, v katerem je eno leto njiva vedno počivala pod travo. V tistem času so začeli industrijsko izdelovati železo in jeklo. Iz te industrije je prišlo prvo umetno gnojilo, žlindra, ki so jo zmleli. Kmetje pa so že po nekaj letih uporabe umetnih gnojil opazili spremembe. Ugotovili so, da se je plodnost na površinah, kjer so trosili žlindro, spremenila. Na pašnikih so opazili, da je trava sicer dobro rasla, toda očitno ni imela več istih prehrambenih vrednosti kot trava pred tem. In prav to je bil razlog, da so Rudolfa Steinerja zaprosili, naj jim da napotke za novo kmetijstvo, s katerim bi spet dosegli višje prehrambene kvalitete svojih pridelkov. Ta tečaj je bil torej leta 1924 v Koberwitzu. Iz tega Poljedelskega tečaja se je pozneje razvila metoda, ki so jo imenovali biološko-dinamična metoda. Osnovno vodilo, kot nekakšna rdeča nit teh napotkov, je izjava:”Gnojiti pomeni tla oživljati. Kar je potrebno, je to, da življenje samo privedemo v tla.” To je bilo nekaj povsem novega v tedanjih razmerah, saj se je po Liebigovi teoriji uveljavljalo nekaj čisto drugačnega. Na zemljo in plodnost se je gledalo drugače, saj se je Liebigova teorija glasila: Gnojiti pomeni rastlino prehranjevati.

Pristaši Liebiga so razmišljali takole:”Če želim zasejati pšenico, moram dati v tla tisto substanco, ki jo pšenica za dobro rast potrebuje.” Pristaši biološko-dinamičnega poljedelstva pa skušajo po teoriji “Gnojiti pomeni tla oživljati” tla tako pripraviti, da bodo predstavljala take pogoje, da katerakoli rastlina, ki jo tam kultiviramo, v svoji modrosti v tleh najde vse tiste substance, ki jih za svojo zdravo rast potrebuje.

Jeseni ali spomladi ob posevkih ne moremo predvideti, kakšni bodo v tem letu vremenski pogoji. Če pogledamo zadnjih pet let, lahko trdimo, da je bilo v tem času vreme za poljedelce zelo problematično. Kdor je skušal delati po stari metodi gnojenja, prehranjevanja rastlin z umetnimi gnojili, je zasejal jeseni svoja ozimna žita, in spomladi še enkrat potrosil dušično gnojilo. Vremenske razmere pa za tak način dela enostavno niso bile primerne. Pomladi smo imeli pogosto ekstremne suše in rastlinam gnojila niso bila dostopna. Pšenica je sicer nekako rasla, tudi izgledala ni tako zelo slabo, potem pa smo imeli junija, julija naenkrat zelo veliko dežja in zgodilo se je, da je bilo  naenkrat  v fazi, ko je cvetenje pšenice zaključeno in ko naj bi prišlo do faze zorenja, ko se v rastlini začne devitalizacija in tvorba semena, ko je dež raztopil soli in gnojila, ki jih je kmet potrosil za potrebe spomladanske rasti,  naenkrat na razpolago preveč gnojil. Rastline so dobile gnojila, ko jim to sploh ni bilo potrebno. To se je odražalo v  katastrofalni kvaliteti pri žetvi.

Pri biološko-dinamični metodi uberemo drugačno pot. Tla negujemo tako, da kadarkoli rastlini nudijo tisto, kar rastlina za svoje življenje iz svoje univerzalne modrosti potrebuje. Če primerjamo ti dve metodi še enkrat, lahko ugotovimo sledeče: pri modernem kmetovanju, kjer uporabljamo umetna gnojila, enoletne rastline ne tvorijo globokih korenin. Ker jih umetno gnojimo, ostanejo korenine zelo plitve, površinske. Rado se dogaja, da se v malo nižjih slojih zemlja zbije tako močno, da je korenine ne morejo več prebiti. Pri biološko-dinamičnem delu si za kvaliteto tal bolj prizadevamo. Med drugim poskušamo tla za rastlino tako globoko kot je le mogoče odpreti. To dosegamo z uporabo preparatov, ki smo jih kot zapuščino Rudolfa Steinerja za to kmetijstvo dobili. Tla negujemo po biološko-dinamični metodi tudi s posebnim načinom pripravljanja gnoja. Ko je imel Rudolf Steiner tečaj, na katerem je dal te napotke, ni izražal svojega negodovanja nad industrijo in nad modernim substituiranjem snovi v kmetijstvu. V državah Zahodne Evrope pogosto srečujemo stranke zelenih, ki negodujejo nad vsem, nimajo pa alternativnih konceptov. Rudolf Steiner nikoli ni negodoval, nikoli kritiziral negativnega, temveč je vedno dajal predloge, kako bi se stvar lahko naredila uspešneje. Če si ogledamo njegovo temeljno izjavo:”Gnojiti pomeni tla oživljati.”, se lahko vprašamo, na kakšen način se to doseže. Rudolf Steiner nam je že dal napotke, toda nobenih natančnih receptov. Vedno je pričakoval, da se človek ne bo ravnal po receptih, temveč sam razvijal iniciativo na temlju njegovih napotkov in našel tisto najboljšo in pravo obliko za svojo zemljo, za pogoje, v katerih sam dela. Zelo pa je priporočal, da organske odpadke rastlin in živalski gnoj kompostiramo. To je povedal iz posebnega razloga. Rudolf Steiner je vedel, da plodnost tal ni utemeljena v substancah tal, temveč da igra pri tem izjemno vlogo sevanje iz kozmosa. Ne samo pri kmetijstvu, temveč tudi pri drugih področjih je vedno znova opozarjal, da je kvaliteta sevanja iz kozmosa odločujoča. Danes mnogi priročniki za vrtnarstvo govorijo o površinskem gnojenju, o mulčenju, da bi se na ta način izognili kompostiranju. Od Rudolfa Steinerja pa vemo, da vse tiste substance, ki se dvigujejo nad površino določene pokrajine, sprejmejo na posebno intenziven način v sebe kozmična sevanja. Če na primer jeseni njivo grobo orjete in pustite globoko odprto brazdo, potem ta zemlja, ki je mogoče samo 20 centimetrov dvignjena nad nivo površine, sprejme vase posebno veliko kozmičnega sevanja in je enostavno boljše kvalitete. V zadnjem času se veliko govori o smiselnosti oranja, saj red mikroorganizmov v tleh z oranjem porušimo. Ampak prav oranje in globoke brazde so zlata vredne. Na poljedelskem inštitutu v Giessnu so 25 let delali poizkuse v zvezi z načinom obdelave tal. Popolnoma jasno se je pokazalo, da je tradicionalna globoka jesenska brazda za tla najboljša stvar.

