Ritem spanja in bedenja je za nas tako samoumeven, da ga komaj opazimo. Le kadar je spanje moteno ali kadar bedimo pri bolniku, opazimo, kako je naše telesno počutje odvisno od tega ritma. Tudi drugi ritmi pogojujejo naše zdravje.
Kateri ritmi so to in kako jih zaznamo?
Kdor je potoval v Ameriko ali še naprej v Avstralijo ali Novo Zelandijo, je lahko na sebi zaznal nenavaden pojav. Tudi če smo pripravljeni prilagoditi se jeziku, podnebju, življenjskim pogojem, nas telo prve dni enostavno ne uboga. Zunanja ura ne odgovarja našemu življenjskemu ritmu. Opozarja nas ob napačnem času. Smo utrujeni ali lačni in življenje gre mimo nas kot v snu. Po približno enem tednu se navadimo na nov ritem in imamo občutek, da smo zares prišli. Motnjo ritma spanja in budnosti smo premagali.
Kaj je ritem? Lahko ga definiramo kot ponavljajočo, vendar ne vedno enako menjavo v časovnih obdobjih. Po dnevu in noči vedno spet pride dan in noč, vendar nekoliko krajše ali daljše bolj svetlo in temno.
Če smo pozorni, opazimo ritme povsod: v delitvi časa na dan in noč, tedne in leta , v menjavi letnih časov, v delovanju naših organov in celo v razvoju našega življenja. Naš srčni utrip je v razmerju 4:1 z ritmom dihanja. Če se naprezamo ali prestrašimo, se ta ritem spremeni. Dobesedno pademo iz takta. Tudi jetra imajo svoj ritem. Z izgradnjo začnejo ob treh popoldan in končajo ob treh ponoči.
Izgradnja in razgradnja
Zanimivo je, da naši fiziološki ritmi sovpadajo z večjimi kozmičnimi ritmi. V enem dnevu vdihnemo 25920 krat. Sonce v 25920 letih obkroži zodiakov krog. Ženski menstrualni ciklus 28 dni sovpada s časom štirih luninih men.
Poleg teh zakonitosti so še druge, ki se odvijajo globlje v nas. Menjava spanja in bedenja je čas porabe in obnove naših moči. Čez dan porabimo moč, ko mislimo in zavestno predelujemo vtise. Ponoči moramo to moč obnoviti. Ta menjava se dogaja tudi čez dan. Med napornim predavanjem ali nakupovanjem moramo vse vtise predelati. To zahteva in porabi moč. V odmoru, ko se vsedemo ali kaj preberemo, obnovimo svoje moči.
Ritmični procesi povezujejo obe skrajnosti. Varčujejo moč. So kot valovanje, ki nas nosi. Le proti toku ne smemo plavati.
Vir moči ritma
Kdor želi črpati moč ritma, ima veliko možnosti. Dnevni ritem lahko uredimo tako, da vstajamo ob določenem času, razdelimo si dan, določimo prednosti. Če določimo odmore, sprehod, jemo ob določeni uri, prihranimo s tem energijo in krepimo moč. Bodimo pozorni na ritem dneva, na sončni vzhod, opazujmo večer in sončni zahod, položaj lune in zvezd in kmalu bomo opazili, da se naš ritem spanja in prebujanja poglablja.
Dan lahko načrtujemo po menjavi: glava, srce, roka in se izognemo enostranskosti. Na začetku smo samo pozorni na to, kaj delamo, ali smo naredili. Sem bil dopoldan predvsem miselno dejaven, ali pa sem uporabljal predvsem roke in noge? Prisluhnem kdaj srcu, napišem pismo, občudujem vrtnico ali snežinko? Si kdaj vzamem čas za pogovor? Določene stvari izberemo raje dopoldan, druge spet popoldan.
Tudi tedenski ritem je pomoč proti enostranskosti in stresu. Nekatere dneve namenimo praktičnemu delu in gospodinjstvu, druge miselnim in športnim dejavnostim. Nedelje rezervirajmo za čisto druge stvari in tudi jedi naj bodo drugačne. Prednost tega je, da najdemo čas za stvari, za katere prej nismo imeli časa.
Ženske živijo lahko s tem ritmom bolj pozitivno. Na posebnih tečajih se ženske z menstrualnimi težavami naučijo ta ritem sprejeti. Pri dnevnih obremenitvah naj takrat od sebe ne zahtevajo preveč, naj posvečajo trebuhu posebno pozornost in toploto in težave bodo minile.
Ritem ne zahteva le naše zdravje, tudi svet se nam pokaže veliko bolj barvit, kot smo si ga lahko predstavljali. Pomembno je, da v življenje vnesemo raznolikost. V rojstnih dnevih, ob praznikih, na dopustu lahko veliko bolj uživamo. In še ena prednost: odkrijemo stvari, za katere prej nismo imeli časa. Ritem nam ne daje le moč, ampak tudi čas.
Ineke van der Duijn Schouten Weleda, št 227, prevod: F. Pirnar