Rudolf Steiner je torej za nego tal priporočal izdelovanje kompostov. Komposte izdelujemo tako, da gnoj in organske odpadke zložimo v kup. Za oplemenitenje komposta dodamo po priporočilu Rudolfa Steinerja biološko-dinamične preparate. Te preparate izdelujemo iz zdravilnih zelišč, in sicer vsakega drugače v posebnem procesu prepariranja. Tako imamo preparat iz koprive, preparat iz rmana, iz kamilice, iz hrastovega lubja, iz regrata in iz baldrijana. Od vsakega preparata vzamete  za vsake 3 m ³ komposta toliko preparata, kolikor primete z dvema prstoma. Preparate razporedimo tako, da je vedno v sredini kompostnega kupa preparat iz koprive, drugi preparati pa pridejo v vogale. Ti preparati omogočijo, da dobimo tak kompost, ki je idealno gnojilo za rastline. Možnost napada glivic ali drugih bolezni pri rastlinah, ki dobijo prepariran kompost, je mnogo manjša. Če gnojimo s svežim gnojem, rastline sicer veselo rastejo, toda so zelo občutljive za bolezni, predvsem za glivične bolezni. Kompost potrosimo na njivo in talni organizmi ga predelajo s prstjo. Tak kompost spodbuja aktivnost organizmov v tleh, življenje v tleh povečuje. Tako ustvarjamo tla, v katerih katerakoli rastlina najde tisto, kar potrebuje.

Na Dunaju dela znanstvenica, ki se imenuje Kutschera. Odkrila je, da dela rastlina dve vrsti korenin. Prve koreninice, ki jih požene, so nekakšne iskalke. Te iskalke rastlini pomagajo, da se orientira, v kakšnih pogojih je in kaj uporabnega lahko v tistem okolju najde. Te koreninice potem odmrejo in zrastejo druge, ki izločajo kisline, potrebne za raztapljanje mineralov, iz katerih rastlina dobi, kar potrebuje. Rastlina pa to zmore le, če ne naleti na horizontalne zastoje. Ti pogosto nastanejo v globini 20 – 30 centimetrov zaradi uporabe kemije in težkih strojev. Zaradi horizontalnih zastojev se rastlina ne more prebiti. Tam, kjer skrbimo za dovolj globoka tla, rastlina s korenino poišče v svojem okolju, kar potrebuje.

Kompostni preparati so tisti, s katerimi skrbimo za harmonično pretvorbo v tleh. Razen kompostnih preparatov nam je dal Rudolf Steiner napotke še za dva preparata, za gnoj iz roga in kremen iz roga, ki nista namenjena zemlji, temveč rastlini. Gnoj iz roga pomaga rastlini pri dobri orientaciji v tleh. Preparat 500 škropimo dvakrat pred setvijo in enkrat neposredno po setvi. Če škropimo ta preparat, seme raje kali in rastlina tvori večjo koreninsko maso. Razen tega imamo še preparat 501, ki ga delamo iz kristala gorska strela in je namenjen škropljenju na zelene dele rastline.

Kaj pa ima to opraviti z vinogradom? Če sem rekel, da trta mora trpeti, potem si ne morem predstavljati, da vinska trta potrebuje kompost. V Nemčiji so vinograde dolgo gnojili podobno, kot so gnojili poljedelske kulture. V težavnih legah so uporabljali tekoče gnojilo. S tem so dosegali količinsko visoke donose, trta pa je postala občutljiva na vse mogoče bolezni in kvaliteta vina je padla. Izjemno velike količine tega vina so dosegale na trgu zelo slabo ceno. Medtem se je razmišljanje vinogradnikov zelo spremenilo. Največji pridelovalec vin v Burgundiji se je popolnoma preorientiral. Šefinja, je ženska, ki ima zelo točne predstave o tem, kaj hoče in ima vajeti čvrsto v svojih rokah. Ni moškega, ki bi ji ugovarjal. Ima 50 ha vinogradov. Si predstavljate, kakšno delo je, če hočete 50 ha vinogradov dobro negovati? Njena vina se ne prodajajo le v Franciji in v Evropi, izvaža jih tudi v Ameriko in na Japonsko. Madam Tisslov je pred leti ugotovila, da nima nobenega smisla stremeti za čim večjimi količinami. Ljudje iščejo kvaliteto. Jaz prej nisem pil vina. Imel sem svoje predstave in mislil, da dobri pivci vina, podobno kot tisti, ki pijejo pivo, prenesejo celo nekaj litrov na enkrat. Bil sem zelo presenečen, ko sem bil pred približno desetimi leti na nekem vinogradniškem posestvu. Izredno sem bil impresioniran, kako previdno, zadržano in s spoštljivostjo delajo s svojim vinom. Do vina imajo ti ljudje čisto drugačen odnos. Pitje vina ni niti približno obračanje kozarcev v usta, temveč je skoraj kultno opravilo.

Ko se je madam Tisslov odločila, da bo proizvajala kvalitetno vino, si je izbrala biološko-dinamično metodo. Preorientacija na biološko-dinamično metodo pa je bila povezana s težavami prav zaradi tega, ker je imela velik del svojih vinogradov v ravnici. Malo je vinogradnikov, ki zdržijo, da ne bi gnojijli svojih vinogradov. Če človek iz kateregakoli razloga meni, da mora gnojiti trte, se mora vprašati, s čim. Pri biološko-dinamični metodi poskušamo v kmetijstvu uporabljati čim več kompostov. Te delamo iz najrazličnejših vrst gnoja. Nekaj vzamemo od goveda, nekaj od konja, nekaj od prašičev, nekaj od kokoši, da tako dobimo čim večjo pestrost. Pri vinogradništvu je stvar čisto drugačna. Če bi hoteli uporabiti v vinogradništvu konjski gnoj, moramo dodati temu nekaj prašičjega gnoja. Konjski gnoj je preveč vroč za vinsko trto, moramo ga malo ohladiti s prašičjim gnojem. Če imamo goveji gnoj, je v vinogradništvu dobro dodati nekaj kokošjega gnoja. Kompost, narejen iz govejega gnoja, povzroča pri vinski trti močno tvorbo listov. V vinogradništvu so najboljši komposti iz ovčjega in kozjega gnoja. Kar pa je izjemno pomembno in nujno je, da ne uporabimo ničesar, kar ni šlo skozi proces kompostiranja. Uporabljamo samo čisto zrel kompost. Vzemite to zares. Od trenutka, ko boste kompostni kup zložili in ga preparirali, naj zori eno celo leto. Če ga prepariramo 15. maja letos, naj zori do 15. maja drugo leto. Mnogi menijo, da to ni potrebno. Gre tudi za to, kar sem že prej povedal, da material, ki je dvignjen nad nivo zemlje, prežamejo energije kozmosa enega celega leta. Nekateri tega ne morejo razumeti. Tožijo, da tako uide ves dušik. To pa je zmota. Preparati skrbijo za to, da se snovi ne izgubijo in da ostanejo skupaj. Če vam uspe dobiti krasen gnoj ovc in koz in narediti dober kompost, potem potrosite popolnoma zrel kompost v majhnih količinah v vinogradu jeseni. Količine komposta naj bodo zelo majhne; tako majhne, da jih po prvem dežju ne vidite več.

Toliko torej v zvezi s kompostom. Razen tega uporabljamo v vinogradništvu še en preparat, ki ga je razvila Maria Thun in se imenuje Fladen preparat ali kot pravimo “preparat iz kravjeka po Marii Thun”. Tega preparata nismo razvili zaradi vinogradništva, temveč zaradi drugačnih potreb. To, kar je, kot ugotavljamo, glavni efekt tega preparata, smo najprej smatrali za nekaj nepomembnega. Ta preparat izdelujemo iz kravjeka tako, da vzamemo 5 veder kravjeka, ki naj bo lepo oblikovan in ki smo ga dobili če le mogoče od krave mlekarice. Kar bi rad povedal, je to, naj ne bo kravjek od teleta, bika ali vola. To kravo krmite nekaj dni pred tem z grobo vlakninansto krmo, ovseno slamo in senom, da je kravjek lepo oblikovan. Vzamemo torej 5 veder takega kravjeka in ga damo v sod, temu dodamo 10 dag kot zdrob zdrobljenih luščin kokošjih jajc. Razen tega dodamo še dobrega pol kilograma bazaltnega peska. Priporočam, da je zrnatost peska od 0,2 – 0,5 mm. Teh pet veder kravjeka z jajčnimi lupinami in bazaltnim peskom eno uro neprestano mešamo. Temu dinamiziranemu kravjeku dodamo vse kompostne preparate in približno čez šest tednov je preparat uporaben. Uporaba tega preparata v vinogradništvu je resnično senzacionalna. Pri naših francoskih prijateljih se je izkazalo, da na tistih površinah, kjer pogosto uporabljajo ta preparat, bolezni v zelo kratkem času tako rekoč izginejo in škodljivcev, tako živalskih kot tudi glivičnih tako rekoč skoraj ni. Vinska trta zelo trpi zaradi tal, kakršna nastanejo, če delamo z zemljo na konvencionalen način, saj pride v tleh do zgoščevanja. Vinska trta ima rada dobro obdelana tla. Prekrasna stvar pri tem preparatu po Marii Thun je, da na mestih, kjer je obdelava za človeka tako rekoč nemogoča in celo v nižini, kjer z obdelavo pridemo samo do določene globine, uporaba tega preparata naredi nekaj podobnega. Organizme v tleh stimulira tako, da ti tla zelo globoko prerahljajo. Francoski vinogradniki uporabljajo ta preparat enkrat mesečno, nekateri pa v določenem obdobju celo enkrat na teden. Že v enem letu se tla in trta neverjetno popravijo. Problem so danes v glavnem glivične bolezni. S preparatom po Marii Thun se da doseči izjemno izboljšanje. Zapomnite si, da je dobro škropiti ta preparat pozno popoldne, proti večeru. Pomembno je tudi, da ne škropite rastlino, temveč tla. Škropivo izdelate tako, da mešate v 10 l vode 6 dag preparata po M. Thun na predpisan način 20 minut. Škropivo je uporabno 3 dni.

Ko se odločite v vinogradništvu za biološko-dinamično metodo, začnete s temi preparati. Prekrasna stvar in za bodočnost pomembno je, da smo z biološko-dinamično metodo popolnoma neodvisni. Vse preparate si lahko delamo sami. Preparat po Marii Thun si vsak od vas lahko naredi sam. Potrebujete dober kravjek, v društvu pa dobite za začetek kompostne preparate. In tudi za druge preparate velja: mogoče ne takoj, sčasoma pa jih lahko izdelate sami.

Oba preparata, namenjena rastlini, gnoj iz roga in kremen iz roga mešamo v kadi eno uro. Nato delujeta štiri ure. Kako se meša, način mešanja, je predpisan, in kako se škropi je potrebno preizkusiti.

V vinogradu torej potrosimo zelo malo zrelega prepariranega  komposta in enkrat mesečno, mogoče tudi pogosteje, škropimo preparat iz kravjeka. Razen tega obdelamo tla. Vse to je namenjeno predvsem korenini trte, zato delamo ob dnevih za korenino. Ali poznate setveni koledar? To je rezultat 40 letnega dela Marie Thun, v katerem je raziskovala vpliv sil kozmosa na rastlino. Na strani 7 setvenega koledarja za l. 1997 imate skico. Gledamo zunanji krog. Kar je tukaj narisano, je področje zodiaka, pred katerm se gibljejo planeti. Gibanje planetov in Lune pred temi ozvezdji sproža čisto določeno delovanje. Če naj bi obdelavo tal v vinogradu opravili ob dnevih za korenino, potem gre za dni, ko stoji Luna med Zemljo in zvezdno sliko Device, Kozoroga ali Bika. Poljedelec bi ob takem času sadil krompir, sejal korenček ali repo, vse, za kar želi, da naredi dobro korenino.

Kadar se giblje Luna pred ozvezdjem Dvojčkov, Tehtnice ali Vodnarja priteka na Zemljo drugačna kvaliteta sil, namreč taka, ki pri rastlinah spodbuja dobro cvetenje. Ugotovljeno je, da kadar pride Luna med Zemljo in ozvezdje Raka, Škorpijona in Rib, priteka na Zemljo spet druga kvaliteta sil, ki impulzira močen razvoj listov. Dnevi za list so dnevi, ki za delo v vinogradu niso primerni. Kadar se giblje Luna pred ozvezdjem Leva, Strelca in Ovna, impulzira dober razvoj plodov. Ker štejemo trto k plodovkam, so za dela v vinogradništvu ti dnevi zelo priporočljivi.

Pri delu z naravo je dobro poznati ritme, ki v naravi vladajo. Morda najbolj poznamo ritme Sonca in s tem ritme leta. Veste, da dela Sonce za Božič, ko so dnevi najkrajši, zelo nizke loke nad horizontom. Ko potem leto raste, se Sončni loki nad horizontom višajo in konec junija je dan najdaljši. Takrat dela Sonce najvišji lok nad horizontom. Če opazujemo Luno, vidimo, da naredi to, kar naredi Sonce v enem letu,  Luna v 28 dneh. Njeni loki se ravno tako kakor Sončevi nekaj časa dvigujejo nad horizontom, nekaj časa pa padajo. Lune ne vidimo vedno. Kadar jo vidimo, je interesantno opazovati, da so njeni loki zelo nizki, kadar je pred Srelcem, in se vsak dan malo dvigujejo, ko gre naprej proti Kozorogu, Vodnarju in tako naprej. Najvišji lok dela Luna nad Zemljo takrat, ko je pred ozvezdjem Dvojčkov. Potem od ozvezdja Dvojčkov preko Raka, Leva, Device loki postajajo vedno nižji. V času, ko Luna niža loke in se Zemlji približuje, pritiska tekočine v tla. Ta čas imenujemo čas za presajanje. Zelo pomembno je, da presajamo mlade rastline v času, ko se Lunini loki znižujejo. V tem času se rastlinice hitreje ukoreninijo na novem mestu.

Sedaj pa nazaj k naši trti. V vinogradu bomo jeseni potrosili zelo malo zrelega komposta (za 10 m² približno eno vedro), škorpili s preparatom iz kravjeka po Marii Thun ob dnevih za korenino in rahlo obdelali tla. Ker delamo biološko-dinamično, uporabljamo tudi preparate za škorpljenje. Z uporabo zrelega, prepariranega komposta delujejo v vinogradu uporabljeni preparati. Ti preparati skrbijo za pretvorbo v tleh, za oživljanje tal. Zelo dobro pa je, da ta impulz močne pretvorbe enkrat tudi ustavimo. To naredimo s škropljenjem preparata 500, t.i. ‘gnoj iz roga’. Če ne škropimo preparata 500, gre pretvorba pospešeno naprej in obstaja nevarnost napada glivic. Spomladi, pred začetkom vegetacije škorpimo 3 x na dan za plod proti večeru po tleh in po trti preparat 500. V kmetijstvu se škropi ta preparat samo na tla, ne na rastlino. V vinogradništvu pa je podobno kot v sadjarstvu; s preparatom 500 se sme škropiti tudi les. To škropljenje opravljate na dan za plod, ker stimulira dobro tvorbo plodov. Če ste v zadregi s časom in ne morete ponavljati tega na tri dni za plod, ponovite to 2x ali 3x v enem dnevu. V tem primeru je potrebno tla med enim in drugim škropljenjem prerahljati. Škropivo naredimo tako, da damo v 10 l vode 3 dag preparata ‘gnoj iz roga’ in to mešamo na predpisan način neprekinjeno eno uro. 10 l škropiva naj bi zadoščalo za 1/4 ha površin, torej se škropivo škropi fino razpršeno. Škropivo je uporabno 3 – 4 ure.

Kdaj pa škropimo preparat iz kremena?! Preparat iz kremena, t.i. ‘preparat 501’, je čudovita stvar. naredimo ga iz kremenovega kristala na predpisan način. Za izdelovanje škropiva potrebujemo zelo majhne količine, za 10 l škropiva, kar zadošča za 1/4 ha površin, potrebujemo le noževo konico preparata. Z uporabo tega preparata izboljšamo kvaliteto vina in pridelane količine celo do 50 %! Pri uporabi tega škropiva je potrebno biti previden in se točno držati navodil. Preparat 501 škropimo ob dnevih za plod, zelo zelo zgodaj zjutraj. Priporočam, da pričnete mešati ob sončnem vzhodu in škropite neposredno po mešanju na zeleni del rastline, na liste. Ta preparat škropimo trikrat, jeseni po trgatvi. Na podoben način uporabljamo ta preparat v sadjarstvu. Opozarjam vas, da tega preparata ne škropite pred trgatvijo! Preparat aktivira trenutni proces v rastlini. Po trgatvi gre rastlina v proces devitalizacije in preparat 501 bo omogočil dobro dozorevanje listov in stimuliral oblikovanje popkov za naslednje leto. Če bi uporabili ta preparat v času, ko je grozd še na trti, v času, ko je list še močno zelen, bi grozd povzel aromo listov in vaše vino bi imelo čisto drugačen okus.

Mi smo delali v vinogradništvu tudi poskuse s čaji, ker imajo vinogradniki vsaj v prehodnem obdobju težave in le morajo škropiti žveplo ali baker. Pri biološko – dinamičnem delu pa naj teh sredstev če le mogoče ne bi uporabljali. Če vinogradniki uporabljajo veliko bakra, se najde baker tudi v vinu. Če pride do problemov z zdravjem trte, uporabljamo kot škropivo čaj iz zdravilnih rastlin, iz katerih izdelujemo biološko-dinamične preparate. Čaji za škropljenje naj bodo taki kot bi tudi vam prijali. Koliko gramov droge bi vzameli na koliko litrov vode ne želim navesti, saj je vsako leto aroma malo drugačna, odvisna od karakteristike leta. V letih z dobro konstelacijo za plodove  je na primer čaj iz rmana močnejši in potrebujete manjše količine droge. Pomembno je, da čaji niso premočni.

Priporočamo, da čaj iz rmana škropite v vinogradu v jutranjih urah, na dan za cvet. Škropite na list. Čaj iz rmana stimulira v rastlini procese kalija. Rastlino čaj iz rmana tako ojača, da škropljenje žveplenih preparatov ni potrebno. Čaj iz kamilice škropite zjutraj ob dnevih za plod. Čaj iz kamilice stimulira v rastlini procese kalcija in omogoča bistveno reduciranje uporabe bakra. Uporabljamo tudi čaj iz koprive, ki ga škropimo zjutraj, toda ob impulzu za list. Čaj iz koprive stimulira veselje do rasti in regulira v rastlini procese železa in mangana. Delamo tudi čaj iz cvetov regrata. Tega škropimo zjutraj na dan za cvet na liste. Čaj iz regrata stimulira procese kremena v listih in posreduje rastlini sile harmoničnega oblikovanja. Lahko uporabljamo tudi čaj iz cvetov baldrijana. Tega škropimo ob dnevih za cvet, proti večeru v času okoli kresa, konec junija. Ta čaj lahko uporabite tudi v primeru zmrzali. S tem ustvarite nekakšno klimo toplote. Toda pri vinski trti je potrebno potem tla tudi zaliti. Baldrijan stimulira kroženje sokov v rastlini. Tla morajo biti dovolj vlažna, sicer bi se poganjki in listi pobesili. Uporaba baldrijana je za primer zmrzali koristna, pogojena pa je z možnostjo zalivanja. Škropljenje baldrijanovega čaja proti večeru stimulira tudi tvorbo cvetnih popkov.

Kako pa je pri sajenju vinske trte?! Sadimo jo spomladi. Najbolje v času, ko je planet Merkur že pred Ovnom, torej ko nastopi toplota v tleh. To so najugodnejši časi, ki so navedeni tudi v setvenem koledarju. Primeren čas za sajenje je v času za presajanje, ko se Lunini loki znižujejo. V tem času izberemo dneve za plod, ko je Luna pred ozvezdjem Leva. To omogoča dobro ukoreninjanje in dobro rodnost. Če se poskušamo ravnati po kozmičnih ritmih, postane človek organizacijski genij. Letos na primer je optimalen čas za sajenje vinske trte tri dni. Kaj pa če bo dež in ne boste mogli delati? Torej naj bo vse tako pripravljeno, da boste v najslabšem primeru lahko vse delo opravili v polovici časa. Če ne boste sadili trte ob pravem času, če jo boste sadili na primer v času, ko bo Luna pred Škorpijonom, boste imeli pri trti prav gotovo težave z glivami.

Kaj pa obrezovanje vinske trte? Trto obrezujte, ko je Sonce pred Vodnarjem. Prednost naj imajo v tem času dnevi za plod, v času padajočih Luninih lokov. Pred tem je bilo Sonce pred Kozorogom. V tistih krajih, kjer je bilo prijazno in lepo vreme, so pričeli ljudje z obrezovanjem že prej. Toda če obrezujete vinsko trto, ko je Sonce še pred Kozorogom, sproža to večjo nevarnost za pojav parazitov. Vse to so malenkosti, ki pa imajo lahko zelo močne posledice. Če bo tako vreme, kot mislimo da bo letos – letos bo hladno in veliko vlage, in če naredimo napako, da vinsko trto obrezujemo pri impulzu za list, se vam bo zgodilo, da bo vinska trta močno rastla in bo razvila močne liste, grozdja pa bo malo in trta bo občutljiva na vsako temperatuno razliko. Torej za obrezovanje vinske trte izberite čas, ko je Sonce pred Vodnarjem.

Kaj pa rezanje cepičev za cepljenje? Tudi cepiče režemo, ko je Sonce pred Vodnarjem na dan za plod, toda v času dvigajočih Luninih lokov, ko je Luna pred Strelcem ali Ovnom. To je potrebno, ker je v tistem času cepič poln energije in soka.

Kaj pa cepljenje? Cepimo malo kasneje. Aprila ali maja, in sicer na dan za plod v času dvigajočih Luninih lokov. Rastlino, na katero cepimo v tem času, cepič hitro preskrbi z novim sokom in energijo.

Toliko na kratko kot uvod v vinogradništvo po biološko-dinamični metodi. Mogoče se zdi to komu, ki to danes posluša prvič, komplicirano. Ko pa se boste dela lotili, boste videli, da se z malo organizacije da to čudovito narediti. Predvsem vam zagotavljam uspeh pri tistih, ki bodo pili vaše vino. Vino, ki je tako pridelano, je izvrstnega okusa.

KOMENTAR K DIAPOZITIVOM

V tem zaboju imam spravljenje preparate, s katerimi kompost prepariram.

Približno čez teden ali dva izgleda kup takole. Potrebno je, da skrbimo, da so komposti dobro navlaženi, da glive dobro rastejo. Samo če poskrbimo za dobre pogoje in rast glivic, bomo razkroj komposta dobro usmerili. Imamo več vrst gliv. Ene potrebujejo za svoj razvoj svetlobo, ene pa rastejo v temi. Tukaj je začetna faza razvoja teh drugih gliv, ki rastejo na temnem.

 To je pa potem skoraj že zadnja stopnja pri kompostu – kompost, v katerem je toliko deževnikov, seveda še ni gotov. Šele ko deževniki enkrat grejo, je kompost končan. Če vaš kompost leži eno leto in mislite, da je že zrel, ugotovite pa, da je še toliko deževnikov, potem očitno še ni zrel. Mogoče boste pa že čez dva tedna ugotovili, da deževnikov ni več. Potem je vaš kompost zrel in ga lahko uporabite.

 Takega komposta seveda ne bi smeli uporabiti. Kompost, ki razvije takole plesen, je neprimeren. Tak razvoj nastane, če se razvijejo previsoke temperature. V tej plesni se razvijejo take snovi, ki onemogočajo nadaljnji razkroj in še mesece dolgo ostane v tej fazi. Do takega razvoja pride pri visokih temperaturah, potrebna vlaga za razvoj gliv ni prisotna – v takem primeru vam svetujem, da vse skupaj dobro premečete, dobro navlažite in kompostirate na novo.

Tu je torej gotov kompost. V vrtnarstvu, kjer se komposti še bolj intenzivno uporabljajo kot v vinogradništvu bi takole samokolnico komposta vzeli za deset kvadratnih metrov vrta. S tem, da se ta kompost daje le vsako tretje leto! V vinogradništvu je razmerje drugačno. Za deset kvadratnih metrov bi dali samo polno vedro (cca 10 litrov) za 10 kvadratnih metrov. Torej v vinogradništvu res zelo majhne količine.

Tukaj vidite kako pripravljamo preparat iz kravjeka po Mariji Thun. Imamo sod, ki je prerezan na pol. Vanj stresemo pet veder kravjeka ki ga počasi lopatamo okrog eno uro. Takole ta preparat zori. Sod naj bo pokrit z lesenim pokrovom. Sodovi so zakopani do polovice v zemljo, izbili smo jim dno, da je povezava z zemljo dobra. Zemljo, ki smo jo izkopali, da smo vsadili ta sod, obložimo okrog, nakar damo v sod polovico dinamiziranega gnoja (gnoj, ki smo ga eno uro mešali, imenujemo dinamiziran gnoj) in potem vzamemo polovico porcije vseh kompostnih preparatov, torej resnično polovico kavne žličke, in sicer koprivo na sredino, ostale preparate pa razporedimo okoli. Na to damo drugo polovico dinamiziranega gnoja in vanj vsadimo drugo polovico porcije kompostnih pripravkov. Čez vse to skupaj pa zlijemo pol litra ali liter baldrijana, ki smo ga mešali približno deset minut, s tem, da damo eno kapljico baldrijanovega preparata na liter vode. Čez štiri tedne ta preparat temeljito prelopatajte in čez naslednje štiri tedne je preparat uporaben. Uporabljamo ga 250 g na 40 litrov vode. Ta preprat je odličen povsod, kjer ste podorali zeleno gnojilo, saj stimulira pretvorbo.

Čez pol leta izgleda ta preparat takole; postane krasna temna, humuzna substanca. Tukaj vidite bele pikice, to so jajčne lupine. Preparat, ki ga naredite letos, lahko pustite in uporabljate brez problema še dve leti. Enostavno ga pustite v tem sodu v tleh.

Tu vam kažem primer, kaj se zgodi pri napačnem gnojenju. Tudi če delamo po biološko-dinamični metodi, lahko delamo napake, ki nas veliko stanejo. Pri jagodah je tako, da ne prenesejo, če jih gnojimo po listih. Jagode je potrebno gnojiti med vrstami, torej tam, kjer jagod ni. Kompost rahlo vdelate v tla. Imamo sodelavko, ki je potresla kompost drugače, kot so ji naročili in posledica je taka. Če se torej gnoji med vrste, so jagode zdrave, če pa se gnoji na zelene liste, zbolijo.

V biološko-dinamičnem kmetijstvu veliko uporabljamo vmesne posevke in zeleno gnojenje. Tu je na primer detelja, leguminoza, ki veliko dušika iz zraka veže na tla. Tu spredaj je soja, ki tudi prinaša dušik v tla. Tu je neke vrste oljna repica, ki obogati tla z žveplom, tisto vijoličasto zadaj je facelija, ki obogati tla s fosforjem in levo spredaj plavica, ki obogati tla s fosforjem.

Tu imamo še enkrat tri rastline, ki obogatijo tla s fosforjem. Spredaj facelija, v drugi vrsti kukolj, ki je pri nas skoraj neznan, in v tretji vrsti malva. No, če mi rečemo, da ‘prinese v tla fosfor’, potem to ni čisto res. Reči moramo, da če imamo eno leto kot kulturo eno od teh rastlin, potem pa tal analiziramo, so vsebnosti fosforja večje.

Ves čas spremljamo delo z analizami. To je zelo drago. Sedaj bomo imeli svoj laboratorij, v katerem bomo raziskovali tudi to, ali rastlina iz mineralne osnove snovi osvobodi in v tleh pusti, ali jih mogoče res iz atmosfere privede v tla.

Ajdo poznate. Ajda obogati tla s kalijem. Mi imamo obsežne poskuse, tukaj na primer v zvezi s tem, kako predkultura vpliva na donos naslednjega posevka. Mi na primer na vsej tej površini enotno posejemo pšenico, da opazujemo, kako je ta predkultura delovala na poznejše donose pšenice.

To so torej poskusi z žiti. Mi imamo v poskusih 60 različnih sort pšenice! Predvsem imamo veliko vrst pšenice z resami, ki jim ptice ne naredijo toliko škode.

Vsi poskusi se nadaljujejo tudi pri predelavi in peki, da vidimo, kako se žito potem obnaša. Ta kruh še ni pečen, vendar lahko že vidite, kako različno vzhaja testo iz različnih vrst pšenice.

Tukaj je majhen poskus s špinačo. Ta poskus se je nanašal na efekt obdelave ob različnih kozmičnih kvalitetah. S tem poskusom smo dokazali, da z napačnim okopavanjem lahko tako vplivamo na špinačo, da postane neužitna. Če špinačno dosledno okopavate pri impulzu za korenino, se vsebnosti nitratov lahko tako koncentrirajo, da lahko s tem ubijete dojenčka.

Še enkrat poskusi s špinačo. Leva je sejana ob impulzu za cvet, v sredi špinača ob impulzu za list in na desni strani pri impulzu za plod. Časovna razlika pri sejanju je bila dva do tri dni. Tale špinača je bila sejana poleti, imela je 900 gramov, ni šla v cvet, poskušala se je razmnožiti vegetativno s tem, da je delala stranske poganke.

S tem bom predavanje danes končal. Vsem vam želim pri novem načinu dela – ki izgleda komplicirano samo na začetku – veliko veselja.

Maria Thun:

O VINOGRADNIŠTVU PO BIOLOŠKO-DINAMIČNI METODI

Predavanje dne: 29.06.97 v Dexbachu

Pri vinski trti prav tako kot pri sadnem drevju govorimo o olesenelih delih rastline kot o nakopičeni zemlji. Na tej rastejo na podoben način kot na naši gredici, listi in plodovi kot enoletne rastline.

Pri trti in sadnem drevju govorimo o štirih sokovih; o soku zemlje, v katerem deluje element zemlja, o soku lesa, v katerem deluje element voda, o soku življenja, v katerem deluje element svetloba, in o kambiju, v katerem deluje element toplota. Dr. Rudolf Steiner je opozarjal, da v kambiju nastajajo vedno znova odtisi sil, ki pritekajo na zemljo iz zvezd. In naši vsakoletni listi in plodovi rastejo iz teh, v kambiju odtisnjenih sil zvezd

Če se pri biološko-dinamičnem vinogradništvu sprašujemo po potrebah trte, se sprašujemo tudi po tem, na kakšen način lahko podpremo štiri različne elemente, ki delujejo v rastlini. Z gnojenjem zemlje ustvarjamo sok zemlje. Glede na uporabljeno gnojilo lahko gnojimo narobe in s tem provociramo bolezen rastlin. Kot gnojilo smemo uporabiti le oživljeno zemljo, v zemljo preobraženo snov. Pri vinski trti ali sadnem drevju smemo na področju zemlje natrositi samo popolnoma dozorele komposte. Taki komposti ne spodbujajo več bujne rasti. Dodajanje gnojila, ki povzroča bujno vegetativno rast, povzroča bolezen trte. Prav pri vinski trti smo pri našem delu v Franciji ugotovili, da je je za nego tal zelo primerna uporaba našega preparata iz kravjeka po Marii Thun. Svetovali smo, da ga tam, kjer so tla groba, neljubezniva, škropijo enkrat mesečno, in sicer pri impulzu korenina, ko deluje element zemlja. Vinogradniki so kmalu ugotovili, da je uporaba tega preparata zemljo zelo pozitivno spremenila. Mnogi so zato škropili preparat tedensko. Jaz tega ne zagovarjam. Toda če v vinogradništvu začnemo delati po biološko-dinamični metodi, naj bi preparat iz kravjeka po Marii Thun škropili enkrat mesečno, in sicer na dan za korenino proti večeru. S tem pozitivno vplivamo na sok zemlje. Rudolf Steiner pravi; tisto, kar na oleseneli rastlini zraste kot nov plodni les, ima svoje korenine v kambiju, in tako kot naše vrtne rastline rastejo iz humusa, tako morajo na olesenelih rastlinah letni poganjki rasti na novo iz kambija. Torej moramo gnojiti tako, da to gnojilo od zunaj kambij obnavlja. Rekli smo torej, da v asimilaciji zaznava rastlina svet od zunaj: svetlobo in toploto in delovanje sil zvezd. Zato je dobro, da nanašamo naše gnojilo na oleseneli del rastline, na deblo. Zato je potrebno narediti premaz za deblo. Že v davnih časih so premazovali drevje s premazom iz kravjeka in ilovice, ki so mu dodajali nekaj goveje dlake. Dodajali so tudi nekaj lesnega pepela in vse skupaj zamešali s sirotko. Premaz delamo danes na podoben način, vendar ga ne nanašamo s čopičem, temveč razredčimo tako, da ga na drevje škropimo. Kaj pa delamo kot biološko-dinamično mero razen tega? Zmešamo preparat 500 in ga na koncu dodamo temu premazu, ki ga škropimo na deblo in na veje.

In drugo vprašanje: kako pa lahko podpiramo, stimuliramo sok življenja? To je mogoče s posebnim načinom nege listja. Jeseni, po spravilu pridelka, škropimo liste s preparatom iz kremena, 501. Jeseni je potrebno, da les dozori. Ko so plodovi zreli, ko jih pospravimo, moramo poskrbeti za to, da tudi listi dozorijo. In samo če nam uspe, da tudi listi popolnoma dozorijo, bodo sile zrelega lista delovale tja do kambija. Skrbeti moramo torej za to, da ne dozorijo samo naši plodovi, temveč da dozori tudi listje in da dozori tudi les. In v ta namen škropimo jeseni še trikrat s preparatom 501, in sicer enkrat dopoldne, dvakrat pa popoldne, vedno pa na dan za plod, da preparat 501 lahko deluje v les. Umetnost sadjarstva in vinogradništva po biološko-dinamični metodi je v tem, da les pred zimo devitaliziramo. Če bi jeseni vplivali na les v smislu vitalizacije, provociramo s tem naslednje leto pojav gljivic. Šele spomladi naslednje leto, ko se listi razvijejo v polni meri, začnemo negovati liste. Skuhamo čaj iz rmanovih cvetov in ga škropimo na liste. Fino žveplo iz rmana ureja procese kalija v rastlini. Če približno teden dni za tem, ko smo škropili čaj iz rmana, škropimo čaj iz kamilice, bo fino žveplo iz kamilice ugodno vplivalo na urejanje procesov kalcija v rastlini. In če spet čez teden dni skuhamo čaj iz koprive in poškropimo našo trto s čajem iz koprive, ta čaj koprive omogoči, da se v listih uredijo procesi železa. V čaju iz koprive delujejo procesi mravljinčne kisline. Mravljinčna kislina je tista, ki povzroči mehurje pri opeklinah s koprivo. Tudi če nas popikajo mravlje, nastanejo enaki mehurji. Ta mravljinčna kislina iz koprive deluje vegetativno in obenem tako, da se na vinski trti insekti ne počutijo dobro. Svetujem, da naslednji teden naredimo čaj iz hrastovega lubja. Pazite na to, da ne vzamete tanke skorje hrasta, temveč debelo, razpokano zunanje lubje. Tako hrastovo lubje torej osušite, naribate in ga date v hladno vodo, kuhate pol ure in s tem čajem škropite liste. S čajem iz hrastovega lubja boste izboljšali strukturo kalcija v rastlini. Čez en teden skuhamo čaj iz regratovega cvetja. S čajem iz regrata stimuliramo razvoj cvetja na rastlini in izboljšamo strukturo kremena v rastlini. Naslednji teden bomo skuhali čaj iz baldrijanovega cvetja. Čaj iz baldrijanovega cvetja stimulira procese fosforja v rastlini in s tem oblikovanje plodov. V letih, ki so zelo vlažna, ko dolgo dežuje in sile Lune preveč stimulirajo vegetativno rast, postanejo premočne, potem nastane nevarnost, da se glivice, ki delujejo sicer v zgornjem sloju zemlje, dvignejo v rastline. Rudolf Steiner je rekel: če postanejo sile Lune premočne, je treba skuhati čaj iz njivske preslice in škropiti z njim proti večeru na liste. Čaj iz njivske preslice bo nivo glivic vrnil spet nazaj na zemljo, v področje, kjer naj bi glivice delovale. Če se glivice dvignejo v trto ali v drevje, nivo glivic spet vrnemo v nivo zemlje, če škropimo proti večeru čaj iz njivske preslice, ko zemlja vdihuje. Če imamo občutek, da sile žvepla, ki so vendar sile toplote, postanejo preslabotne in da preveč dežuje, da je preveč mokro, lahko ponovno škropimo čaj iz rmana. Človek bi lahko celo serijo teh čajev ponovil. V Franciji smo opazili, da so rastline zdrave, če to serijo čajev škropimo enkrat.

VPRAŠANJE: Kdaj pričnemo s škropljenjem s čaji?

O: Čim so listi razviti. Pred cvetenjem. Prvo škropljenje z rmanom je lahko na dan za list. Regrat bi lahko škropili tudi pri impulzu cvet. Baldrijanovo škropljenje pa na dan za plod, vendar ne iz preparata, temveč iz baldrijanovega cvetja! Glede škropljenja žvepla in bakra pa velja tole pravilo; v slučajih, ko bi škropili žveplo, se še enkrat škropi čaj iz rmana, v slučajih, ko bi škropili baker, naj se škropi čaj iz kamilice. Verjetno je torej, da se čaj iz rmana in kamilice mora škropiti večkrat.To velja kot pravilo.

Potem pride jeseni na vrsto spet škropljenje za dozorevanje lesa. Preparat 501 se jeseni škropi po obiranju grozdja, razen seveda pri tistih sortah, ki se jih obira po zmrzali. Pred obiranjem grozdja 501 ne škropimo, ne škropimo ga tudi pri zmrzali. Treba je počakati, da se temperature dvignejo, kar velja tudi za sadno drevje. V toku leta pa škropimo večkrat na tla med vrste preparat iz kravjeka po Marii Thun. Pomembno je, da nikoli ne trosite pol razpadle komposte, temveč samo popolnoma v zemljo spremenjene komposte. Sama ne vem kako dolgo smo delali s francoskimi vinogradniki, je bilo to osem ali deset let. Vsekakor je tako, da so pri vseh kontrolah in sejmih dobili vedno prva mesta, so bili vedno odlikovani, tudi za šampanjec.

Preparat iz kravjeka po Marii Thun ima razen tega, da stimulira življenje v tleh, tudi lastnost, da odbija radioaktivno sevanje. Tam, kjer so intenzivno škropili preparat iz kravjeka po Marii Thun, leta 1986 po Černobilu ni bilo nobene radioaktivnosti.

Vprašanje: Ali se preparat po Marii Thun lahko dinamizira na tleh ali v kvadratični posodi, oziroma ali lahko zori v posodi štiri- ali šest-kotne oblike?

 O:Oblika mora biti okrogla, po možnosti okrogla lesena posoda. To je pomembno. Že mešanje, dinamiziranje naj se opravi v okrogli obliki. Najprimernejša je okrogla kad ali prerezan sod.

Vprašanje: Ali lahko čaje uporabljam tudi za druge rastline ali samo za trto?

O: Tudi mi smo se vprašali: zakaj naj bi bil čaj dober samo za vinsko trto?! Potem smo začeli pred štirimi leti delati s čaji tudi preizkuse pri zelenjavi, pri žitih in krompirju. Rezultati so zelo dobri. Toda pri preizkusih z zelenjavo smo delali tako, da smo na primer škropili solato samo s čajem iz kamilice ali pa samo s čajem iz rmana itd. Nismo pa še preverili, kaj se dogaja pri solati, če se uporablja vse čaje po vrsti, kot to delamo pri vinski trti. Danes smo si ogledali paradižnik, žita in solato. Pri teh gre ravno za poizkuse v zvezi s čaji in delovanjem čajev. Očitno je, da na vse rastline, ki jih uporabljamo za našo prehrano, ti čaji zelo dobro delujejo. Pri solati smo ugotovili, da je po škropljenju z rmanom pri strani naenkrat naredila nove rastline. Ko so prešle v oblikovanje semen, so bile to ogromne rastline. Imeli smo na primer cvetačo. Ko je oblikovala rožo, smo jo odrezali, ker smo ovrednotili pridelane količine. Tam, kjer smo škropili čaj iz rmana, je iz te odrezane cvetača zraslo še pet, šest novih cvetač, ki so še enkrat tvorile majhne rožice. To so torej zelo zelo zanimive stvari, toda da bomo lahko točno rekli, kaj določen čaj povzroča, bomo poizkuse še nekaj let nadaljevali. Pri paradižniku smo s temi čaji dosegli, da je naenkrat zraslo ogromno majhnih paradižnikov, kot grozd. Imeli smo študentke, ki so tedne dolgo samo štele, koliko jih je zraslo naenkrat po uporabi teh čajev. Mi te poskuse nadaljujemo tako, da tako pridelano seme posejemo nevtralno naslednje leto in poskušamo ugotoviti, kako vplivajo čaji na reprodukcijo v naslednjih generacijah. Naredili smo že celo vrsto poizkusov, vendar še ne dovolj, da bi lahko rekli, kako ti čaji delujejo pri posameznih rastlinah.

VPRAŠANJE: Kaj pa obdelava tal v vinogradu?

O: Če med vrstami rastejo rastline in jih pokosimo in mulčimo, dobimo več humusa. Na drugi strani pa veliko mulčenja privablja škodljivce. Pri tem ne gre samo za polže. Jaz sem za to, da ostane zemlja odprta in da morda v ta odprta tla zasejemo rastline, ki tla izboljšujejo. Ko so odcvetele, jih vdelamo in pustimo tla spet odprta. Zato so dobre rastline facelija, plavica in kokol. S temi rastlinami se tudi vinska trta dobro počuti. Če včasih v vmesne vrste zasejete rastline, ki privabljajo koristne insekte, kot metulje ali čebele, boste imeli manj škodljivih insektov. Razen tega vam priporočam tole: Rudolf Steiner pravi; če se en del zemlje dviguje nad normalnim nivojem tal, potem bo ta zemlja na poseben način prežeta z življenjem in eteričnostjo. Če zaorjemo jeseni pri vinski trti brazdo na trs, nastane nekakšen greben, ki gleda iz nivoja zemlje. Spomladi ga spet odorjemo. Ta odorana zemlja je vedno znova močno prežeta z življenjem. Saj veste, kako je, kadar krt naredi krtine. Izkušen kmet ve, da so krtine najboljše gnojenje. In z grobo odprto brazdo naredimo nekaj podobnega kot so te krtine.